Prenos pdf različice dokumenta

GLASILO
OBČINE PIVKA
letnik 6
januar 2016
št. 44
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
prehod v novo leto nas je veliko preživelo doma v krogu družine, najbližjih, prijateljev, nekateri
ste novo leto dočakali pod ognjemeti na trgih naših mest, najpomembneje pa je, da smo se dobro
počutili in čim več dobre volje, pozitivnih želja ter optimizma prenesli v novo leto.
Imam občutek, da je ta dolgotrajna zatohla kriza nekako popustila in da se počasi oživlja
gospodarstvo in optimizem v nas vseh. V naši lokalni skupnosti imamo sicer nekoliko specifično
situacijo, saj nam je lani dokončno pogorel, nekoč paradni konj, Javor Pivka. Kot vse kaže, se je
končala agonija neke vrste tajkunske zgodbe in kot običajno seveda predvsem na plečih delavcev.
Pohlep, naivnost in bančna neresnost so nas pod pretvezo »nacionalnega interesa« res drago
stali in upam, da se bomo iz tega kaj naučili ter v bodoče bili bolj preudarni oz. preprosto bolj
gospodarni. Da bo tukaj, v centru Pivke, na javorškem platoju še kdaj dišalo po lesu je odvisno
predvsem od stečajnih upraviteljic. Upam, da bo prevladal interes čim prej poiskati kupca, ki
bo oživel programe zdravih profitnih javorških jeder in nazaj odprl prepotrebna delovna mesta.
Sicer pa smo lahko zares ponosni na kar nekaj ostalih naših podjetij, kot so npr. Pivka d. d.,
Delamaris, ORO in SITOR, ki res lepo rastejo.
V imenu občine lahko rečem, da smo lansko leto izpeljali po ambicioznih načrtih in dobro
izkoristili možnosti, ki so nam jih ponujali kohezijski EU viri. Tudi ob tej priložnosti se želim
zahvaliti našemu občinskemu svetu, vaškim svetom, naši občinski upravi in celi vrsti drugih
partnerjev in sodelavcev. V novem letu nas čakajo novi izzivi in želim si, da bi delali tako in take
stvari, ki bodo krepile ponos vas občanov do svoje lokalne skupnosti. Predvsem pa želim vsem
obilo uspehov, poguma, optimizma, zadovoljstva ter seveda zdravja in sreče.
ŽUPAN
Robert Smrdelj
VSEBINA
Praznični zaključek preteklega leta / 4
▶ PIVČANOM OB NOVEM LETU
▶ MIKLAVŽEV SEJEM V PIVKI
▶ POSLADKAJTE SE ŠE VI
▶ USTVARJALNA DELAVNICA NA ŠOBČEVI DOMAČIJI NA KALU
▶ MIKLAVŽ PIŠKOTE PEČE
▶ MIKLAVŽEV VEČER V PIVKI
▶ LUČ MIRU IZ BETLEHEMA
▶ SLAVNOSTNI PRIŽIG NOVOLETNIH LUČK V PARJAH
▶ »STARAŠIŠKI« KOLEDNIKI
▶ DECEMBRSKO DOGAJANJE V ŠMIHELSKI DOLINI
▶ DEDEK MRAZ TUDI MED MALIMI TELOVADCI
▶ POSLAVLJANJE OD STAREGA LETA IN NAZDRAVLJANJE NOVEMU
LETU V NARINU
Prispevki iz občinske hiše / 10
▶ KRPANOV DOM IMA NOVO PODOBO
▶ RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PIVKA
▶ ODSLEJ ODBOJNE OGRAJE NA CESTI ZA SUHORJE
▶ ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE NASPROTUJE PREDLOGU
STRATEGIJE RAZVOJA LOKALNE SAMOUPRAVE
▶ DELAMO KORAKE NAPREJ, ČEPRAV SO MNOGOKRAT MAJHNI
▶ ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE NA KATEGORIZIRANIH
OBČINSKIH CESTAH V OBČINI PIVKA
Gospodarstvo / 15
▶ ORODJARJI IŠČEJO POTI NA TRG
▶ PREGLEDNE INFORMACIJE, BREZPLAČNA POMOČ PODJETJEM
▶ POLEG SKUŠINIH SOLAT PONOVNO TUDI TUNINE SOLATE
DELAMARIS
▶ NE LE DOSTOPNEJŠI, TUDI UGODNEJŠI KREDITI
Turizem in narava / 17
▶ KRAJINSKI PARK PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER
KLASIČNI KRAS NA SEZNAM SVETOVNE DEDIŠČINE
UNESCO?
