66. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 F: +386 1 251 23 12 E: [email protected] www.ukom.gov.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 10. december 2015 66. redna seja Vlade RS Vlada določila besedilo predloga Zakona o mednarodni zaščiti Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o mednarodni zaščiti in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru RS. Temeljni razlog za sprejem zakona je obveznost prenosa zakonodaje EU v nacionalni pravni red, in sicer dveh direktiv, ki urejata standarde postopkov za priznanje mednarodne zaščite in sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Z zakonom se določa tudi podrobnejši način izvajanja t. i. Dublinske uredbe in EURODAC uredbe. Cilj EU je namreč harmonizacija zakonodaje s področja mednarodne zaščite in vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema. Predlog zakona v veliki meri ohranja obstoječo ureditev področja mednarodne zaščite, skladno s prenovljeno zakonodajo EU pa so okrepljeni standardi za ranljive kategorije (opredeljuje se postopek identifikacije) in mladoletnike brez spremstva (podrobneje se opredeljuje načelo največje koristi otroka), vključeni pa so tudi mehanizmi za preprečevanje zlorab sistema mednarodne zaščite. Bistvene novosti, ki hkrati predstavljajo t. i odvračilni učinek, so: 1. Postopek za priznanje mednarodne zaščite · Z namenom skrajšanja postopkov in s tem krajšo obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito predlog določa krajše roke za odločanje v pospešenih postopkih (pristojni organ mora odločiti v dveh mesecih od sprejema prošnje) in na novo določa, da vloženo pravno sredstvo v primeru pospešenih postopkov ne zadrži izvršitve odločitve. Predlog na ta način omogoča hitro in učinkovito obravnavo tistih, za katere se že na začetku ugotovi, da očitno ne potrebujejo mednarodne zaščite. · Omeji se možnost vlaganja ponovnih prošenj, in sicer se osebo, ki ji je pravnomočno zavrnjen prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka in vloži nov zahtevek, lahko obravnava skladno z določbami Zakona o tujcih. Pravno sredstvo zoper zavrnitev drugega in vsakega nadaljnjega zahtevka namreč ne zadrži izvršitve. · Časovno se omeji možnost vlaganja ponovnih prošenj v primeru, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom, in sicer se ponovna prošnja ne more več vložiti, če se prosilec ne vrne v roku devetih mesecev. · V primerih, ko prosilec samovoljno zapusti azilni dom, se na novo predvidi možnost meritornega (vsebinskega) odločanja. Trenutna zakonodaja namreč te možnosti ne predvideva. · V zakonu se na novo uredijo tudi mejni postopki. V skladu z Direktivo 2013/32/EU lahko namreč države članice predvidijo postopke, v katerih se na mejah ali tranzitnih območjih odloča o dopustnosti prošnje oziroma o vsebini prošnje v pospešenem postopku. V primeru prihodov večjega števila državljanov tretjih držav oziroma oseb brez državljanstva, ki vložijo prošnje za mednarodne zaščite na meji ali v tranzitnih območjih, zaradi česar ni mogoče odločati o dopustnosti prošnje oziroma v pospešenem postopku, je mogoče postopke izvajati tudi, kadar in kolikor časa so te osebe nastanjene v bližini meje ali tranzitnega območja. Določi se rok 14 dni za odločitev, prilagodijo se pravna sredstva, in sicer na način, ki bo omogočal, da se postopek na meji zaključi v roku enega meseca. Za potrebe izvajanja mejnih postopkov bo potrebno zagotoviti nastanitvene prostore za prosilce, prostore za izvajanje postopkov in dodaten kader, ki bo vodil postopke na teh območjih. 2. Pravice prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito Ohrani se obstoječa raven pravic prosilcev za mednarodno zaščito in oseb z mednarodno zaščito, ki v veliki večini predstavlja zgolj minimalne standarde, ki jih morajo države članice EU upoštevati skladno z evropskim pravnim redom, razen: · Pri pravicah oseb s priznano mednarodno zaščito se z namenom spodbujanja oseb z mednarodno zaščito k vključevanju v slovensko družbo na novo določijo pogoji in časovno obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, in sicer se pravica do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev omeji na 18 mesecev, pri čemer se lahko podaljša za nadaljnjih 18 mesecev v primeru, da se oseba z mednarodno zaščito v obdobju prvih 18 mesecev v 80 % udeleži tečaja slovenskega jezika. Namen tega pogoja je spodbuditi osebe z mednarodno zaščito k aktivni udeležbi v tečajih slovenskega jezika. Znanje slovenskega jezika je namreč ključnega pomena pri vključevanju teh oseb v slovensko družbo. Pri predlogu novega določila pravice do denarnega nadomestila se je ministrstvo zgledovalo tudi po praksah številnih drugih držav članic EU, ki določene ugodnosti oziroma denarne pomoči za osebe z mednarodno zaščito pogojujejo z njihovimi aktivnostmi na področju vključevanja v družbo sprejema. · Ukine se enkratna denarna pomoč, ki se osebam z mednarodno zaščito v skladu s trenutno veljavnim zakonom dodeli v višini zneska denarne socialne pomoči (270 evrov), če nimajo lastnih finančnih sredstev, ki jih nujno potrebujejo za zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin. Ker se enkratna denarna pomoč v mesečnem obdobju izselitve iz azilnega doma prekriva z denarno socialno pomočjo, do katere je oseba prav tako upravičena, se enkratna denarna pomoč zaradi primerljivosti s pravicami do socialnih transferjev slovenskih državljanov preneha izplačevati. · Ukine se pravica osebe s subsidiarno zaščito do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev za družinske člane. Ukinitev se predlaga glede na začasnost dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji osebe s subsidiarno zaščito in dejstvo, da Direktiva Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine določa ugodnejše pogoje napram ostalim tujcem z dovoljenji za prebivanje, ki morajo za združitev z družinskimi člani med drugim izpolnjevati tudi pogoj zadostnih sredstev za preživljanje, določa zgolj za begunce, ne pa tudi osebe s subsidiarno zaščito. Pogoji za združevanje družine oseb s priznano mednarodno zaščito sicer niso predmet Zakona o mednarodni zaščiti, temveč Zakona o tujcih. Predlog zakona je bil pripravljen skladno z Resolucijo o normativni dejavnosti, opravljena je bila tudi široka strokovna razprava s civilno družbo in z drugimi resorji. Vir: MNZ Vlada sprejela Etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih Vlada RS je na današnji seji sprejela Etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih. Namen etičnega kodeksa je posvetiti večjo pozornost skladnosti ravnanj in vedenj navedenih funkcionarjev, povečati občutljivost za skladnost lastnih ravnanj ter ravnanj ostalih vladnih funkcionarjev ter dati večji poudarek primernemu ravnanju v moralno etičnih dilemah, kar bo posledično prispevalo k oblikovanju pozitivne prakse ravnanj skladnih s pričakovano integriteto in državotvorno držo, ki pritiče vladnemu funkcionarju. Etični kodeks velja za naslednje funkcionarje: predsednika Vlade RS, ministre in državne sekretarje. S sprejemom etičnega kodeksa funkcionarjev želi vlada na enem mestu zbrati vse zaveze, ki že sedaj veljajo in so vključene v zakonodajo, ter na ta način še posebej poudariti zavedanje o etični odgovornosti vladnih funkcionarjev. Na ta način je vlada simbolično obeležila tudi letošnji Mednarodni dan boja proti korupciji (9. 12. 2015). Ministri kot vladni funkcionarji s prisego v državnem zboru (DZ) podajo izjavo, da bo njihovo delovanje skladno z integriteto, ko se zavežejo k ravnanju po svoji vesti in k delovanju z vsemi svojimi močmi za blaginjo Republike Slovenije. Kljub navedeni prisegi v DZ, želi vlada s sprejemom Etičnega kodeksa funkcionarjev še posebej poudariti zavedanje o odgovornosti vladnih funkcionarjev ter se na ta način zavezati k spoštovanju dodatnih etičnih standardov. Besedilo kodeksa združuje zaželene in pričakovane načine vedenja in ravnanja funkcionarjev vlade in ministrstev glede na splošno sprejete vrednote sedanje slovenske družbe, pri čemer je poleg navedenega za standarde, ki jih vsebuje kodeks, značilno, da: · so določeni jasno in nedvoumno; · so uporabni za vsakokratne funkcionarje v vladi in ministrstvih ter · zajemajo vrednote in načela, ki so splošno družbeno sprejemljivi in pričakovani, upoštevajoč dejstvo večje možnosti vplivanja na javne odločitve. Ob oblikovanju kodeksa je bilo upoštevano, da slovenska zakonska ureditev položaja vladnih funkcionarjev, predvsem pa ureditev specifičnih institutov, ki jih pri nas ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), vendarle zahteva nekoliko drugačen pristop, kot je to na primer v kodeksih v evropskem merilu. Instituti, kot so nasprotje interesov, lobiranje, nadzor nad premoženjskim stanjem in nezdružljivost opravljanja funkcije, so namreč že zajeti v ZIntPK, ki je sistemski predpis na področju integritete in preprečevanja korupcije. Zato je bilo pri pripravi kodeksa upoštevano, da teh institutov zaradi veljavne zakonske ureditve ne gre dodatno umeščati vanj, razen na splošni ravni, v pozitivnem smislu – kot zaželeno ravnanje. Vir: MJU Vlada je izdala Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz OVE Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Sprejem ukrepa bo omogočal gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem (MPO) samooskrbo z električno energijo iz OVE na podlagi neto merjenja. To pomeni, da bodo lastniki naprav za samooskrbo imeli obračunano porabo električne energije ob zaključku koledarskega leta in sicer na način, da se bo upoštevala razlika med dovedeno in odvedeno električno energijo. Postavitev in priklop naprave za samooskrbo na notranjo nizkonapetostno inštalacijo stavbe je prvenstveno namenjena pokrivanju potreb gospodinjstva/MPO po električni energiji na letnem nivoju in ne proizvajanje viškov energije oziroma prodaja proizvedene el.energije. V primeru, da bo dovedena energija večja od odvedene (kar pomeni, da gospodinjstvo/MPO ne pokriva vseh svojih potreb), bo lastnik naprave kupil manjko/razliko energije. V primeru, da bo oddane več energije kot pa prejete (poraba gospodinjstva/MPO je manjša od količine proizvodene električne energije), pa se višek podari dobavitelju el.energije (trgovcu). Ker ne bo prodaje el.energije tudi ni potrebe po registraciji fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti, saj v primeru samooskrbe ne gre za opravljanje pridobitne dejavnosti. Največja nazivna moč naprave za samooskrbo je 11 kVA, največja skupna nazivna moč naprav v koledarskem letu pa znaša 10 MVA. Poleg Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije bo sprejet tudi Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz OVE, ki bo predpisal določene varnostne zahteve za te naprave, da bo zagotovljena zaščita ljudi, živali in premoženja pred nevarnostmi, ki izhajajo iz same naprave in pred nevarnostni, ki jih lahko povzročijo zunanji vplivi na napravo. Pozitivni učinki uvedbe ukrepa so poleg znižanje računa za električno energijo gospodinjstvom in MPO, ki se bodo samooskrbovali še pridobivanje el.energije iz OVE in s tem doprinos k zavezam Slovenije k trajnostnemu razvoju, zmanjševanje energetske odvisnosti Slovenije, zmanjševanje izpustov CO2, ukrep ne bo obremenjeval podporne sheme za OVE in SPTE, proizvodnja in poraba el.energije na lokalnem nivoju razbremenjuje VN in SN omrežje in s tem manjša izgube zaradi prenosa el.energije po daljnovodih, spodbujanje slovenske industrije in razvoja, kakor tudi nova delovna mesta (industrija, krovci električarji, monterji, inženirji, administracija). S sprejemom uredbe Slovenija tudi sledi smernicam Evropske komisije glede transformacije energetskega sistema. Vir: MzI Vlada izdala Uredbo o navzkrižni skladnosti Vlada RS je izdala Uredbo o navzkrižni skladnosti. Sistem navzkrižne skladnosti se izvaja že od leta 2005 naprej. V uredbi so poleg že do sedaj predpisanih zahtev po dobrem kmetijskem in okoljskem stanju zemljišč (DKOS). Spremembe na podlagi pripomb revizije evropske Komisije obsegajo: · sistem zgodnjega opozarjanja (bivše male kršitve) je sedaj prenesen v uredbeni del iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike, · predpisane zahteve za nitrate so v celoti prenovljene v skladu s spremembo predpisa o varovanju voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, · predpisane zahteve ravnanja za identifikacijo in registracijo (prašičev, govedi in drobnice) prinašajo zaostrene range pri zahtevah o označitvi in nepopolni označitvi živali. Pri drobnici je dodana zahteva o nepopolni označitvi, · dodana je zahteva o prepovedi reje živali, katerih genotip in fenotip tega ne dopušča, · več tehničnih popravkov in bolj jasno zapisanih zahtev v skladu z EU pravnimi podlagami. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016 Vlada RS je izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2016. Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 v letu 2016 določa ukrep dobrobit živali (ukrep DŽ), in predstavlja podlago za nadaljevanje izvajanja ukrepa DŽ v letu 2016, ki ga izvajamo že od leta 2014. Uredba opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa DŽ z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, nabora možnih zahtev in pogojev za izpolnjevanje le-teh, načina izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom zmanjšanja plačil in izključitev itd. Uredba vsebuje v prilogi tudi katalog zmanjšanj plačil. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020 Vlada RS je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. V Uredbi se spreminja skrajni datum izdelave individualnega načrta preusmeritve kmetijskega gospodarstva iz konvencionalne v ekološko pridelavo, in sicer se podaljšuje rok iz 20. decembra 2015 na 25. april 2016. Posledično Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja podatke o opravljenem svetovanju (izdelanih načrtih preusmeritve) za posamezna kmetijska gospodarstva prevzame 5. maja 2016 in ne 1. februarja 2016, kot to določa veljavna uredba. Vir: MKGP Vlada je sprejela spremembe načina izplačevanja in merila za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Uredba je sprejeta zaradi uskladitve z novimi predpisi o državni pomoči v kmetijskem sektorju in se z njo le podaljšuje obstoječa državna pomoč za naslednjih pet let. Spremenile so se mejne vrednosti za višino nadomestila na hektar v skladu s Smernicami EU o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželju za obdobje 2014 –2020. Za obdobje 2016 - 2020 imamo dve vrsti zavezancev, tiste, ki imajo uveljavljen vodovarstveni režim več kot 5 let in tiste, ki ga imajo do vključno 5 let. Za tiste, ki imajo uveljavljen vodovarstveni režim več kot 5 let je zgornja meja nadomestila 200 EUR/ha in se lahko poveča do 400 EUR/ha v primeru prepovedi paše. Za tiste, ki imajo uveljavljen vodovarstveni režim do vključno 5 let je zgornja meja nadomestila 500 EUR/ ha in se lahko poveča do 700 EUR/ha v primeru prepovedi paše. Vir: MOP Vlada je sprejela Uredbo o DPN za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34. Trase prenosnih plinovodov potekajo na območjih Mestne občine Nova Gorica Ajdovščina, Renče – Vogrsko, Šempeter – Vrtojba in Miren – Kostanjevica. Novi potekajo vzporedno z obstoječimi prenosnimi plinovodi, ki se opuščajo, razen na akumulacije Vogršček, kjer novi plinovod M3R poteka južno od Vogrščka, in na Lemovščka. in občin plinovodi območju območju Uredba, s katero vlada sprejme DPN, daje v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje. Vir: MOP Vlada je sprejela dve uredbi o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin Vlada RS je na današnji seji sprejela dve uredbi o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin, in sicer: · Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja objektov družbe Siliko d. o. o. iz izvira Furlanove toplice in vrtine Ft-1/81; · Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja iz vrtine AFP-1/95 lastnika Aleksandra Poloviča. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v letu 2015 intenzivno pristopilo k reševanju problematike nepodeljenih koncesij. Pripravilo je koncesijske akte, izvedlo več posvetovanj z deležniki. Osnovni razlogi za podelitev koncesij: · podelitev koncesij predstavlja izpolnitev obvez Slovenije, ki izhajajo iz določb Direktive 2000/60/ES (točka (e) tretjega odstavka 11. člena); · podelitev koncesij obstoječim uporabnikom vode predstavlja tudi izvedbo dopolnilnega ukrepa DUPPS 8.6 - Prepovedi, pogoji in omejitve rabe vode iz termalnih vodonosnikov, ki je priloga veljavnega Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja); · podelitev koncesij predstavlja odpravo tveganja zaradi obstoja nedovoljenih državnih pomoči; · podelitev koncesij predstavlja izvedbo popravljalnih ukrepov, ki jih je predložilo in potrdilo računsko sodišče v svoji reviziji o izvajanju Zakona o vodah za leti 2009 in 2010; · obravnavana uredba in vse ostale koncesijske uredbe, ki so v pripravi z vsemi določbami o pogojih, vrednotenju, določanju načina rabe,.. povsem sledijo sprejetim odločitvam vlade, da vzpostavi namenski sklad za vode v letu 2015 (kar je že izvedeno), reorganizira področje upravljanja z vodami (kar se izvaja v letu 2015) ter vzpostavi sistemski vir za financiranje ukrepov varstva, rabe in financiranja skozi navedeni sklad; · podelitev koncesij in zagotovitev pravne podlage za zaračunavanje plačila za koncesijo predstavlja odpravo neenakopravnega obravnavanja uporabnikov vode; · podelitev koncesij odpravlja odpravo negotovosti in težav, na katere so opozarjali uporabniki vode, kot so nezmožnost pridobivanja kreditov, različnih subvencij in podobno; · podelitev koncesij predstavlja odpravo pravne negotovosti uporabnikom vode; · podelitev koncesij omogoča izvajanje lastniške funkcije subjektov, ki rabijo vodo v primeru prodaje, stečaja in podobno; · ureditev tega področja predstavlja ureditev in vzpostavitev spremljanja podeljenih vodnih pravic in dejanske rabe vode, vzpostavitev ustreznih evidenc in nadzora nad odvzemanjem vode, kar je predpogoj za izpolnjevanje ciljev doseganja dobrega stanja voda. Predvideni sistem obračuna koncesnin je stimulativen na način možnega bistvenega znižanja obveznosti družb za rabo vode v primerih, ko družbe želijo znižati porabo vode in s tem tudi omogočiti drugim potencialno zainteresiranim novo rabo vode, predvsem pa zagotoviti na vodonosnikih vzdržno in trajno rabo ter dobro stanje. Postopen prehod na polno plačilo koncesnine (v letu 2020) tudi omogoča družbam, da časovno in finančno lahko izvedejo svoje izboljšave. S sprejemom uredb je vlada zaključila desetletno obdobje, ko navedeni uporabniki vode, kljub dejansko izvedeni rabi, niso imeli podeljenih koncesij za rabo te vode. Vlada je prepričana, da predlagana vsebina uredb dopušča tako koncendentu (RS) kot koncesionarjem usmerjeno, sprejemljivo, trajno in zanesljivo uporabo vodnih virov v prihodnje. Vir: MOP Vlada sprejela uredbo o prenehanju veljavnosti začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora Vlada RS je sprejela Uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka na avtocesti A1 Šentilj – Koper pri Šentrupertu do priključka Velenje jug. Začasni ukrepi lahko trajajo največ štiri leta, zato je vlada sprejela prenehanje veljavnosti. Vir: MOP Vlada izdala uredbo o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2016 Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2016 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Višina dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2016 znaša 20 evrov. Višina dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas je za leti 2014 in 2015 znašala 20 evrov oziroma 600 evrov za 30 dni. Pri določitvi višine so bili upoštevani razpoložljiva proračunska sredstva in prag revščine, ki je bil za leto 2012 opredeljen kot dohodek, nižji od 606 evrov na mesec, in za leto 2013 kot dohodek, nižji od 593 evrov mesečno. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2014 je prag revščine opredeljen kot dohodek, nižji od 596 evrov mesečno. Ker se prag revščine glede na prejšnja leta ni bistveno spremenil, se za leto 2016 predlaga ohranitev višine nadomestila iz let 2014 in 2015, in sicer 20 evrov. Vir: MK Vlada potrdila koledar državnih proslav v letu 2016 Vlada RS je na današnji redni seji potrdila koledar državnih proslav za leto 2016, kakor ga je pripravil Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Program državnih slovesnosti za leto 2016 obsega počastitev naslednjih praznikov: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, dan upora proti okupatorju, dan državnosti, dan suverenosti (25. obletnica odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije) in dan samostojnosti in enotnosti ter 25. obletnica sprejema Ustave Republike Slovenije. Koordinacijski odbor je kot pomoč organizatorjem osrednjih proslav ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, dnevu reformacije in dnevu Rudolfa Maistra, ki jih Republika Slovenija v letu 2016 ne bo obeleževala z državnimi proslavami, predvidel, da se prek javnega poziva podobno kot v zadnjih treh letih nameni sofinanciranje. Vir: MK Vlada se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja EU makroregionalnih strategij Vlada RS se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja EU makroregionalnih strategij. Evropska komisija je 28. julija 2015 sprejela Sporočilo Evropske komisije in pripadajoči Akcijski načrt Strategije EU za Alpsko regijo (EUSALP) s ciljem, da bo Strategija potrjena v Evropskem svetu konec leta 2015. Države in regije se trenutno odločajo glede vodenja posameznih prednostnih področij (akcijskih skupin). V imenu Slovenije je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor, izrazil pripravljenost za vodenje akcijske skupine 7 s področja ekosistemov in biotske raznovrstnosti (v tandemu z Bavarsko). Za začetek izvajanja EUSALP morajo biti člani akcijskih skupin imenovani do konca letošnjega leta. Zato je potrebno, da ministrstva, ki sodelujejo pri izvajanju EUSALP najkasneje do 15. decembra 2015 imenujejo člane akcijskih skupin in o tem obvestijo nacionalno koordinacijo na MZZ. Slovenija lahko s svojimi izkušnjami pomembno prispeva k oblikovanju strukture upravljanja in vzpostavitvi potrebnih pogojev za njeno učinkovito delovanje. Da bi svoje izkušnje kar najučinkoviteje udejanjila, je Slovenija ponudila, da v 2016 prevzame prvo predsedovanje EUSALP, kar so sodelujoče države in regije z odobravanjem sprejele. V tem okviru bo, po sprejemu EUSALP na Evropskem svetu, Slovenija gostila konferenco ob zagonu EUSALP, in sicer 25. in 26. januarja 2016 na Brdu pri Kranju. Konferenca je namenjena najširšem krogu zainteresiranih deležnikov. Pričakujemo udeležbo več kot 500 predstavnikov odločevalskih struktur sodelujočih držav in regij, EU institucij, predstavnikov gospodarstva, civilne družbe, nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih. Uspeh makroregionalnega povezovanja je pomembno odvisen tudi od dostopa do finančnih virov. Trenutno Evropska komisija spodbuja vključevanje makroregionalnih strategij v finančne vire EU, osnovni okvir predstavlja spremenjena pravna podlaga Evropskih strukturnih in investicijskih skladov 2014-2020. Temu je bilo namenjeno tudi ministrsko srečanje ministrov pristojnih za EU sklade Podonavja, ki je potekalo v okviru četrtega letnega foruma Strategije EU za Podonavsko regijo, 29. in 30. oktobra 2015 v Ulmu, kjer so pristojni ministri sprejeli tudi skupno izjavo na to temo. Slovenijo je na zasedanju zastopala ministrica Alenka Smerkolj. Vir: MZZ Vlada bo sklenila z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence Vlada bo sklenila z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence. Za podpis aneksa Vlada RS pooblašča dr. Anjo Kopač Mrak, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Maja letos je začel veljati Zakon o spremembah Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU). Tako se lahko Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla. S to spremembo bo tudi javnim uslužbencem dana možnost, da glede na starost varčujejo v podskladih z bolj tvegano naložbeno politiko ter pred upokojitvijo v podskladu z minimalno zajamčeno donosnostjo, s ciljem doseganja višjih donosov in visoke varnosti prihrankov v času pred upokojitvijo. Za izvedbo postopka preoblikovanja je treba uskladiti tudi določbe Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence, ki predstavljajo pravno podlago za sprejem pokojninskega načrta. Pokojninski načrt se skladno z določili kolektivne pogodbe lahko spremeni zgolj ob predhodnem sprejemu aneksa h kolektivni pogodbi. Predlagani aneks h kolektivni pogodbi se tako nanaša na uskladitev določb kolektivne pogodbe z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje ter dopolnitev določb, ki omogočajo preoblikovanje sklada v podsklad z zajamčeno donosnostjo in uvedbo naložbene politike življenjskega cikla kot to že določa ZKDPZJU. Vir: MDDSZ Vlada se je seznanila s poročilom o aktivnostih Civilne zaščite pri reševanju migrantske problematike v Republiki Sloveniji med 16. septembrom in 16. novembrom 2015 Poročilo obravnava intervencijske stroške za oskrbo migrantov v času med 16. septembrom in 16. novembrom 2015. Izdelano je na podlagi zbranih poročil pristojnih državnih organov, poročil vključenih reševalnih služb in humanitarnih organizacij in Civilne zaščite (CZ) ter poročil izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). V Republiko Slovenijo je od 16. septembra do 16. novembra vstopilo več kot 221.000 migrantov, od 16. oktobra povprečno okrog 7.000 migrantov dnevno (največ 26. oktobra, 12.616 migrantov). Pri njihovi namestitvi in oskrbi ter za zagotavljanje potrebnih materialnotehničnih sredstev je bilo v tem obdobju angažiranih 17.746 pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč, predvsem prostovoljcev Rdečega križa, tabornikov, skavtov, gasilcev, CZ (vključno s poveljniki in namestniki poveljnikov CZ ter člani štabov CZ na vseh ravneh vodenja), humanitarnih organizacij, prostovoljcev, udeležencev preko javnih del, javnih uslužbencev in delavcev URSZR. Ocenjeni stroški za povračilo nadomestila plače teh prostovoljcev za to obdobje znašajo okoli 250.000 evrov. URSZR je skladno z Navodilom za povračilo stroškov 1. 