▶ PARK VOJAŠKE ZGODOVINE
PARK VOJAŠKE ZGODOVINE V NOVO LETO POPOLNOMA
PRENOVLJEN
OBELEŽITEV 25. OBLETNICE SAMOSTOJNE SLOVENSKE
DRŽAVE V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE
LETO 2015 V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE
▶ TURIZEM SMO RES LJUDJE
▶ ZBIRALNA AKCIJA ZA VESELE PASJE IN MAČJE TAČKE
▶ POMOČ REJCEM DROBNICE IN ČEBELARJEM NA OBMOČJU
PRISOTNOSTI RJAVEGA MEDVEDA
▶ TUDI S ČISTILI SMO LAHKO PRIJAZNI DO OKOLJA IN NAŠEGA
ZDRAVJA
▶ EKOLOŠKO KMETIJSTVO, KMETIJSTVO PRIHODNOSTI
▶ POTOPISNO PREDAVANJE – PIVČAN V DUBLINU
▶ OKROGLA MIZA ŽIVINOREJA NA OBMOČJU KRAŠKEGA TRAVINJA
JUŽNE PRIMORSKE V OBDOBJU 2015‒2020
▶ BODIMO ODGOVORNI LASTNIKI SVOJIH KOSMATINCEV
▶ AGRARNA SKUPNOST KAL JE POSADILA 3600 SADIK
OGLAŠEVANJE V PIVŠKEM LISTU
Vas zanima oglaševanje v občinskem glasilu?
Poskrbite za oglaševanje vašega podjetja ali storitve ter
si zagotovite oglaševalski prostor v glasilu, ki zajema vsa
gospodinjstva v občini.
Več informacij na: [email protected]
Izobraževanje / 27
▶ NA OBISKU V VRTCU
▶ OSNOVNA ŠOLA PIVKA
▶ OSNOVNA ŠOLA KOŠANA
▶ REGIJSKO SVETOVALNO SREDIŠČE
▶ MEDGENERACIJSKO BRANJE
▶ TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
▶ OTROCI, KMALU BODO ZIMSKE POČITNICE
Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo / 34
▶ MODRE SINIČKE NE ODHAJAJO S POLETJEM
▶ VARNE TOČKE UNICEF TUDI NA PIVŠKEM
▶ RAZPIS ZANIMIV TUDI ZA GASILCE, REŠEVALNE SLUŽBE IN
CIVILNO ZAŠČITO
▶ KONEC LETA SE DELO NE KONČA
▶ RKS-OZ POSTOJNA-PIVKA, ZA ISKRICE V OČEH
▶ PRVA KRVODAJALSKA AKCIJA V LETU 2016
▶ POMAGAJMO, KO JE TO POTREBNO
▶ ZAHVALA VSEM, KI NAM POMAGATE PRI NAŠEM DELU
▶ VSI SMO MIGRANTI
Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… / 38
▶ KUMARE – ZAKAJ SO BOLJŠE OD MOŠKIH ?!
▶ TA VESELI DAN KULTURE OB PODARJANJU KNJIG
▶ PRVA ČAJANKA V KNJIŽNICI PIVKA
▶ POD SLOVENSKO LIPO Z IVANOM SIVCEM
▶ PEVSKA SKUPINA STUDENEC V MOSKVI
▶ V SPOMIN NA DOGODKE OB KONCU 2. SVETOVNE VOJNE IN OB
OSVOBODITVI PIVKE
▶ MARTINOVANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA
▶ VSAK MESEC NOV SVET
▶ 21. DRŽAVNO SREČANJE LITERATOV SLOVENIJE
▶ TRADICIONALNI IRSKI VEČER S SLAINTE OL' FRIEND
▶ 110 LET PETJA NA KOŠANSKEM
▶ SEJEM IN PREDSTAVITEV DRUŠTVA STARODOBNIKOV MARTIN
KRPAN PIVKA
▶ RODBINA VILHAR
▶ PEPI, NAJSTAREJŠI BUJAN, ZA SVOJIH 90 ORGANIZIRAL »MEGA
ŽUR«
▶ JESENSKO-ZIMSKE AKTIVNOSTI ČLANOV DRUŠTVA INVALIDOV
PIVKA
▶ SKOK V PRETEKLOST
Športni kotiček / 46
▶ ZIMOVANJE NA KOPAH
▶ KLUBSKA TEKMOVANJA
▶ TRADICIONALNI MARTINOV POHOD ŠMIHEL‒ŠILENTABOR 2015
▶ MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR PAROV
▶ MED NAJBOLJŠIMI TUDI PIVČAN
▶ KEGLJAŠKI KLUB PIVKA Z NOVIMI IGRALCI
▶ PIVŠKI KEGLJAČI OSVOJILI KOMPLET MEDALJ
▶ GREGOR ŽELKO IGRA V AVSTRIJI
▶ NAJMLAJŠI KOŠARKARJI NA IGRIŠČIH
▶ POHOD NA OSOJNICO
▶ ATLETI AK PIVKA USPEŠNI NA TEKMOVANJU PRIMORSKIH
POKALNIH TEKOV
▶ VABILO NA PRIREDITEV ŠPORTNIK LETA
Uradne objave / 51
▶ OBVESTILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI
▶ SEZNAM UPRAVIČENCEV, KI JIM BODO ZAGOTOVLJENA
STANOVANJA
Črna pika / 51
Oglasne objave / 54
Napovednik dogodkov / 56
Več informacij o dogodkih in
uradnih objavah najdete na spletni
strani Občine Pivka:
www.pivka.si
VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBČINSKEGA
GLASILA
Vaše prispevke za januarsko številko pričakujemo
najkasneje do 7. MARCA 2016
na e–naslov: [email protected] ali
[email protected]
PIVŠKI LIST – GLASILO OBČINE PIVKA
Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Pivka. · Naklada:
2450 izvodov · Uredniški odbor: Katarina Temkova, Marija Paladin, Meri
Kaluža, Silvo Čelhar in Vanja Kovač · Glavna in odgovorna urednica:
Doris Komen Horvat · Naslov uredništva: Občina Pivka, Kolodvorska
cesta 5, 6257 Pivka · Elektronski naslov: [email protected] · Telefon:
05/72 10 100 · www.pivka.si · Fotografija na naslovnici: Smučarski klub
Pivka· Jezikovni pregled: Katarina Temkova · Oblikovanje: Kreaktiva ·
Tisk Abakos, d. o. o.
Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in jih v
primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno
izmed rubrik, ne objavi. Avtorica nepodpisanih člankov in fotografij je
urednica. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo.
PIVČANOM OB NOVEM LETU
MIKLAVŽEV VEČER V PIVKI
Pivka, reka srebrna,
zvezde z neba v Tvojih valih,
glej k Tebi priskakljala gibka je srna,
da opozorila bi nase v ledenih kristalih.
In nje želodček pozimi je Pivčan vselej nahránil,
ker ljubil je gozd, ki mu bil je zmeraj v zavetje,
z lesom se dolga stoletja je bavil,
poslušal glas ptic, prenesel ga v zborovsko petje.
Vrh Trojice mu bil je v ponos,
saj tam se rodil en čuden je kos,
močan bil je kakor velikan,
ime mu bilo je Martin Krpan.
Časti je na dunajskem dvoru požel,
čeprav je lipo posekal, ki ne bi je smel,
iz nje orožje - kij si je naredíl,
in velikana Brdavsa ugonobíl.
A potem se na Pivško je vrnil s kobilico zvesto,
užival sloves s tovorjenjem angleške soli,
bistroumnosti njemu nikdar manjkalo ni,
zato živel je srečno do konca svojih dni.
Naj zgodba ta Pivčane povezuje,
ko zasneženi se vrh Trojice k soncu dviguje,
njega žarek zlat naj v nas plameni,
od srca do srca naj najdejo iskre sledi.
O, Pivka, reka srebrna,
ki skrivno v globočinah viješ se - temna,
v zimske noči želje in sanje potopiš
in v zelenju pomladi se znova zbudiš.
Modrina neba te takrat bo znova objela,
ko ptica bo spet v domači kraj priletela,
in zvezda, ki od nekdaj je na ta svet bedela,
zasijala v nov dan bo in v nov up se razpela.
Praznični zaključek preteklega leta
(Ana Horvat)
4
Tudi letos je bilo pred godom sv. Miklavža v Krpanovem domu v
Pivki tradicionalno miklavževanje, ki ga je pripravilo Kulturno
društvo Lipa Pivka. Kot vsako leto so tudi letos mladi igralci
pripravili dramski prizor, dodali so krajšo lutkovno igrico. Na
začetku programa je številne otroke in starše pozdravila predsednica
KD Lipa Irena Margon. Mladi člani društva so zaigrali prizor z
lutkami, ki pripoveduje, kako je mali medo prav na Miklavžev večer
pobegnil od doma, muca potepinka pa ga je srečno pripeljala domov.
Sledila je igrica Miklavž za vse čase, v kateri so otroci spoznali, da
bi se tudi angeli in parklji radi oblekli po modi, na koncu so vsi
ugotovili, da je Miklavž najlepši v škofovski opravi, in bo tak ostal za
vse čase. Najpomembnejši trenutek za vse v dvorani pa je bil prihod
Miklavža, ki je ob primernem nagovoru o dobroti, obdaril otroke z
lepimi darili. KD Lipa je pripravilo obdarovanje s prispevki staršev
in ob pomoči Občine Pivka. Letos je bilo obdarovanih kar 110
otrok in polna dvorana je bila dokaz, da take prireditve potrebujejo
tako otroci kot tudi njihovi starši. Tako skupaj ohranjajo tradicijo
prijetnega pričakovanja in dobrotnega obdarovanja.
Ob vstopu v leto 2016 smo v uredništvo prejeli posebno voščilo.
Pozornost nam je posvetila Ana Horvat, Pivčanka, ki se je pri 19ih letih omožila v Prestranek in sedaj živi v Orehku. Predanost
domačemu kraju odražajo njene izjemno lepe pesnitve.
»Veseli me, da se je Pivka v tem času lepo razvila, kar je seveda
zasluga tamkajšnjih ustvarjalnih ljudi. Ob novem letu želim vsem še
naprej močno energetsko žilico ustvarjalnosti, predvsem pa zdravja,
miru in notranje sreče,« še sporoča naša zvesta bralka.
Irena Margon
Foto: Ernest Margon
MIKLAVŽEV SEJEM V PIVKI
Vstop v prazničen december je letos v Pivki obeležil poseben dogodek,
in sicer Miklavžev sejem, ki ga je v prenovljenem Krpanovem domu
organiziralo Turistično društvo Pivka v sodelovanju z Občino Pivka.