10. 2015 pozvala Rdeči križ Slovenije, Slovensko Karitas, Zvezo tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Gasilsko zvezo Slovenije k zbiranju intervencijskih stroškov, nastalih kot posledica migrantskega toka. Nastali intervencijski stroški ter ocenjeni stroški za opravljanje nalog pri namestitvi in oskrbi migrantov do konca leta 2015 znašajo skupaj 630.000 evrov. Vlada je zagotovila povračilo že nastalih intervencijskih stroškov in zagotovitev sredstev za nemoteno delovanje navedenih organizacij do konca koledarskega leta 2015, in sicer, da se iz sredstev proračunske rezerve Republike Slovenije dodelijo dodatna sredstva URSZR za izplačilo intervencijskih stroškov javnim in drugim reševalnim službam ter organizacijam v višini 630.000 evrov, od tega: · Rdečemu križu Slovenije 300.000 evrov za nadomestila plač, potne stroške in stroške prehrane, nujne nabave hrane, poškodovano in uničeno opremo, porabljen sanitetni material, · Slovenski Karitas 200.000 evrov za nadomestila plač, potne stroške in stroške prehrane, nujne nabave hrane, poškodovano in uničeno opremo, · Zvezi tabornikov Slovenije 15.000 evrov za nadomestila plač, potne stroške in stroške prehrane, · Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov 15.000 evrov za nadomestila plač, potne stroške in stroške prehrane, · Gasilski zvezi Slovenije 100.000 evrov za delovanje prostovoljnih gasilskih društev (nadomestila plač, potne stroške in stroške prehrane, stroške opreme in vozil, stroške poškodovane in uničene opreme). Vir: MO Vlada soglaša z soustanovitvijo Slovenskega inovacijskega stičišča – Evropskega gospodarskega interesnega združenja Vlada RS daje Univerzi v Ljubljani, Institutu Jožef Stefan, Kemijskemu inštitutu Ljubljana in Nacionalnemu inštitutu za biologijo soglasje k soustanovitvi Slovenskega inovacijskega stičišča –Evropskega gospodarskega interesnega združenja – SIS EGIZ. Univerza v Ljubljani (UL) je julija 2015 Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), kot pooblaščenka vseh ustanovnih članov Slovenskega inovacijskega stičišča – SIS, Evropskega gospodarskega interesnega združenja – SIS EGIZ (SIS EGIZ), posredovala vlogo za pridobitev soglasja Vlade RS k soustanovitvi SIS EGIZ. Prav tako morajo tovrstno soglasje, kot javni raziskovalni zavodi, pridobiti Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Ljubljana in Nacionalni inštitut za biologijo. Formalni korak za soustanovitev Slovenskega inovacijskega stičišča je bil storjen s pismom o nameri za ustanovitev ljubljanskega stičišča inovativnosti, ki so ga leta 2013 na pobudo takratnega rektorja Univerze v Ljubljani, dr. Stanislava Pejovnika, podpisali Univerza v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, Krka, Mestna občina Ljubljana, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Tehnološki park Ljubljana, Fotona in MIZŠ. Sprejem pogodbe o ustanovitvi SIS EGIZ tako predstavlja naslednji korak v prenosu koncentracije znanja, ki bi vodilo k razvojnemu preboju in povezovanju znanja, pri čemer bo SIS EGIZ v tem procesu nastopal v vlogi povezovalca znanja, spodbujevalca, podpornika velikih razvojnih projektov in mesto za dogovor partnerjev o razvojnih vprašanjih. SIS bo delovalo kot neprofitno Evropsko gospodarsko interesno združenje, ki predstavlja moderno obliko povezovanja organizacij in podjetij iz gospodarstva, raziskovalne, izobraževalne in širše družbene sfere v Sloveniji in sosednjih državah, s katerimi želi razvijati razvojno – inovacijsko os: Trst – Ljubljana – Maribor – Zagreb – Gradec. Predstavljalo bo sestavni del Slovenske inovacijske platforme in kot tako delovalo predvsem v smeri povezovanja in združevanja kapacitet z namenom zagotavljanja potrebne kritične mase znanja in kapitala za realizacijo zahtevnejših raziskovalno – inovacijskih projektov. Obenem se bo vsebinsko v okviru interdisciplinarnih skupin in projektnih potreb povezovalo tudi z nosilci družboslovnih in humanističnih znanj. Učinkovito delovanje SIS EGIZ je v interesu ne samo njenih članov, ampak Republike Slovenije kot celote. SIS EGIZ se lahko kot članice pridružijo tudi univerze, inštituti, podjetja in banke, centri odličnosti in kompetenčni centri ter druge organizacije. V začetnem obdobju delovanja SIS EGIZ bo vzpostavljena pisarna združenja, v okviru katere je poleg direktorja predvidena tudi zaposlitev dveh oseb, Svet SIS EGIZ je za direktorja SIS EGIZ imenoval dr. Radovana Stanislava Pejovnika, začetne aktivnosti se bodo financirale iz članarin, za financiranje izvedbe izbranih projektov pa se bo SIS EGIZ povezoval z različnimi domačimi in tujimi organizacijami kot so EIB, EIF, EBRD, UNDP, finančni program UNIDO, FAO ter bilateralnimi in multilateralnimi institucijami za razvojno pomoč, Slovensko razvojno banko (SID), ki je tudi ustanovna članica, in drugimi inovacijsko – razvojnimi institucijami. SIS EGIZ tako predstavlja pomembno platformo za razvoj RS in bo neločljivo povezano tako s strategijo pametne specializacije kot z nacionalnim razvojnim programom. Vir: MIZŠ Vlada razporedila sredstva splošne proračunske rezervacije in izvršila prenos pravic porabe Vlada RS je na današnji redni seji izvršila razporeditev sredstev splošne proračunske rezervacije in prenos pravic porabe. MDDSZ je prerazporedilo sredstva v Tekočo proračunsko rezervo v višini 1.308.119,00 evrov. Prerazporejajo se sredstva s proračunske postavke Poslovni prostori in oprema varstvenodelovnih centrov in konta Investicijski transferi javnim zavodom na Tekočo proračunsko rezervo in konto Splošna proračunska rezervacija v višini 407.099,00 EUR ter s postavke Poslovni prostori in oprema zavodov za usposabljanje in konta Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije na postavko Tekoča proračunska rezerva v višini 901.020,00 EUR. Prerazporeditev sredstev se izvede zaradi nižje realizacije na proračunskih postavkah od načrtovane. Ministrstvo za finance je predlagalo razporeditev pravic porabe v skupni višini 1.308.119,00 evrov na MDDSZ. Izvršila se je razporeditev sredstev splošne proračunske rezervacije s proračunske postavke Tekoča proračunska rezerva na postavko MDDSZ Program mreže domov za starostnike in konto Nakup zemljišč in naravnih bogastev v višini 1.308.119,00 evrov. Razporeditev sredstev je bila potrebna za zagotovitev sredstev za plačilo po pogodbi o prodaji solastniškega deleža pri DSO Fužine, Ljubljana, na podlagi Sklepa Vlade RS 1. 12. 2015, ki je odločila, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2015-2018 uvrsti nov projekt »Nakup solastniškega deleža zemljišča z objektom za DSO Fužine«. Vir: MF Vlada seznanjena s poročilom upravnega odbora DUTB o uskladitvi plač s politiko prejemkov Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s poročilom UO DUTB glede uskladitve plač. Vlada se je seznanila s poročilom upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank o uskladitvi individualnih pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev s Politiko prejemkov Družbe za upravljanje terjatev bank. Vir: MF Vlada dala upravnemu odboru DUTB soglasje za zadolžitev Vlada RS je na današnji redni seji kot skupščina DUTB dala upravnemu odboru DUTB soglasje za zadolžitev v znesku 200 milijonov EUR. Generalni sekretar vlade pred notarjem izvede skupščino DUTB, na kateri Vlada Republike Slovenije v vlogi skupščine DUTB glasuje za soglasje upravnemu odboru DUTB za zadolžitev ter poskrbi za pripravo notarskega zapisnika v skladu z zahtevami zakona, ki ureja gospodarske družbe. Vir: MF Vlada podaljšala razpis za člane Fiskalnega sveta Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela spremembo besedila ponovnega javnega poziva za zbiranje prijav možnih kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta. Kandidate lahko pošljejo pisne z življenjepisom in zahtevanimi izjavami do vključno 10. januarja 2016. Spremenjeno besedilo poziva bo objavljeno tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnih straneh ministrstva za finance. Vir: MF Vlada soglaša z letnim načrtom upravljanja z družbo MLM Vlada RS je na današnji redni seji dala soglasje Slovenskemu državnemu holdingu k letnemu načrtu upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi MLM. Državni zbor Republike Slovenije je 13. 7. 2015 sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki pomembno učinkuje tudi na posamezne določbe Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). Na podlagi 13. člena ZSDH-1 med portfeljske naložbe sodijo naložbe, s katerimi Republika Slovenija poskuša doseči izključno gospodarske cilje. Skladno s poglavjem 2.3 strategije, pa v to skupino naložb sodijo tudi naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. Družbi MLM je bila dodeljena državna pomoč za reševanje v obliki poroštva za kratkoročni kredit v višini 5.100.000,00 EUR. Naveden ukrep državne pomoči je bil podaljšan 10. 4. 2014. Republika Slovenija je na podlagi pozivov upnikov le-tem plačala poroštveno obveznost v skupni višini 5.100.000,00 EUR v obdobju od 22.07.2015 do 27.07.2015. Vlada je 29. 7. 2015 družbi MLM dodelila državno pomoč za prestrukturiranje v obliki konverzije dela regresne terjatve v kapitalski delež družbe, na podlagi česar je postala imetnica 4.335.660 delnic oz. 32,73% deleža družbe. Predlagani letni načrt upravljanja sledi pozitivni odločitvi Evropske komisije glede programa prestrukturiranja družbe, ki je temeljila tudi na eni izmed vsebovanih navedb, in sicer, da bo država izstopila iz lastništva družbe oz. da se bo družba privatizirala. V letni načrt upravljanja, ki ga v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZSDH-1 sprejme uprava SDH na podlagi sprejete strategije, morajo biti skladno s četrtim odstavkom 15. člena ZSDH-1 vključeni tudi podrobnejši cilji razpolaganja v posameznem poslovnem letu. V prvem odstavku 30. člena ZSDH-1 je med drugim določeno, da se v letnem načrtu opredelijo podrobni cilji SDH pri upravljanju (ali razpolaganju) posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. Drugi odstavek istega člena določa, da letni načrt pripravi uprava in k njemu poda soglasje nadzorni sveta SDH najpozneje do konca novembra za naslednje koledarsko leto. Namen in zasnova ZSDH-1 pričata v prid stališču, da se letni načrt upravljanja naložb iz 30. člena ZSDH-1 nanaša na vse relevantne naložbe, vendar samo besedilo členov ZSDH-1 eksplicitno ne prepoveduje možnosti priprave letnega načrta le za posamično naložbo. Vir: MF Vlada o Poročilu MJU glede analize primernosti pravnoorganizacijske oblike, v kateri opravljajo naloge javne agencije in uskladitev ustanovitvenih aktov javnih agencij s 7. členom Zakona o javnih agencijah Vlada RS je sprejela Prvo vmesno poročilo o izvedbi popravljalnih ukrepov v zvezi z ugotovitvami Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu »Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov« in ga posreduje Računskemu sodišču Republike Slovenije. Vlada se je obenem seznanila s poročilom Ministrstva za javno upravo o analizi primernosti pravnoorganizacijske oblike, v kateri opravljajo naloge javne agencije in uskladitvi ustanovitvenih aktov javnih agencij s 7. členom Zakona o javnih agencijah. Ministrstvo za javno upravo do 30. aprila 2016 ponovno poroča o poteku izvedbe popravljalnih ukrepov v zvezi z ugotovitvami Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu »Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov«. Vlada je s sklepom 8. 10. 2015, na 55. redni seji pod točko 8, ob obravnavi Usmeritev za opravljanje nadzora nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela javnih agencij med drugim sprejela tudi sklepa, s katerima je naložila ministrstvom, da do 1. decembra 2015: · izvedejo analizo primernosti pravnoorganizacijske oblike, v kateri se opravljajo naloge javne agencije, predvsem z vidika vsebinske utemeljitve obstoja javne agencije iz svoje pristojnosti in · pregledajo ustanovitvene akte javnih agencij ter jih, če je to potrebno, uskladijo s 7. členom Zakona o javnih agencijah. V zvezi z izvedbo 4. točke sklepa vlade je Ministrstvo za javno upravo prejelo odzive: · Ministrstva za finance, s katerim za Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem (ANR) in Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) pojasnjuje, da je pravnoorganizacijska oblika, v kateri se opravljajo naloge agencij iz njegove pristojnosti ustrezna. V medresorsko usklajevanje je posredovan ustanovitveni akt Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, na podlagi česar bo odpravljena nepravilnost, kot jo je ugotovilo Računsko sodišče v revizijskem poročilu »Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov«, · Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v katerem ministrstvo obvešča, da je pravnoorganizacijska oblika Javne agencije RS za varstvo konkurence ustrezna, · Ministrstva za infrastrukturo, s katerim obvešča, da so ustanovitveni akti Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in Agencije za energijo v celoti usklajeni z Zakonom o javnih agencijah. Tudi pravno organizacijska oblika, v kateri se opravljajo naloge agencij iz njegove pristojnosti, je ustrezna, · · Ministrstva za kulturo, s katerim za Slovenski filmski center, Javno agencijo Republike Slovenije in Javno agencijo Republike Slovenije za knjigo podpira obstoj v obstoječi pravnoorganizacijski obliki Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Ministrstvo za kulturo pojasnjuje, da je v postopku medresorskega usklajevanja predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v Slovenski filmski center, javno agencijo Republike Slovenije. Ustanovitveni akt Javne agencije za knjigo RS Sklep o ustanovitvi Javne agencije za knjigo Republike Slovenije je usklajen z Zakonom o javnih agencijah, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v katerem utemeljuje upravičenost obstoja in pravnoorganizacijske oblike Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS predvsem z vidika neodvisnosti od političnega vpliva na stabilnost sistema, podobno. Ministrstvo utemeljuje primernost pravnoorganizacijske oblike tudi za Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve. Za obe agenciji ministrstvo ugotavlja, da sta ustanovitvena akta usklajena z določbo Zakona o javnih agencijah. Vir: MJU Vlada se je seznanila z informacijo o zadevi Mnenje 2/15 glede sklenitve Sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem Vlada RS se je seznanila z informacijo o zadevi Mnenje 2/15 v zvezi s predlogom Evropske komisije Sodišču EU za razlago prava EU glede pristojnosti Evropske unije za sklenitev Sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem. Med državami članicami EU in Evropsko komisijo ni bilo mogoče doseči soglasja o pravni naravi (mešana ali izključna) Sporazuma o prosti trgovini med EU in Singapurjem ter o obsegu izključne pristojnosti EU. Evropska komisija je v skladu s členom 281(11) PDEU podala predlog Sodišču EU za izdajo mnenja glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Singapurjem. Mnenje sodišča EU v konkretni zadevi bo imelo vsebinske in procesne posledice na vse bodoče sporazume o prosti trgovini, ki jih s tretjimi državami sklepa EU, ter na investicijske sporazume, ki jih s tretjimi državami sklepajo bodisi EU bodisi države članice EU. Sodišče EU lahko v mnenju s široko razlago člena 207 PDEU razširi izključno pristojnosti EU na celotno investicijsko področje, tudi na posredne tuje investicije. Če bo Sodišče EU v mnenju ugotovilo, da je omenjeni sporazum v izključni pristojnosti EU, to pomeni, da ga bo podpisala samo EU in potrdil samo Evropski parlament, brez sodelovanja držav članic EU in nacionalnih parlamentov. Če sodišče ugotovi, da so določbe sporazuma, ki se nanašajo na investicijsko politiko, v izključni pristojnosti EU, bo to vplivalo med drugim tudi na pravico držav članic samostojno sklepati bilateralne investicijske sporazume s tretjimi državami. Sodišče EU bo presojalo o pristojnost EU tudi na področju trajnostnega razvoja, TRIPs, pomorskega transporta in drugih področij, ki so navedena v sporazumu in v vlogi Komisije. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije obvestilo, da je aktivna udeležba Republike Slovenije v omenjenem postopku nujno potrebna. V postopek priprave vsebinskih prispevkov in argumentov so vključena resorna ministrstva. Rok za posredovanje pisnega stališča strank je bil na predlog držav članic EU zaradi kompleksnosti zadeve podaljšan na 8. januar 2016. Vlada RS bo pred posredovanjem gradiva Sodišču EU prejela v obravnavo in potrditev predlog pisnega odgovora Republike Slovenije na vlogo Evropske komisije v zadevi Mnenje 2/15. Vir: MGRT Informacija o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU Vlada RS se je seznanila z informacijo o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU. Informacija v prvem delu vsebuje stanje prenosa direktiv, katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma notificirani, in direktiv, katerih rok za prenos poteče najpozneje 31. 5. 2016. Skupno gre za 62 direktiv, pri čemer je 23 direktiv takih, katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma notificirani, in 39 takih, katerih rok za prenos poteče najpozneje 31. 5. 2016. V drugem delu informacije so vsebovani postopki ugotavljanja kršitev prava EU (predsodni in sodni postopki), ki jih je Evropska komisija sprožila zoper Republiko Slovenijo bodisi zaradi nepravočasnega prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije oziroma zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov bodisi iz razlogov neizpolnjevanja ali neustreznega izpolnjevanja drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravnega reda EU, in še niso zaključeni. Na dan 20. 11. 2015 je odprtih 55 postopkov, od katerih se 36 postopkov nanaša na nepravočasen prenos direktiv v pravni red RS oziroma nenotifikacijo nacionalnih predpisov za prenos ter 19 na nepravilno implementacijo direktiv in druge kršitve prava EU. Štiri zadeve so predmet postopkov pred Sodiščem Evropske unije. Tretji del informacije vsebuje obrazložitev zamud pri sprejemanju predpisov, potrebnih za prenos direktiv, katerih rok za prenos je že potekel. Vir: SVZ Vlada sprejela stališče do Uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Vlada podpira predlog uredbe in podpira doseganje dogovora glede predloga uredbe, da se ribičem EU omogoči pravočasen začetek ribolova v ribolovni sezoni 2016. Ribolovne možnosti (celotni dovoljeni ulovi in kvote oziroma režimi ribolovnega napora, tj. števila dovoljenih dni na morju za posamezne segmente ribiških flot) se za države članice EU določajo na ravni EU. V zvezi s tem se na ravni EU vsako leto konec leta sprejemajo uredbe o ribolovnih možnostih, in sicer ločeno za Baltik in Črno morje ter za ostale staleže, uredbe o ribolovnih možnostih za globokomorske staleže pa se sprejemajo vsaki dve leti. Sprejme se tudi letna uredba o določitvi ribolovnih možnosti za staleže ribolovnih organizmov, ki veljajo za vode EU in za plovila EU. Določanje ribolovnih možnosti pomeni ciklus letnega upravljanja. Vendar to ne ovira uvedbe pristopov dolgoročnega upravljanja. Po oceni Komisije EU na tem področju dobro napreduje in ključni staleži komercialnega interesa se upravljajo z večletnimi načrti, ki jih je treba upoštevati pri določanju zgornjih mej za letne celotne dovoljene ulove in omejitve ribolovnega napora. Uredbe o določitvi ribolovnih možnosti omejujejo ulov staležev ribolovnih organizmov na ravni, ki morajo biti skladne s splošnimi cilji skupne ribiške politike (SRP). Ta predlog vsebuje ribolovne možnosti, ki jih EU določi samostojno. Vsebuje tudi ribolovne možnosti na podlagi dvo- ali večstranskih posvetovanj o ribištvu. Rezultat se izvaja tako, da se po načelu relativne stabilnosti (tj. načelo, da se delež celotnega dovoljenega ulova, ki je dodeljen posamezni državi članici v posameznem letu, med leti ne spreminja) določi notranja dodelitev med države članice. Obveznost iztovarjanja, uvedena z osnovno uredbo o skupni ribiški politiki, se od leta 2015 do leta 2019 začenja postopoma uporabljati. Od 1. januarja 2016 bo obveznost iztovarjanja začela veljati za ribolov nekaterih pridnenih vrst v Severnem morju ter severozahodnih in jugozahodnih vodah Atlantika. Z uvedbo obveznosti iztovarjanja morajo predlagane ribolovne možnosti odražati razliko med iztovorjenimi in ulovljenimi količinami, pri tem pa upoštevati, da zavržki niso več dovoljeni. Zato bo Komisija predlagala povečanje celotnega dovoljenega ulova za staleže, za katere bo v letu 2016 začela veljati obveznost iztovarjanja. Pomembno je, da se ribolovne možnosti opredeli še pred začetkom novega leta, kar ribičem EU omogoči pravočasen začetek ribolova, da ne prihaja do gospodarskih izgub. Vir: MKGP Vlada sprejela stališče k predlogu Uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib v Črnem morju Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib v Črnem morju. Vlada RS podpira predlog uredbe in meni, da je v pogajanjih o predlogu uredbe treba upoštevati mnenja tistih držav članic, ki jih predlog uredbe neposredno zadeva. Cilj tega predloga uredbe je za leto 2016 določiti ribolovne možnosti za države članice za tržno najpomembnejše staleže rib v Črnem morju. Predlog uredbe zadeva le dve državi članici EU – Bolgarijo in Romunijo, ki izvajata ribolov v Črnem morju. Vir: MKGP Odgovor vlade na predlog Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za zagotovitev dostopa do pitne vode v romskem naselju Goriča vas Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je na vlado naslovil predlog za zagotovitev dostopa do pitne vode v romskem naselju Goriča vas v občini Ribnica. Varuh si je na povabilo prebivalcev naselja dne 21. 9. 2015 ogledal bivanjske razmere v tem naselju in se seznanil z nekaterimi težavami prebivalcev, med njimi tudi, po mnenju varuha, najbolj perečo, in sicer da v naselju ni zagotovljene pitne vode in sanitarij. Na podlagi ugotovljenega stanja varuh v svojem predlogu ugotavlja, da naj bi bili izpolnjeni pogoji za posredovanje vlade na podlagi tretjega odstavka 5. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07), zato predlaga vladi, da naj: · v najkrajšem možnem času sprejme in izvede vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarij v romskem naselju Goriča vas, in sicer z zagotovitvijo javnega dostopa oziroma dostopa na javnem priključku; · do izgradnje dostopa do vode na javnem priključku prebivalcem romskega naselja Goriča vas nemudoma zagotovi dovoz pitne vode v cisterni na prizadeto območje. Vlada je skrbno proučila predlog varuha in sicer razume utemeljene in legitimne cilje, ki jih ta zasleduje, zlasti urejanje bivanjskih razmer romske skupnosti, kar je tesno povezano z uresničevanjem temeljnih človekovih pravic kot je dostop do zdrave pitne vode in sanitarij. Prav tako se tudi vlada zaveda dejstva, da je v praksi v nekaterih občinah proces urejanja bivanjskih razmer romske skupnosti počasnejši in iz različnih razlogov težji, zato so vsa prizadevanja državnih organov usmerjena v iskanje celovitih in dolgoročnih rešitev v tripartitnem sodelovanju med občino, državo in romsko skupnostjo. Na podlagi zbranih informacij s strani pristojnih državnih organov in organov lokalne samouprave je vlada ugotovila, da se dejansko stanje v primeru tega naselja razlikuje od stanja, ki je prikazano v predlogu varuha in ki je bilo s strani prebivalcev naselja predstavljeno varuhu ob njegovem obisku v naselju dne 21. 