Foto: Turistično društvo Pivka
MIKLAVŽ PIŠKOTE PEČE
Na Miklavževo soboto se je v župnišču v Pivki zbralo kar 17 učenk in
učencev višjih razredov, ki so se udeležili delavnice – peke prazničnih
piškotov. Predsednica KD Lipa je vodila delavnico ob pomoči
sodelavcev, na pomoč je priskočil tudi diakon Janez Arnež .
Pred začetkom delavnice je župnik Marjan Škvarč naredil duhovni
uvod, povedal je, da je dobro, da smo vsi »Miklavži«, ker je treba
biti radodaren, še posebno v današnjem času, ko smo vse prehitro
zadovoljni sami s sabo in nas drugi ljudje ne zanimajo. Zaželel jim
je dobro delo, da bodo presenetili svoje družine s skromnim darom
na Miklavžev večer. Polni delovne vneme so se po navodilih lotili
priprave testa, ga zvaljali in oblikovali piškote in v slabi uri je že
prijetno dišalo. Otroci so bili zavzeti, resno so se lotili dela v zavesti,
da so se nekaj naučili za življenje. Najpomembneje pa je, da so se
skupaj družili v prijetnem popoldnevu, zato lahko zaključimo, da je
delavnica zares uspela.
Irena Margon
Foto: Ernest Margon
Praznični zaključek preteklega leta
Na sejmu se je predstavilo preko 30 lokalnih pridelovalcev, društev in
umetnikov. Številni obiskovalci so bili nad ponudbo in široko izbiro
razstavljenih izdelkov (adventni venčki, voščilnice, okraski, unikaten
nakit, dekorativni izdelki, reciklirani izdelki, ročno izdelana oblačila,
punčke iz cunj, lesene igrače, izdelki iz konoplje, suhomesnati izdelki,
pekovsko pecivo, naravna kozmetika …) navdušeni, saj je bila to
priložnost, da svoje najbližje obdarijo z unikatnimi darili, ob tem pa
podprejo delovanje domačih umetnikov, obrtnikov in pridelovalcev.
Glede na obiskanost dogodka in navdušenost tako obiskovalcev
kot tudi ponudnikov velja izpostaviti, da je darila, izdelke, hrano
in ostale vsakodnevne potrebščine in dobrine tudi med letom
smiselno kupovati v lokalnem okolju, pri domačih ljudeh, ki si vestno
prizadevajo za svoj zaslužek, in ne pri velikih trgovskih ponudnikih,
kar je bil nenazadnje tudi ključni namen organizatorjev tokratnega
dogodka, za katerega si vsi želijo, da bi postal vsakoletna stalnica
oziroma popotnica v praznični december.
5
DEDEK MRAZ TUDI MED MALIMI TELOVADCI
Kot vsako leto je male telovadce tudi letos
obiskal dedek Mraz. Najprej so se na velikem
poligonu natelovadili starejši otroci, kasneje
so se jim pridružili še mlajši. Ta čas se je
prva skupina otrok igrala staro igrico Gnilo
jajce. Da nam ni bilo dolgčas, nam je delal
družbo snežak. Z nami je tekal, skakal po
trampolinu, motiviral otroke in se z njimi
zabaval. Kmalu je po vratih nekdo potrkal.
Kdo drugi, kot stari, dobri dedek Mraz.
Otroci so navdušeno stekli k njemu, kjer so
se pogovarjali in peli. Nato jih je povabil k
sebi in jim razdelil težko pričakovana darila.
Ob koncu nam je dejal, da nas obišče tudi
naslednje leto. Le obljubiti smo mu morali,
da bomo še naprej skrbeli za svoje zdravje
in vestno obiskovali urice Zmajčkove
telovadbe.
Tekst in foto: Nataša Stavanja
POSLADKAJTE SE ŠE VI
Zimski dnevi so pogosto priložnost, ko v naših domovih kaj dobrega zadiši … Pri pouku nemščine so učenci 8. razreda prevajali recepte.
Nina, Tea in Aleša so doma dva recepta preizkusile in naslednjo uro s piškoti presenetile tudi svoje sošolce. Posladkajte se še vi.
Praznični zaključek preteklega leta
Jelka Čeligoj
6
ČOKOLADNI PIŠKOTI
PIŠKOTI Z BRUSNICAMI
SESTAVINE:
16 dag moke
16 dag masla
16 dag naribane čokolade
16 dag naribanih lešnikov
16 dag sladkorja v prahu
2 rumenjaka
1 vrečka čokoladne glazure (temne)
SESTAVINE:
100g ovsenih kosmičev
100g olja
80g rjavega sladkorja
60g moke (gladke ali polnozrnate)
1 jajce
4 jedilne žlice brusnic (posušenih)
PRIPRAVA:
Za čokoladne piškote zmešamo moko, sladkor v prahu, lešnike
in čokolado. Maslo narežemo in ga dodamo moki. Nato dodamo
še dva rumenjaka. Vse skupaj dobro pregnetemo in damo za pol
ure v hladilnik. Ohlajeno testo zvaljamo in z okroglim modelom
oblikujemo piškote. Pečemo na 160‒170°C približno 15 minut.