9. 2015. Kljub temu vlada ne more soditi o točnosti informacij, ki jih imajo različne institucije, lahko pa ocenjuje, da na podlagi takšne situacije in izhajajoč iz obstoječih pravnih aktov nima dovolj trdne podlage, da bi posegala v pristojnosti samouprave lokalne skupnosti. Ne glede na navedeno se vlada zaveda pomembnosti dialoga med državno in lokalno ravnjo, predvsem pa med občino in njenimi občani, zato bo tudi v okviru novega nacionalnega programa ukrepov za Rome za naslednje obdobje napore usmerila v krepitev tega dialoga. Vlada v svojem odgovoru ugotavlja, da glede na razpoložljive podatke o dejanskem stanju in proaktivnem delovanja občine, ne obstajajo zakonsko opredeljeni razlogi, ki bi utemeljevali uporabo tretjega odstavka 5. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, zato predloga Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki ga ta navaja v prvi točki predloga, ne podpira. Kljub temu namerava vlada spremembo omenjenega zakona vključiti v svoj program dela za leto 2016, tudi zaradi nekaterih strokovnih kritik glede neustreznosti oziroma nezmožnosti izvajanja 5. člena zakona, vključno z vidika nejasne razmejitve pristojnosti med občino in državo. Ker je na podlagi predloženih informacij in dokazil s strani Občine Ribnica, prav tako pa tudi informacij, ki so jih ob obisku predstavnikov Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti v naselju dne 20. 5. 2015 podali sami prebivalci naselja, jasno razvidno, da prebivalci naselja že imajo cisterno, v katero jim PGD Ribnica dobavlja vodo, vlada ocenjuje, da glede predloga Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki ga ta navaja v točki št. 2., niso potrebni dodatni ukrepi, saj se ta ukrep že izvaja. Vir: UN Vlada sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča RS za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje Vlade RS o zahtevi Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin. Vlada meni, da določba tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2) ni v neskladju s 147. členom Ustave in je zatorej obravnavana zahteva Upravnega sodišča (predlagatelja) za presojo ustavnosti neutemeljena. Razlogi za tako mnenje so naslednji: Vlada meni, da napadena določba tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 ni v nasprotju z ustavo. Glede Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN), ki je zakonska podlaga za vrednotenje, je Ustavno sodišče (US) z odločbo U-I-313/13 ugotovilo, da je zakon v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Navedena ustavna določba pa se ne nanaša na ZDPN-2, kot predpis, ki ureja obdavčitev prometa z določenim premoženjem (nepremičninami). Vlada meni, da bi predlagatelj ustavnoskladen način uporabe tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 lahko ugotovil z uporabo metod pravne razlage. Intervencija Ustavnega sodišča (US) v smislu presoje predmetne določbe ZDPN-2 z vidika 156. člena Ustave in upoštevaje 125. člen Ustave ni potrebna. Po mnenju vlade ni mogoče trditi, da se učinki odločbe US v zadevi U-I-313/13-86 neposredno raztezajo (tudi) na določbe ZDPN-2. ZDPN-2 posplošeno tržno vrednost uporablja z drugačnim namenom, kot je bila uporabljena v Zakonu o davku na nepremičnine (ZDavNepr), hkrati pa uvaja dodatne zakonske rešitve glede izpodbijanja te posplošene tržne vrednosti, zaradi česar ni mogoče trditi, da je določba tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 v neskladju z Ustavo. Določba tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 je le del določb o ugotavljanju davčne osnove za potrebe odmere davka na promet nepremičnin, zato je 8. člen potrebno presojati kot celoto. Kot izhodišče za ugotavljanje davčne osnove 8. člen določa prodajno ceno nepremičnine (prvi in drugi odstavek). Šele v primeru bistvenega odstopanja izkazane prodajne cene navzdol (nižje od 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine), davčni organ kot davčno osnovo določi 80 % posplošene tržne vrednosti te nepremičnine (tretji odstavek). Davčni zavezanec pa ima pravico neustreznost uporabljene posplošene tržne vrednosti kot davčne osnove dokazovati, in sicer s predložitvijo posamične cenitve tržne vrednosti nepremičnine (četrti odstavek), ki kot taka prevlada nad uporabo posplošene tržne vrednosti nepremičnine (določba četrtega odstavka 8. člena ZDPN-2 torej ni vključena kot zakonska določba, ki določa davčno osnovo brez možnosti izpodbijanja). Če se torej davčni zavezanec s postopanjem davčnega organa ne strinja in dvomi v pravilnost davčne osnove, določene na podlagi tretjega odstavka (t.j. 80 % posplošene tržne vrednosti), ima možnost in pravico dokazovati nasprotno. Poleg tega ima lastnik nepremičnine možnost vplivati na posplošeno tržno vrednost svoje nepremičnine v sistemu množičnega vrednotenja, saj ima v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin pravico in dolžnost, da podatke o svoji nepremičnini spreminja in dopolnjuje sproti tako, da odražajo dejansko stanje nepremičnine. Davčni organ ima že na podlagi več določb (5. člen, 73. člen) Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih navaja davčni zavezanec (ali prodajna cena, ki jo je navedel, ustreza tržni vrednosti nepremičnine ali pa je bila vrednost davčnemu organu prikazana v nižjem znesku zaradi ugodnejše odmere davka). Do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin na podlagi sistema množičnega vrednotenja nepremičnin (v letu 2010) je davčni organ pravilnost zavezančevih trditev dokazoval z ugotavljanjem tržne vrednosti posamezne nepremičnine v odmernem postopku. Tretji odstavek 8. člena ZDPN-2 služi kot pomoč davčnemu organu, ali je potrebno davčno osnovo ugotavljati drugače od prodajne cene nepremičnine, ki jo je navedel davčni zavezanec, ter v skladu z načelom ekonomičnosti davčnega postopka nadomešča ugotavljanje vrednosti nepremičnine v odmernem postopku. V zvezi s predlogom predlagatelja, da US zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno protiustavnost tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 odpravi (v roku) ter odloči o načinu izvršitve odločbe tako, da se pri odmeri davka na promet nepremičnin do uskladitve zakonodaje vnovič uporablja prehodna ureditev iz 21. člena ZDPN-2, vlada meni, je ta določba takoj, ko so bili podatki o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin po predpisih o množičnem vrednotenju nepremičnin vzpostavljeni, postala pomensko izčrpana, konzumirana ter je – tudi in zlasti na način, kot ga predlaga predlagatelj – ni mogoče oziroma ni dopustno ponovno uveljaviti. Vlada meni, da ureditev iz tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 ni v neskladju z Ustavo tudi iz razloga, ker lahko davčni zavezanec na način in pod pogoji, ki jih določa že sam ZDPN-2, do poteka roka za pritožbo zahteva, da se namesto posplošene tržne vrednosti nepremičnine kot davčna osnova upošteva ocenjena posamična tržna vrednost nepremičnine (četrti odstavek 8. člena ZDPN-2) ter, da bi bila ponovna vzpostavitev prehodne, že konzumirane ureditve iz 21. člena ZDPN-2 ne le v nasprotju z Ustavo, temveč tudi nepotrebna. V primeru, da se US odloči za poseg v določbo tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2, vlada US predlaga, da v zvezi s to določbo izda ugotovitveno odločbo ter morebitno neustavnost določbe veže le na veljavnost ZMVN, za katerega je US presodilo, da je neskladen z Ustavo. Vlada namreč pripravlja novo sistemsko zakonodajo, s katero bo odpravljena očitana neustavnost v zvezi z ugotavljanjem posplošene tržne vrednosti v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin. (V kolikor US določbo razveljavi, bo potrebno zakon dopolnjevati s smiselno povsem enako določbo po tem, ko bo nova zakonodaja o množičnem vrednotenju sprejeta). Vir: MF Vlada sprejela mnenje o predlogu priporočila v zvezi s problematiko svetovalnih pogodb v Novi Ljubljanski banki, d. d. Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje o predlogu priporočila v zvezi s problematiko svetovalnih pogodb v Novi Ljubljanski banki, d. d., ki ga je Komisija za nadzor javnih financ na 8. nujni seji, 11. 11. 2015, ob obravnavi točke dnevnega reda »Problematika svetovalnih pogodb v največji državni banki«, predlagala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Komisija za nadzor javnih financ je na 8. nujni seji 11. 11. 2015 ob obravnavi točke »Problematika svetovalnih pogodb v največji državni banki« sprejela sklep, s katerim je predsedniku Državnega zbora predlagala, da na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora vključi »Predlog priporočila v zvezi s problematiko svetovalnih pogodb v Novi Ljubljanski banki, d. d.«. Predlog priporočila vsebuje dve točki, in sicer: »1. Državni zbor predlaga Računskemu sodišču Republike Slovenije, da na podlagi 3. alineje druge točke 5. odstavka 20. člena in v skladu z drugim odstavkom 25. člena Zakona o računskem sodišču pregleda poslovanje Nove Ljubljanske banke, d. d. (v nadaljnjem besedilu: NLB), tudi z vidika upravljanja s slabimi terjatvami banke. 2. Državni zbor predlaga Vladi in Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., da skladno s svojimi pristojnostmi pregledata in zagotovita zakonitost in gospodarnost poslovanja NLB in preverita dosežene rezultate sklenitve pogodbe s podjetjem R.U.R.«. Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije je Ministrstvo za finance zaprosil, da predlog priporočila prouči in pripravi mnenje ter gradivo do 1. decembra 2015 pošlje vladi. Na podlagi navedenega je Ministrstvo za finance predlog priporočila proučilo in pripravilo predlog mnenja vlade, ki ga je predlagalo Vladi RS v sprejem. V zvezi s predlogom priporočila v delu, ki se nanaša na predlog, da Računsko sodišče Republike Slovenije pregleda poslovanje NLB, tudi z vidika upravljanja s slabimi terjatvami banke, vlada zgolj navaja, da Zakon o računskem sodišču v okviru določitve revizijske pristojnosti nesporno omogoča Računskemu sodišču revidiranje NLB. Računsko sodišče pa izvaja svoje pristojnosti v skladu z ZRacS-1 povsem samostojno, pri čemer mu status samostojnosti in neodvisnosti zagotavljata Ustava Republike Slovenije in že omenjeni zakon. Glede pregleda in zagotovitve zakonitosti in gospodarnosti poslovanja NLB ter preverjanja doseženih rezultatov sklenitve pogodbe s podjetjem R.U.R., Vlada Republike Slovenije poudarja, da nima pristojnosti poseganja v politiko poslovanja bank, torej tudi ne v sklepanje svetovalnih pogodb. Vodenje poslov oziroma določanje poslovne politike banke je namreč v pristojnosti uprave, ki je samostojna in za to prevzema popolno odgovornost, nadzor nad poslovanjem banke pa je v rokah nadzornega sveta, ki je samostojen in neodvisen organ. Uprava in nadzorni svet banke morata delovati v skladu z veljavno zakonodajo. Republika Slovenija je res 100% lastnik NLB, pri čemer pa pravice Republike Slovenije kot delničarja v bankah v državni lasti izvršuje Slovenski državni holding d. d. (v nadaljnjem besedilu: SDH). Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1) za delovanje SDH v 7. členu izrecno določa načelo neodvisnosti, po katerem SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju svojih zakonsko določenih nalog pa morajo delovati neodvisno in samostojno. To pomeni, da Vlada Republike Slovenije ne sme dajati navodil poslovodstvu SDH. Edina pristojnost, ki jo v zvezi z upravljanjem kapitalskih naložb ima vlada ali Ministrstvo za finance, je določena v 69. členu ZSDH-1. Ta določa, da lahko Ministrstvo za finance, če pri uresničevanju svojih zakonskih pristojnosti ugotovi dejstva in okoliščine, ki dokazujejo sum oškodovanja Republike Slovenije ali SDH, kot zastopnik javnega interesa organom vodenja ali nadzora SDH predlaga postopke za začetek posebnih revizij, začetek odškodninskih postopkov proti članom organov vodenja ali nadzora in vseh drugih ustreznih postopkov, s katerimi se zaščitijo premoženje in interesi Republike Slovenije ali SDH. V skladu z navedenim 69. člena ZSDH-1 je Ministrstvo za finance zaprosilo SDH, da v okviru svojih pristojnosti preveri smotrnost sklepanja svetovalne pogodbe z družbo R.U.R., d. o. o., ki za NLB opravlja specializirano forenzično revizijo slabih kreditov. Nadaljnji postopki se vodijo v pristojnosti SDH in ne vlade. Vlada Republike Slovenije ne more in ne sme presojati utemeljenosti posameznih odločitev poslovne banke. Vlada odločitev ne more presojati, saj nima informacij, ki bi jih potrebovala za informirano presojo. Vlada tudi ne more zahtevati informacij od banke, saj upoštevajoč ZSDH-1 pravice, ki gredo delničarju, in torej tudi pravico do informiranosti, izvršuje SDH. Vlada odločitve NLB ne sme presojati, saj med drugim tudi v skladu z zavezami, ki jih je RS dala Evropski komisiji, ko je le ta dovolila državno pomoč, velja, da delničar ne sme vplivati na poslovanje banke. Vir: MF Vlada nasprotuje Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju Vlada RS je obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G), ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Vlada Republike Slovenije meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Uvodoma Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da uvodna obrazložitev ocene stanja in razlogov za sprejetje predloga zakona vsebujeta zgolj posplošene navedbe o dosedanji pravni ureditvi nekaterih institutov in zgolj splošno oceno, brez navajanja konkretnih statističnih podatkov ali analize minulega in trenutnega stanja postopkov prestrukturiranja slovenskih podjetij v težavah ter teka sodnih postopkov zaradi insolventnosti. Predlog zakona tudi ne vsebuje posebne ocene o delovanju Zbornice upraviteljev Slovenije in vodenju disciplinskih postopkov pred disciplinskimi organi. Pregled primerjalno–pravne ureditve ne prikazuje trenutne pravne ureditve v drugih državah članicah Evropske unije in predstavlja dobesedno isti (skopiran) prikaz primerjalno-pravne ureditve, kot je že bil vsebovan v Predlogu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v letu 2007. Zato predlog zakona ne prepriča v utemeljenost in upravičenost predlaganih sprememb. Predlog zakona je tudi nomotehnično pomanjkljiv, saj ne predvideva sočasne novelacije tistih členov veljavnega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki so povezani bodisi s členi, ki razveljavljajo posamezne institute (prenehanje Zbornice upraviteljev Slovenije in ukinitev poenostavljene prisilne poravnave) in bi jih bilo treba posledično prav tako črtati, bodisi predstavljajo uzakonitev dodatnih določb, zaradi česar bi bilo treba redakcijsko popraviti sklice na preštevilčene odstavke člena tudi v drugih členih, ki se sklicujejo na spremenjeni člen. Zaradi navedenih pomanjkljivosti Vlada Republike Slovenije tako ugotavlja, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vir: MP Vlada sprejela mnenje k predlogu zakona o spremembi Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje k predlogu zakona o spremembi Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem je 30. 11. 2015 Državnemu zboru Republike Slovenije predložila Predlog zakona o spremembi Zakona o dohodnini. Predlog zakona spreminja prvi odstavek 122. člena Zakona o dohodnini na način, da se doda četrti davčni razred s stopnjo 50% za neto letno davčno osnovo nad 70.907,20 evrov. Po predlogu zakona se predlagana rešitev uporablja od 1. januarja 2016 dalje. Vlada je pripravila predlog zakona, ki vsebuje podaljšanje ukrepa četrtega davčnega razreda s stopnjo 50 % in spremembo meje med drugim in tretjim davčnim razredom z nevtralnim učinkom za javne finance in ga je že posredovala v zakonodajni postopek Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije Predlogu zakona o spremembi Zakona o dohodnini nasprotuje in predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vir: MF Vlada sprejela mnenje o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Anjo Bah Žibert. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Anjo Bah Žibert je v zakonodajni postopek predložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti. Navajajo, da se s predlogom zakona ne odstopa bistveno od ciljev trenutno veljavnega zakona in da se s predlaganimi rešitvami zasleduje načela določnosti, nacionalne varnosti, javne koristi, varovanje meja in zaščito schengenske meje. Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da je večina predlaganih rešitev v nasprotju z zakonodajo Evropske unije na področju mednarodne zaščite, v nekaterih delih pa pomenijo tudi kršitev Konvencije o statusu begunca, ki predstavlja temeljni mednarodni akt s področja zaščite beguncev. Vlada Republike Slovenije tudi ugotavlja, da se s predlogom zakona predlagajo rešitve, ki so že del Zakona o mednarodni zaščiti oziroma gredo v smeri ureditve, ki jo vlada predlaga v novem Zakonu o mednarodni zaščiti. Vir: MNZ Vlada sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru - prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Anja Bah Žibert), in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Anja Bah Žibert) je Državnemu zboru v obravnavo predložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru – prva obravnava (v nadaljevanju predlog zakona). Osnovni namen predloga zakona je ureditev vprašanja nošenja burk in nikaba, pokrivala, pri katerem je prekrito celotno telo, na javnem kraju, ker to lahko predstavlja varnostni problem. Po njihovem mnenju se sledi tudi odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je potrdilo odločitev francoskega sodišča o prepovedi nošenja burk in nikaba v javnosti in zavrnilo pritožbo Francozinje, da je kršena njena pravica do svobodnega izražanja vere. Nošenje burke in nikaba je izraz verskega prepričanja, po Ustavi RS pa je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno (41. člen). Svoboda vesti je zagotovljena vsem fizičnim osebam ne glede na to, ali so državljani RS, tuji državljani ali osebe brez državljanstva, država pa ne sme posegati v ravnanja, varovana v tem členu Ustave, jih urejati ali jih dejansko omejevati. Ustava RS v 61. členu (izražanje narodne pripadnosti) tudi določa, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Pravica predstavlja civilizacijski temelj sožitja med ljudmi različnih narodnih skupnosti in omogoča manifestacijo pripadnosti svojemu narodu oziroma narodni ali etnični skupnosti. Nadalje 63. člen Ustave RS prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. S »splošno« prepovedjo nošenja burke in nikaba na javnih krajih bi posegli v ustavno varovane pravice. Predlagana sprememba je sistemsko nekonsistentna, neustrezna in ne dovolj premišljena, saj se burka in nikab v Sloveniji praktično ne uporabljata, v laični in strokovni javnosti pa so bili zaznani zelo različni odzivi na predlog. V Sloveniji živi okoli 50.000 muslimanov, pri katerih pokrivanje ženskega obraza ni običajno oziroma se uporabljajo naglavne rute, prav tako pa to v praksi ne povzroča varnostnega tveganja. Z vidika izvajanja policijskih nalog Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) v 40. členu določa pogoje za ugotavljanje identitete, v 41. členu pa način ugotavljanja identitete. Na podlagi ZNPPol smejo policisti zahtevati od osebe, ki je zakrita ali zamaskirana (navedeno samo po sebi ni razlog za ugotavljanje identitete), da se odkrije zato, da bi lahko nedvomno ugotovili njeno identiteto. ZNPPol tudi določa, da morajo policisti pri izvajanju policijskih nalog spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine. Navedena pravica vsebuje tudi pravico do spoštovanja verskih čustev in prepričanj. Pri zakrivanju obraza muslimank gre za ravnanje, ki pomeni manifestacijo verske svobode, ki jo, če okoliščine to dopuščajo, policisti spoštujejo v policijskih postopkih. Navedeno pomeni, da v takih primerih identiteto osebe ugotovi (preveri) policistka na kraju samem oziroma v policijski enoti, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 41. člena ZNPPol (privedba osebe zaradi izvedbe identifikacijskega postopka). Pri tem je tako kot v ostalih primerih pomembno, da policist nedvomno ugotovi identiteto osebe. Poudariti je treba, da slovenska policija ne zaznava povečane varnostne problematike, povezane z nošenjem nikaba oziroma burk, niti niso zaznani problemi pri ugotavljanju identitete. K neprepričljivosti predloga skupine poslank in poslancev kaže tudi primerjalno-pravni pregled, iz katerega izhaja, da sta le dve evropski državi (Francija in Belgija) prepovedali nošenje tovrstnih oblačil oziroma pokrival in ena od pokrajin v Španiji. Vse ostale članice Evropske unije tovrstne potrebe očitno niso zaznale in niso pristopile k spremembi zakonodaje. Vir. MNZ Odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi s problematiko vodenja Direktorata za šport Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi s problematiko vodenja Direktorata za šport. V njem med drugimi poslanec navaja sporna ravnanja dveh posameznikov, ki naj bi kandidirala na javnem natečaju. Vlada v odgovoru pojasnjuje postopek imenovanja generalnega direktorja Direktorata za šport. V izbirni postopek, v katerem je posebna natečajna komisija ocenjevala primernost kandidatov glede na njihovo strokovno usposobljenost je bilo uvrščenih več kandidatov. Na podlagi seznama, ki je bil ministrici za izobraževanje, znanost in šport posredovan s strani posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaj generalnega direktorja Direktorata za šport v MIZŠ, je ministrica tudi po svoji presoji kot primernega kandidata za položaj generalnega direktorja Direktorata za šport v MIZŠ izbrala dr. Bora Štrumblja. S predlogom z dne 26. 10. 2015 je vladi predlagala, da dr. Bora Štrumblja imenuje na položaj generalnega direktorja Direktorata za šport v MIZŠ za dobo petih let, in sicer od 15. 11. 2015 do najdlje 14. 11. 2020. Vlada je na 60. redni seji, dne 29. 10. 2015, dr. Bora Štrumblja tudi imenovala za generalnega direktorja Direktorata za šport. Vir: MIZŠ Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Franca Breznika glede finančnih sredstev za migrante Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi s potrebnimi finančnimi sredstvi za migrante in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. V letu 2015 se pravice porabe za kritje stroškov, povezanih z migracijskim tokom, zagotavljajo iz integralnih proračunskih postavk in s prerazporeditvami iz namenov, kjer sredstva ne bodo v celoti porabljena. Glede na upravičenost stroškov se bodo ti delno krili tudi iz sredstev, pridobljenih od Evropske komisije. Dodatno k omenjenim sredstvom je v proračunu 2015 mogoče računati še na morebitna sredstva bilateralnih donacij domačih in tujih donatorjev. Za evidentiranje stroškov je bilo 1. 10. 2015 pripravljeno posebno Navodilo za povračilo stroškov, nastalih kot posledica migrantskega toka. Na njegovi podlagi vpleteni resorji o nastalih stroških poročajo MNZ, ki zbirno poročilo dvakrat mesečno pošlje Ministrstvu za finance. Na podlagi pripravljenega poročila Ministrstvo za finance pripravi predlog za prerazporeditev iz tekoče proračunske rezerve na pristojnega proračunskega uporabnika. Prerazporeditev je upravičena, če gre za dodatne stroške, ki jih proračunski uporabnik ni mogel predvideti v svojem finančnem načrtu. Stroški, ki se nanašajo na sprejem, namestitev in oskrbo migrantov, nastali v obdobju od avgusta do 11. novembra 2015, znašajo okvirno 8,7 milijonov evrov. V ta znesek niso vključeni redni stroški dela, stroški železniških in avtobusnih prevozov ter stroški, ki so občinam nastali kot posledica migrantskega toka in jih bo poravnala država. Evropska komisija je 5. novembra 2015 odobrila 10,17 milijona evrov izrednih sredstev za soočanje s pritokom migrantov v Slovenijo, in sicer 4,918 milijona evrov iz nujne pomoči (t. i. emergency assistance) v okviru Sklada za notranjo varnost (ISF) in 5,256 milijona evrov iz nujne pomoči Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter na tej podlagi konec novembra tudi nakazala 4,204 milijona evrov iz Sklada AMIF in 3,934 milijona evrov iz Sklada ISF. Upravičenec črpanja iz skladov AMIF in ISF je Ministrstvo za notranje zadeve. Odobrena sredstva bodo slovenskim organom v pomoč pri upravljanju pretoka ljudi in zagotavljanju potreb novih migrantov. Finančna pomoč bo namenjena financiranju ukrepov za povečano prisotnost policije na slovensko-hrvaški meji, izboljšanje sprejemnih in nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji in kritje stroškov nastanitve policistov, napotenih iz drugih držav članic EU. Sredstva za ukrepe nujne pomoči iz skladov AMIF in ISF bo Slovenija prejela poleg že odobrenih sredstev za izvajanje rednih nacionalnih programov za obdobje 2014–2020. Razvojna banka Sveta Evrope je Sloveniji donirala 1,5 milijona evrov. Sredstva bodo skladno s pogodbo porabljena namensko za nakup materialno-tehničnih sredstev. Materialno-tehnična sredstva in storitve v protivrednosti predvidoma 1 milijon evrov (postopna realizacije glede na potrebe in namenskost porabe) Sloveniji zagotavlja tudi Agencija Združenih narodov za begunce/Urad visokega komisariata ZN za begunce. Slovenija je 22. 