Ohlajene piškote namažemo z marelično marmelado in stisnemo po
dva skupaj. Nato polovico piškota pomočimo v čokoladno glazuro.
PRIPRAVA:
Za piškote najprej skupaj sesekljamo brusnice in kosmiče. Nato
postopoma dodajamo sladkor, olje, jajce in moko.
Iz testa oblikujemo majhne kroglice, te damo v pekač in jih malo
sploščimo. Pečemo 20 minut na 150°C.
USTVARJALNA DELAVNICA NA ŠOBČEVI DOMAČIJI NA KALU
vztrajno izdelovali okraske, ob koncu so simbolično okrasili lipo na
dvorišču, nato pa svoje izdelke odnesli domov. Delavnico je vodila
domačinka Helena Penko, ki nam je odkrivala številne ideje za
okraske. Kulturno društvo Lipa iz Pivke pa je v sodelovanju z Ireno
Tiselj Kaluža organizacijsko izpeljalo delavnico.
Nenavadno topla in prekrasna sončna decembrska sobota je bila
ravno prava za ustvarjalno delavnico otrok na Šobčevi domačiji na
Kalu. Zbralo se je več kot deset otrok, ki so z veseljem izdelovali
božično-novoletne voščilnice in okraske za na smrečico. Različni
motivi so jih pritegnili, da so izrezovali, risali in barvali voščilnice,
okraski pa so bili lično narejeni iz volne. Otroci so več kot dve uri
Irena Margon
Foto: Ernest Margon
SLAVNOSTNI PRIŽIG
NOVOLETNIH LUČK V PARJAH
Vaščani Parij so se tudi letos odločili združeno pričakati slavnostni
prižig novoletnih lučk.
Tekst in foto: Silvo Čelhar
POSLAVLJANJE OD STAREGA
LETA IN NAZDRAVLJANJE
NOVEMU LETU V NARINU
Za popestritev prazničnega vzdušja v Narinu je poskrbela Vaška
skupnost Narin v sodelovanju z Društvom mladih Narin. V
prednovoletnem času so na sredi vasi pod okrašenim drevesom
pogostili vaščane s kuhanim vinom in klobasami, najmlajše pa s
sladkarijami.
Predsednik vaške skupnosti je vaščanom predstavil dogajanje v
preteklem letu in načrte za naslednje leto. Vsi skupaj so se poveselili
in si zaželeli veliko sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja v
novem letu.
Meri Kaluža
Foto: Ester Kaluža
Praznični zaključek preteklega leta
Zbrali so se na petek, 18. decembra, na vaškem balinišču, kjer ni
manjkalo potrebščin, ki so ogrele obiskovalce tega mrzlega večera.
Vroč zunanji kamin na polena, kuhano vino, domače klobase, pecivo,
ki so ga pripravile gospodinje, ter zvoki harmonike so večer naredili
prav poletno prijeten in topel. Največ pa je seveda vredna prijetna
beseda sosedov, prijateljev, znancev, ki delajo te nevidne vezi med
ljudmi še kako pomembne, v vsaki skupnosti vse leto, ne samo
decembra. Ko so zvečer čez nekaj časa zagorele še novoletne lučke, je
bil to vrhunec lepega večera v Parjah.
7
DECEMBRSKO DOGAJANJE V ŠMIHELSKI DOLINI
OBISK SV. MIKLAVŽA
SILVESTRSKI POLJUB ŠMIHELSKE DOLINE
26. decembra 2015 je bil v Šmihelu res prazničen dan. V večernih
urah je pod šotorom na igrišču potekala tradicionalna prireditev
Silvestrski poljub Šmihelske doline 2015. Letošnja prireditev je bila
jubilejna, saj smo praznovali 10. obletnico. Od prejšnjih prireditev
se je razlikovala v tem, da so bili na odru prisotni vsi voditelji, ki
so jo v preteklih letih vodili. Med nastopajočimi so bili tako otroci
JASLICE
Foto: Tinkara Volk
kot tudi starejši. Program je bil zelo pester, saj se je na odru pelo,
plesalo in celo telovadilo. Med nastopajočimi so bili: ženska vokalna
skupina Šmihel z otroškim zborom, moška vokalna skupina Zgun,
dekliška skupina Iskrice, duo Frank, duo O ja, plesna skupina Pikice,
plesna skupina Facemame, orientalske plesalke, otroci iz Vaškega
društva Nad´nska lipa, športni Nar`nci, vaščani Male Pristave s
svojo zastavo, Blažonka in Hotelovka, harmonikaši Matica Štavarja
in harmonikaši Alena Klepčarja ter ansambel Gradski odmev
sestavljen iz ansamblov Biseri in Narcis. Ob koncu prireditve smo vsi
nastopajoči skupaj zapeli pesem Silvestrski poljub in si zunaj ogledali
prekrasen ognjemet. Kot se za vsako praznovanje spodobi, je bilo
poskrbljeno tudi za pogostitev in torto. Druženje se je ob dobri glasbi
domačih glasbenikov nadaljevalo pozno v noč.