10. 2015 zaprosila za mednarodno pomoč prek mehanizma civilne zaščite Evropske unije v obliki materialnih, tehničnih in zaščitnih sredstev v zvezi z nastanitvijo in oskrbo beguncev in migrantov. Na zaprosilo so se odzvale številne države, in sicer smo prejeli pomoč 12 držav (Avstrija, Češka, Danska, Francija, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Slovaška, Španija, Švica in Združeno kraljestvo). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje in Upravo RS za zaščito in reševanje pripravilo program javnih del z nazivom "Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov", ki se bo izvajal v novembru in decembru 2015. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo v okviru sredstev aktivne politike zaposlovanja za izvedbo programa zagotovilo 650.000 evrov. V program "Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov" bo vključenih do 260 dolgotrajno brezposelnih oseb (osebe, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb). Osebe, vključene v program, bodo izvajale koordinativne naloge in informiranje, pomoč pri čiščenju in urejanju sprejemnih in nastanitvenih centrov, pomoč pri sprejemu in odpremi humanitarnega materiala v logističnih centrih ter pomoč humanitarnim organizacijam pri razdeljevanju hrane in drugega materiala. Udeleženci javnih del so bili v okviru seznanitvenega razgovora, ki je potekal pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, seznanjeni s pravili dela v nastanitvenih centrih. Preko območnih služb Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo poskrbljeno za brezplačna preventivna cepljenja. Pristojna služba za varnost in zdravje pri delu, ki deluje v okviru Ministrstva za obrambo, je izvedla usposabljanje s področja varnega opravljanja dela. Uprava RS za zaščito in reševanje je poskrbela za osebno varovalno opremo udeležencev javnih del. Udeleženci omenjenega programa bodo v skladu z določbami 52. člena Zakona o urejanju trga dela, enako, kot vsi udeleženci katerega koli programa javnih del, upravičeni do plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh izobrazbe, povračila stroškov za prehrano med delom in prevoza na in z dela, vključno z dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času. Udeležencem javnih del bo izplačan sorazmerni del regresa za letni dopust, upravičeni pa so tudi do sorazmernega dela letnega dopusta. V proračunu za leto 2016 so pri Ministrstvu za finance zaradi migracijskih tokov načrtovana dodatna sredstva rezerv v višini 123 milijonov evrov, iz katerih se bodo pravice porabe razporejale na proračunske uporabnike, pri katerih bodo stroški nastajali. Vir: MNZ Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža transparentnostjo in javnostjo dela vlade Lisca v zvezi s Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža Lisca v zvezi s transparentnostjo in javnostjo dela vlade in pošlje Državnemu zboru. Vlada poslancu v odgovoru podrobneje pojasnjuje, kako zagotavlja javnost in transparentnost dela vlade. Med drugim poslancu odgovarja glede hrambe zvočnih zapisov sej vlade oziroma ukinitve pisanja dobesednih prepisov sej vlade. Ker je pravno relevantna le vsebina potrjenih zapisnikov in sprejetih sklepov vlade, se je zato pisanje dobesednih zapisov sej vlade brez škode za zakonito delovanje vlade ukinilo. Vlada pojasnjuje, da magnetogrami sej vlade v skladu s Poslovnikom Vlade RS že sedaj niso dostopni javnosti. Kljub ukinitvi dobesednih zapisov je tako javnost še vedno seznanjena z vsemi odločitvami vlade preko novinarskih konferenc in objav o njenih odločitvah na vladni spletni strani, tako kot doslej, s čimer se zagotavlja pravica iz drugega odstavka 39. člena Ustave. Delovanje vlade se namreč v našem političnem sistemu presoja samo skozi končne odločitve vlade kot kolektivnega organa, izražene v njenih sklepih, in ne preko stališč njenih posameznih članov v razpravi. V tem se skriva glavni razlog, zakaj razprave na seji vlade niso dostopne javnosti. Vlada pa javnosti kljub temu ponuja raznovrstne možnosti seznanitve z njenim delom, s čimer je zagotovljena preglednost oziroma transparentnost njenega delovanja. Vir: GSV Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi z izgradnjo železniških odsekov Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi z izgradnjo železniških odsekov, vezano na obdobja vladanja Marije Terezije, Franca Jožefa in Tita. Odgovor Vlade RS na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, v zvezi z izgradnjo železniških odsekov, se nanaša na tri različna obdobja. To so obdobja vladanja Marije Terezije, Franca Jožefa in Tita. Glede prvega vprašanja, ki zadeva železniške odseke, ki so bili v času Marije Tereze zgrajeni in odmontirani in v kateri dolžini, vlada v odgovoru navaja, da v tem času na Slovenskem ni bilo zgrajenih prav tako tudi ne odmontiranih nobenih železniških prog. Zgodovina železnice v Sloveniji se namreč začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec— Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh. Slovenija je bila v sklopu Avstrije zelo prometno pomembna in tako je bila med leti 1841 in 1857 zgrajena tudi južna železnica »lauf«, ki je povezovala glavno mesto Dunaj s Trstom. V zvezi z drugim in tretjim vprašanjem glede obsega zgrajenih in odmontiranih železniških odsekov v času Franca Jožefa in Tita na slovenskih tleh pa je vlada podala podrobne informacije tako dolžine zgrajenih in odmontiranih železniških odsekov kot tudi obdobja, ko so bili le-ti zgrajeni ali demontirani. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi s prodajo podjetja Adria Airways Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi s prodajo podjetja Adria Airways. Poslanec Jože Tanko je ministru za finance dr. Dušanu Mramorju v okviru instituta poslanskega vprašanja naslovil vprašanja v zvezi s prodajo podjetja Adria Airways. Poslanec ministra sprašuje naslednje: Ali držijo trditve, zapisane v medijih, da bo podjetje Adria Airways dokapitalizirano s strani države? Če da, ali je Vlada, glede na dejstvo da je Adria Airways v preteklosti že prejela državno pomoč, za predvideno novo dokapitalizacijo pridobila soglasje Evropske komisije? Če tega soglasja ni in se zgodi, da bo Adria Airways dobljena sredstva morala vrniti, sprašuje Vlado, ali so morebitni kupci podjetja Adria Airways seznanjeni s to možnostjo? V zvezi z zastavljenimi vprašanji je vlada sprejela odgovor v nadaljevanju. Ministrstvo za finance, kljub temu, da resorno ne pokriva tega področja, spremlja poslovanje družbe Adria Airways in sodeluje z vsemi resornimi ministrstvi, da prepreči kakršnokoli škodo za davkoplačevalce. Trenutno je prioritetni cilj države v zvezi z Adrio Airways, da se uspešno zaključi privatizacija podjetja. Ministrstvo za finance je preučilo nekaj variant, ki bi pripomogle k odpravi trenutnih težav podjetja. Možnosti, da se družbi odobri državna pomoč, so zelo omejene, saj je v letu 2011 prejela državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje in tako 10 let ni upravičena do kakršnih koli novih pomoči s tega naslova. Ministrstvo za finance je skupaj z drugimi resornimi ministrstvi, z namenom rešitve nastale situacije, preverilo nekatere možne rešitve, ki bi lahko bile delno tudi v njeni pristojnosti in ne bi predstavljale nedovoljene državne pomoči: · državne pomoči, ki so dovoljene pri letalskih prevoznikih so vezane predvsem na zagonsko pomoč za nove letalske linije pod določenimi pogoji; · izboljšanje poslovnega okolja v okviru dogovorov s pristojnimi resornimi ministrstvi; · · · trenutno se proučuje sistem, da bi se nekatere linije v Evropi in državah bivše Jugoslavije opredelile kot obvezne javne službe, za kar pa bi seveda morali zagotoviti ustrezne obrazložitve pri Evropski komisiji. V srednji in vzhodni Evropi tovrstnih linij skorajda ni, uporabljajo jih predvsem države kot so Italija, Grčija, Norveška, Irska, kjer imajo močno razvit notranji letalski promet ali pa zelo oddaljene destinacije – otoke. Obrazložitev mora temeljiti na izredno pomembnem in vitalnem tako družbenem kot ekonomskem interesu. Postopek je dolgotrajen in podjetju ne zagotavlja takojšnje pomoči, vseeno pa smo pričeli z vsemi aktivnostmi na tem področju; posredna pomoč bi se lahko izvedla tudi kot promocija Slovenije preko določenih državnih institucij; poseči bi bilo potrebno v Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2) glede beneficirane dobe pilotov in kabinskega osebja. Vse pomoči, ki jih države članice dodelijo svojim prevoznikom, Evropska Komisija zelo podrobno nadzira. V zadnjih letih je bilo na podlagi odločb o nedovoljenih državnih pomočeh s strani Evropske Komisije kar nekaj nacionalnih prevoznikov prizemljenih oz. umaknjenih s trga. Iz izkušenj drugih držav, ki so morale prizemljiti svoje letalske prevoznike, se je izkazalo, da so novi letalski prevozniki najkasneje v petih dneh vzpostavili nove linije in nadomestili prizemljenega prevoznika. Zavedamo pa se, da bi bil obseg linij bistveno drugačen od trenutno obstoječih. Novi prevozniki bi ohranjali samo tiste linije, ki so komercialno zanimive oziroma donosne, tako da bi slovensko gospodarstvo vsekakor utrpelo znatne posledice zaradi slabše mobilnosti in povezljivosti z ustaljenimi gospodarskimi in socialnimi povezavami. Državni zbor RS je 13. 7. 2015 potrdil Strategijo upravljanja kapitalskih naložb, kjer je naložba v družbi Adria Airways, d.d., opredeljena kot portfeljska naložba. Soglasje za odtujitev je podal Državni zbor Republike Slovenije. V Strategiji je tudi navedeno, da se prodajni postopek navedene naložbe nadaljuje na njeni podlagi. Slovenski državni holding, kot upravljavec kapitalskega deleža Republike Slovenije, v Adrii Airways vlaga velike napore, da čim prej zaključi privatizacijo družbe. Po nam znanih informacijah naj bi bila privatizacija izvedena z dokapitalizacijo privatnega vlagatelja ob možnem sodelovanju države, vendar samo v obsegu in pod pogojem, da ta ne bi predstavljala nedovoljene državne pomoči. Pogajanja tečejo tudi z dobavitelji, ki naj bi odpisali del svojih terjatev. Nadaljnji poudarek pri prestrukturiranju družbe Adria Airways bo, da se zagotovi večja stroškovna učinkovitost in omogoči poslovanje v zaostrenih pogojih na trgu letalskih prevozov. Ministrstvo za finance ni vključeno v pogajanja s kupci oziroma potencialnimi investitorji, je pa preko SDH obveščeno, da so morebitni kupci podjetja natančno obveščeni in se zavedajo vseh potencialnih tveganj v zvezi z nakupom podjetja ter z okviri, v katerih bi bila morebitna državna pomoč še dovoljena. Vir: MF Vlada sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s sodelovanjem NLB in drugih bank v Sloveniji s policijo pri preiskovanju sumov kaznivih dejanj vezanih na bančno luknjo Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s sodelovanjem NLB in drugih bank v Sloveniji s policijo pri preiskovanju sumov kaznivih dejanj vezanih na bančno luknjo. Poslanec dr. Vinko Gorenak je v skladu s Poslovnikom DZ na vlado v okviru instituta poslanskega vprašanja naslovil štiri vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje NLB d.d. in drugih bank v Sloveniji s policijo pri preiskovanju sumov kaznivih dejanj vezanih na bančno luknjo. Ob sodelovanju Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za pravosodje je Ministrstvo za finance pripravilo odgovore na zastavljena vprašanja, ki so podana v nadaljevanju. 