KOLEDOVANJE
Praznični zaključek preteklega leta
Na božični dan se je v Šmihelu odvijalo praznično vzdušje. Potekal je
blagoslov zunanjih jaslic, ki so jih izdelali letošnji birmanci. Dekliška
skupina Iskrice in moški zbor so zapeli božične pesmi, gospodinje pa
so navzoče postregle s toplim napitkom in raznimi dobrotami.
Na god svetega Štefana, zavetnika konj, se po starem običaju
blagoslavlja konje. Tako je bilo tudi v Šmihelu. Po končani sveti maši
so se pred cerkvijo zbrali lastniki konj. Župnik je podelil blagoslov
med konje in konjenike ter jim podaril blagoslovljeno sol. Konjeniki
so s svojimi konji in kočijami še nekaj časa jezdili v bližini cerkve
in po vasi. Na kočijah so bili tudi harmonikaši, tako da se je glas
harmonike razlegal daleč naokrog.
Foto: Tinkara Volk
BLAGOSLOV KONJ
Na Silvestrovo so po vaseh Šmihelske doline otroci koledniki do
vseh hiš ponesli blagoslov. Pri vsaki hiši so zapeli pesem kolednico,
s katero so domačinom voščili praznike, zaželeli sreče, zdravja in
dobro letino.
PRAZNIČNA OKRASITEV
Foto: Meri Kaluža
8
Foto: TV Galeja
Foto: Nataša Železnik Kovšca
Najprej nas je obiskal sveti Miklavž in obdaril vse pridne otroke.
Njegov prihod je popestrila dramska skupina z igrico o porednem
fantu Juretu, ki so ga obiskali parkelni, Miklavža pa so s pesmijo
pospremili tudi otroci pevskega zborčka.
Vaška skupnost Šmihel je skupaj z vaščani okrasila osrednji del
vasi »Gradski trg« z božičnim drevescem in lučkami. Ta se nahaja
na križišču, ki vodi v vasi Narin, Nadanje selo in Veliko Pristavo. S
tem je bilo še toliko bolj poskrbljeno za praznični videz in prijetno
vzdušje ob novoletnem času.
Meri Kaluža
LUČ MIRU IZ BETLEHEMA
Tudi letos so skavtinje in skavt Skavtskega stega Postojna 1 v
prazničnem tednu pred božičem v Pivko ponesli Luč miru iz
Betlehema.
V prostorih Občine Pivka je luč v imenu lokalne skupnosti sprejel
podžupan Boris Rebec, obiska skavtov pa so se razveselili tudi
sodelavci v Parku vojaške zgodovine Pivka.
Letošnja poslanica, ki nosi geslo »Se samo zdi ali res gori!« nas še
posebej opominja, da moramo za mir delati vsi. Predvsem pa je
pomembno sporočilo to, da moramo mir živeti in živeti dejanja
ljubezni.
Foto: Občina Pivka, Park vojaške zgodovine Pivka
»STARAŠIŠKI« KOLEDNIKI
spominov. Za nekatere je bilo prijazno in radodarno, za druge malo
manj. Na srečo se človek čez čas bolj spomni tistih lepih trenutkov in
da bi bilo takih čim več, nam vsako leto znova zaželijo koledniki na
Stari Sušici.
Prvega januarja smo se zbudili v oblačno in turobno jutro, ko pa
so se popoldan na vasi zbrali koledniki, jih je pozdravilo prijetno
zimsko sonce. Kot običajno so svojo pot začeli pri zadnji hiši v vasi
ter jo končali pri prvi. Ob spremljavi harmonike in pesmi kolednic
so dobre želje raznesli med vaščane. Zvečer se je sproščeno druženje
vaščanov nadaljevalo pri Zgonarjevih.
Zdi se mi, da sem le nekaj tednov nazaj pisala o koledovanju na Stari
Sušici. Pa je od takrat minilo že celo leto. Vsakemu od nas je prineslo
365 novih dni, še več novih dogodkov, novih izkušenj in novih
Dobrim željam kolednikov se pridružujem tudi jaz. Želim vam, da bi
bilo novo leto skrojeno, urezano in sešito po vaših merah, željah in
okusu – vseh 365 dni in še enemu za povrh!
Tekst in foto: Vanja Kovač
Praznični zaključek preteklega leta
Mi smo prišli leti,
k vam u temu svetmu noumu letu,
v temu svetmu noumu letu angel Mariji svetu.
Bog živi hišo in ljudi v temu svetmu noumu letu,
v temu svetmu noumu letu angel Mariji svetu.
Za eno klobaso al pa dve v temu svetmu noumu letu,
v temu svetmu noumu letu angel Mariji svetu.
Za liter vina al pa dva v temu svetmu noumu letu,
v temu svetmu noumu letu angel Mariji svetu.
Za en hlebec kruha al pa dva v temu svetmu noumu letu,
v temu svetmu noumu letu angel Mariji svetu.
Za eno kilo zelja al pa dve v temu svetmu noumu letu,
v temu svetmu noumu letu angel Mariji svetu.
To vam je pesem spojena v temu svetmu noumu letu.