1. Seznanjenost Vlade RS ali z vsebino in namenom pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja NLB z zasebnim podjetjem Draga Kosa, R.U.R. Vlada nima pristojnosti poseganja v politiko poslovanja bank, torej tudi ne v sklepanje svetovalnih pogodb. Na podlagi ZSDH-1 je Ministrstvo za finance zaprosilo SDH, da v okviru svojih pristojnosti preveri smotrnost sklepanja svetovalne pogodbe z družbo R.U.R., ki za NLB opravlja specializirano forenzično revizijo slabih kreditov. Nadaljnji postopki se tako vodijo v pristojnosti SDH in ne vlade. 2. Mnenje Vlade RS glede poslovnega sodelovanje z vidika preiskav sumov kaznivih dejanj, vezanih na bančno luknjo Vlada ne more in ne sme presojati utemeljenosti posameznih odločitev poslovne banke. Vlada odločitev ne more presojati, saj nima informacij, ki bi jih potrebovala za celovito presojo. Vlada tudi ne more zahtevati informacij od banke, saj upoštevajoč ZSDH-1 pravice, ki gredo delničarju, in torej tudi pravico do informiranosti, izvršuje SDH. Vlada odločitve NLB ne more presojati, saj v skladu z zavezami, ki jih je Republika Slovenija dala Evropski komisiji, ko je le ta dovolila državno pomoč, velja, da delničar ne sme vplivati na poslovanje banke. 3. Ukrepi Vlade RS pri odpravi ovir pri preiskovanju sumov storitev kaznivih dejanj vezanih na bančno luknjo Ministrstvo za pravosodje pripravlja spremembe Zakona o kazenskem postopku (novela ZKPN), s katerimi bo olajšalo tudi odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, storjenih v okviru bančnega sistema. Poleg tega so predvidene tudi spremembe 156. člena ZKP, torej določb, ki urejajo pridobivanje podatkov od bank, hranilnic in podobnih oseb zasebnega prava. Z novelo ZKP-N bodo bolj nedvoumno razmejeni podatki, za pridobitev katerih je potrebna odredba preiskovalnega sodnika ter ostali podatki, ki jih policija lahko pridobi brez odredbe sodišča. Hkrati velja poudariti, da je bilo že z novelo ZKP-L določeno, da smejo v primeru kaznivih dejanj zoper gospodarstvo preiskovalna dejanja, glavna obravnava in odločanje o rednih in izrednih pravnih sredstev trajati najkrajši potrebni čas ter da je dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, in organov, ki jim dajejo pravno pomoč, da postopajo posebno hitro. V zakonodajnem postopku (drugo branje) se že nahaja predlog vladnega Zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena (ZSPPDP), katerega namen je omogočiti, da se, po zgledu tujih ureditev, v relativno kratkem času in zdržema izvede celovita sistemska preiskava posameznih projektov državnega pomena – vključno z dokapitalizacijami bank zaradi zagotavljanja varnosti in stabilnosti delovanja bančnega sistema v RS. Predlog ZSPPDP daje pravno podlago za ustanovitev preiskovalne komisije in določa pristojnosti ter pooblastila komisije z namenom, da se Vladi zagotovi potrebne in verodostojne informacije za odločitev o nadaljnjem izvajanju, financiranju, udeležbi oziroma investiranju ali prevzemanju obveznosti države. 4. Preučitev poslovnega sodelovanja z zasebnim podjetjem R.U.R. s strani Vlade RS Edina pristojnost, ki jo v zvezi z upravljanjem kapitalskih naložb ima vlada ali ministrstvo je določena v 69. členu ZSDH-1. Le ta določa, da lahko Ministrstvo za finance, če pri uresničevanju svojih zakonskih pristojnosti ugotovi dejstva in okoliščine, ki dokazujejo sum oškodovanja Republike Slovenije ali SDH, kot zastopnik javnega interesa organom vodenja ali nadzora SDH predlaga postopke za začetek posebnih revizij, začetek odškodninskih postopkov proti članom organov vodenja ali nadzora in vseh drugih ustreznih postopkov, s katerimi se zaščitijo premoženje in interesi Republike Slovenije ali SDH. V skladu z ZSDH-1 je Ministrstvo za finance zaprosilo SDH, da v okviru svojih pristojnosti preveri smotrnost sklepanja svetovalne pogodbe z družbo R.U.R., ki za NLB opravlja specializirano forenzično revizijo slabih kreditov. Vir: MF Vlada izdala Uredbo o ratifikaciji sprememb Ustave, Konvencije in Splošnih pravil Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU). Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji sprememb Ustave, Konvencije in Splošnih pravil Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU). Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) je vodilna agencija Združenih narodov za področje informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter je ena najstarejših mednarodnih organizacij, ustanovljena leta 1865. Danes vključuje zveza že 193 držav članic. Republika Slovenija je postala članica ITU 16. junija 1992. Temeljni akti ITU so Ustava, Konvencija in Splošna pravila. ITU na štiri leta organizira plenarno konferenco na kateri spremeni in prilagodi temeljne akte glede na stanje tehnike oziroma mednarodne odnose. Z ratifikacijo njihovih sprememb, sprejetih na konferenci pooblaščenih predstavnikov držav članic ITU, se zagotovi usklajenost slovenskih pravnih podlag za enakopravne pogajalske pozicije v organih zveze ITU glede ključnih političnih in tehničnih problemov v svetovnih telekomunikacijah tako pri regulatorjih kot operaterjih. Spremembe teh sklepnih listin so tehnično-organizacijske narave. Spremembe Ustave, Konvencije in Splošnih pravil ITU so bile sprejete na konferenci pooblaščenih predstavnikov držav članic v Guadalajari 22. oktobra 2010. Spremembe Ustave in Konvencije za države članice opredeljujejo izbiro prispevnih enot in prispevnih razredov. Spremembe Splošnih pravil v zvezi z volilnimi postopki za volitev držav članic Sveta pa določajo skupno število držav članic za izvolitev in število sedežev. Te spremembe ne zahtevajo izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov in ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev v proračunu Republike Slovenije. Vir: MZZ Vlada potrdila Izvedbeni varnostni dogovor o izmenjavi podatkov pri varnostnem sodelovanju med nacionalnima varnostnima organoma Slovenije in Hrvaške Vlada RS je izdala Sklep o potrditvi Izvedbenega varnostnega dogovora o izmenjavi podatkov pri varnostnem sodelovanju med nacionalnima varnostnima organoma Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Izvedbeni varnostni dogovor je bil sklenjen na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o medsebojnem varovanju tajnih podatkov, ki je bil podpisan 15.4. 2011 in ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o medsebojnem varovanju tajnih podatkov (Uradni list RS,št. 66/11) zaradi izmenjave podatkov pri varnostnem sodelovanju. Vir: MZZ Vlada znova imenovala Darka Buta na položaj generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Vlada RS je na današnji seji znova imenovala Darka Buta na položaj generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za dobo petih let, in sicer od 1. 6. 2016 do 31. 5. 2021. Darko But je bil na položaj generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje na Ministrstvu za obrambo imenovan s 1. 6. 2011 za dobo petih let, in sicer z odločbo Vlade Republike Slovenije, št. 10012-5/2011/5, z dne 26. 5. 2011. Zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena določa, da generalne sekretarje in generalne direktorje na ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren. Četrti odstavek 82. člena Zakon o javnih uslužbencih določa, da se uradniki za položaje generalnega sekretarja, generalnega direktorja na ministrstvih, direktorjev organov v sestavi ministrstev in direktorjev vladnih služb izbirajo na podlagi internega ali javnega natečaja. Najkasneje tri mesece pred potekom obdobja imenovanja mora biti končan postopek javnega natečaja za položaj. V istem roku lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, uradnika znova imenuje na isti položaj brez internega oziroma javnega natečaja. Vir: MO Razrešitev in imenovanje članov v Komisiji Vlade Republike Slovenije za narodni skupnosti Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, s katerim je razrešila dr. Eriko Rustja z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dosedanjo članico komisije ter namesto nje v komisijo imenovala Marka Koprivca z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vlada ugotavlja, da Komisija Vlade Republike Slovenije za narodni skupnosti deluje v naslednji sestavi: predsednik: · Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo; · članice in člani: · Marko Koprivc, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, · dr. Sašo Gazdić, Ministrstvo za kulturo, · Rihard Čibej, Ministrstvo za javno upravo, · Aljaž Britvič, Ministrstvo za pravosodje, · Nina Gregori, Ministrstvo za notranje zadeve, · Tomaž Pečjak, Ministrstvo za notranje zadeve, · Aleksandar Arsekić, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, · mag. Stane Baluh, Urad Vlade RS za narodnosti, · mag. Anton Balažek, Občina Lendava, · mag. Igor Kolenc, Občina Izola, · Ferenc Horváth, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, · Alberto Scheriani, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti. Vir: UN Vlada imenovala viceguvernerko Banke Slovenije v Medresorsko delovno skupino za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij Vlada RS je na današnji redni seji sklenila, da v Medresorsko delovno skupino za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij na predlog Banke Slovenije namesto dr. Janeza Fabijana kot članico in namestnico vodje delovne skupine, imenuje mag. Ireno Vodopivec Jean, viceguvernerko Banke Slovenije. Vlada Republike Slovenije je 22.1.2015 imenovala Medresorsko delovno skupino za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij. Člani medresorske delovne skupine so predlagani s strani pristojnih ministrstev ter Banke Slovenije. 23. 11 2015 je Banka Slovenije obvestila Ministrstvo za finance, da je Svet banke z 10.11.2015 namesto dr. Janeza Fabijana imenoval mag. Ireno Vodopivec Jean viceguvernerko Banke Slovenije za namestnico vodje Medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij. Vir: MF Vlada o imenovanju Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Vlada RS je na današnji seji imenovala Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva. Odbor ima devet članov oziroma članic in je sestavljen tako, da člani v njem zastopajo vsa področja prostovoljskega dela. Za zagotavljanje nemotenega delovanja odbora se za vsakega člana določi tudi njegov namestnik oziroma namestnica. Mandat članov odbora je štiri leta. Gre za imenovanje članov in namestnikov članov Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva zaradi poteka mandata dosedanjim članom ter zagotovitve nemotenega nadaljnjega dela. Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva je na podlagi vnaprej znanega postopka izbire predstavnikov prostovoljskih organizacij v Odbor RS za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva, posredovala predlog imenovanja novih članov in nadomestnih članov, predstavnikov prostovoljskih organizacij. Prav tako so bili predlagani novi člani in nadomestni člani s strani Urada Predsednika Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za obrambo in Ministrstva za zdravje. Za člane in nadomestne člane se imenujejo na predlog: · Urada Predsednika Republike Slovenije: Petra Aršič, član; nadomestni član: mag. Nataša Brenk; · Ministrstva za javno upravo: mag. Jurij Mezek, član; nadomestni član: Špela Turk; · Ministrstva za obrambo: mag. Stanislav Lotrič, član; nadomestni član: Gregor Turnšek; · Ministrstva za kulturo: Bojana Kovačič, član; nadomestni član: Aleksej Adrijan Loos; · Ministrstva za zdravje: Lidija Kristančič, član; nadomestni član: dr. Jože Hren; · prostovoljske organizacije: Primož Jamšek, član; nadomestni član: Jošt Jakša; · prostovoljske organizacije: Ivan Kramberger, član; nadomestni član Emil Kačičnik; · prostovoljske organizacije: Ema Verbnik, član; nadomestni član Borut Kramer; · prostovoljske organizacije: Teodor Goznikar, član; nadomestni član Jurček Nowakk. Pravna podlaga za ustanovitev Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva je podana v Zakonu o prostovoljstvu. Vir: MJU
© Copyright 2024