9
KRPANOV DOM IMA NOVO PODOBO
Občina Pivka je konec preteklega leta uspešno zaključila investicijo
Krpanov dom – večnamensko središče, v klopu katere so bili
obnovljeni vhodna avla, kletni prostori vezani na osrednji prireditveni
prostor, skupaj z vsemi pripadajočimi servisnimi in pomožnimi
prostori. V prvem nadstropju je bila urejena manjša galerija ter
prenovljena knjižnica. Operacijo je delno financirala Evropska unija,
in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Prispevki iz občinske hiše
Odprtje Krpanovega doma je sovpadalo s 50-letnico knjižnice v
Pivki in dnevom slovenskih splošnih knjižnic, s pomenljivim naslov
»Knjižnice povezujejo«. Knjižnica kot prostor intelektualnega
poglabljanja in razvedrila je namreč izredno pomembna točka tudi v
novem večnamenskem središču Pivke. Poslanstvo knjižnice je slediti
koraku časa, podpirati pot raziskovanja in učenja.
10
Krpanov dom sta konec novembra namenu predala župan Občine
Pivka Robert Smrdelj in direktor Knjižnice Bena Zupančiča Postojna
Uroš Mlinar. Slovesno odprtje so kulturno obogatili igralec Andrej
Rozman Roza in učenci OŠ Pivka. Z razstavo impresivnih fotografij z
naslovom Čas, ki ga več ni domačega avtorja Aleksandra Kušlana, pa
je prvič zaživel tudi nov galerijski prostor.
REKONSTRUKCIJA KRPANOVEGA DOMA
Prenovo Krpanovega doma je Občina Pivka snovala kar nekaj let. Že
v letu 2005 je bilo na podlagi PGD projektne dokumentacije, ki jo je
izdelalo podjetje TRINGRAD NOVA d. o. o. iz Kopra, pridobljeno
gradbeno dovoljenje. Intenzivnejše razvijanje ideje se je nadaljevalo
v letu 2013, ko je podjetje ACMA d. o. o. iz Ajdovščine izdelalo
projektno dokumentacijo za izvedbo prenove. Pod drobnogledom
odgovornega vodje Projekta Marka Kosovela je nastala kakovostna
podlaga za izvedbo del. Navedeno je bilo tudi osnova javnega razpisa
za izbiro izvajalca, na katerem je bilo izbrano podjetje GODINA
d. o. o. iz Kozine, ki je z deli pričelo v mesecu aprilu 2015. Nadzor
nad izvedbo del je opravljalo podjetje TRINGRAD NOVA d. o. o. iz
Kopra, z odgovornim nadzornikom Darkom Žitkom.
VSEBINA REKOSTRUKCIJE PROJEKTA
V kletnem delu Krpanovega doma je bil obnovljen večnamenski
skupni prostor, ki bo služil prireditvam, v njem pa je mogoče pripraviti
tudi pogostitev za obiskovalce dogodkov. Prostor je zasnovan
tako, da lahko sočasno funkcionira tudi kot galerijski ambient, s
postavljeno razstavo umetniških del. V kleti so v celoti preurejene
skupne sanitarije za obiskovalce ter sanitarije in garderobe za potrebe
večnamenske kino dvorane. Dostop do skupnih sanitarij doma je
sedaj omogočen tudi invalidnim osebam, saj je v objektu vgrajeno
osebno dvigalo, ki povezuje klet, pritličje in nadstropje objekta, zanje
pa so bile posebej urejene še sanitarije.
V pritličju se nahaja vhodna avla, ki tvori osrednji komunikacijski
prostor Krpanovega doma. V avli so nameščeni novi strešni
svetlobniki, prenovljeni so strop avle in stene, zamenjane so talne
obloge, nameščena pa je tudi nova oprema prostora. V sklopu
prenove avle je urejen tudi prostor za recepcijo. Poseben čar dajejo
avli lesene stenske obloge z vsebino, ki sovpada z junakom pivškega
grba Martinom Krpanom.
V prvem nadstropju, ki funkcionalno spada v sklop avle, se je izvedla
manjša galerija, ki je primerna za postavitev likovnih, fotografskih in
drugih razstav.
Nova dodana vrednost v objektu je zagotovo v celoti prenovljena
knjižnica z vso potrebno opremo. Ta je poleg lastnih sanitarij
pridobila še dodatne površine in čitalnico, urejeno pa je bilo tudi
talno ogrevanje. Posebna pridobitev je gotovo kotiček za otroke, kjer
bodo ure pravljic poslej še bolj zanimive.
V sklopu projekta so bile urejene vse potrebne strojne in
elektroinštalacije ter skupni prostori za zagotavljanje funkcionalnosti
projekta. Objekt v celoti zadošča zahtevam požarne varnosti, urejeno
je novo hidrantno omrežje ter nameščen sistem za video nadzor in
varovanje objekta. Na objektu je bila v celoti je zamenjana kritina na
vseh ravnih delih strehe, ki pokriva skoraj 400 m2 površin v različnih
nivojih.
FINANČNI OKVIR PROJEKTA
Vrednost investicije je znašala 731.000 EUR brez DDV, oziroma
892.000 EUR z DDV. Od tega je Občina Pivka iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj pridobila nepovratna sredstva v višini 648.000
EUR.
Foto: Simon Avsec, Jerneja Mikša
Prispevki iz občinske hiše
V sklopu investicije je bila v dvorani Krpanovega doma izvedena
sanacija obstoječega stropa, zamenjana so bila dotrajana izhodna
vrata ter glavna vhodna vrata za dostop v kinodvorano iz avle.
11
OBČINA PIVKA
Komisija za podelitev priznanj Občine Pivka
Na podlagi 14. člena Odloka o priznanjih Občine Pivka (Ur. l. RS št. 116/2008, 95/2009)
Komisija za podelitev priznanj Občine Pivka objavlja
RAZPIS
za podelitev priznanj Občine Pivka
Občina Pivka praznuje občinski praznik 9. maja. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja Občine Pivka. Podeljena bodo naslednja
priznanja: častni občan Občine Pivka, plaketa Občine Pivka in priznanje Občine Pivka.
1. Častni občan Občine Pivka
Naziv častnega občana Občine Pivka se podeli posamezniku, ki je s svojim dolgoletnim delom pomembno prispeval k
razvoju družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove ustvarjalnosti, oziroma k ugledu in
razvoju občine. Naziv častnega občana Občine Pivka se lahko podeli tudi inovatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim
delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom prispevali k napredku, razvoju ter ugledu Občine Pivka. Priznanje se podeljuje
izjemoma.
2. Plaketa Občine Pivka
Plaketa občine Pivka se podeli posamezniku za življenjsko delo in izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela,
s katerim je pomembno prispeval k razvoju in ugledu Občine Pivka.
3. Priznanje Občine Pivka:
Priznanje Občine Pivka se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov, skupinam, organizacijam, skupnostim,
podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam. V posameznem letu se podeli največ dve priznanji.
Prispevki iz občinske hiše
Priznanja Občine Pivka se lahko podeljuje tudi posameznikom, ki niso občani Občine Pivka, so bili rojeni na območju
Občine Pivka ali so določen čas živeli na območju Občine Pivka in so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k
ugledu Občine Pivka.
12
Pobude za podelitev priznanj Občine Pivka lahko komisiji predložijo občani, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti, politične
stranke ter društva iz območja Občine Pivka. Pobuda mora biti pisno utemeljena na obrazcu »Predlog za podelitev priznanj
Občine Pivka za leto 2016« in mora vsebovati:
-
ime in priimek oz. naziv in točen naslov predlagatelja,
-
ime in priimek oz. naziv in točen naslov kandidata za priznanje,
-
navedbo vrste priznanja,
-
podrobno utemeljitev pobude ter morebitna mnenja organov in organizacij, ki pobudo podpirajo.
Obrazec je na voljo na spletni strani Občine Pivka in v sprejemni pisarni Občine Pivka.
Predloge za podelitev priznanj Občine Pivka posredujte do 15. marca 2016 na naslov Občina Pivka, Komisija za podelitev
priznanj Občine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka z oznako: »ZA RAZPIS – PRIZNANJA OBČINE PIVKA – NE ODPIRAJ«.
Sklep o podelitvi priznanj bo sprejel Občinski svet Občine Pivka.
Dodatne informacije lahko v času uradnih ur dobite na tel. št. 05/72 10 100.
Komisija za podelitev priznanj Občine Pivka
DELAMO KORAKE NAPREJ,
ČEPRAV SO MNOGOKRAT
MAJHNI
Čas za obračun z letom 2015. Zame je bilo delavno, največkrat zelo
naporno. Ponudilo mi je veliko izzivov, priložnosti, predvsem pa
veliko izjemnih izkušenj in novih poznanstev. Ni bilo vse, kot bi
si želela, vendar je bilo bolje kot leto poprej. In to je pomembno –
da napredujemo. Da delamo korake naprej, čeprav so mnogokrat
majhni. Da znamo biti hvaležni za vse, kar imamo in da znamo in
zmoremo ohranjati pozitivno naravnanost. Prav zato v leto 2016
zrem z optimizmom, saj za seboj puščamo leto, v katerem smo veliko
naredili.
V letu 2015 nam je uspelo stabilizirati javne finance. S sprejemom
fiskalnega pravila, obeh rebalansov proračuna za pretekli leti ter
proračuna za leti 2016 in 2017 smo utrdili javne finance. Slovenija
je z odločno ekonomsko politiko uspela samo v dveh letih brez
mednarodne pomoči iziti iz globoke finančne krize. S konsolidacijo
javnih financ smo pridobili mednarodni ugled in izboljšali bonitetne
ocene. Prav danes pa je londonska revija The Banker iz skupine
Financial Times zaradi prispevka k izhodu iz recesije, stabilizacije
bančnega sistema, uspehov pri nadaljevanju privatizacije in
implementacije celovitega programa reform za finančnega ministra
leta 2016 za Evropo izbrala slovenskega ministra za finance Dušana
Mramorja. V letu 2015 smo dosegli stabilno gospodarsko rast, ki
se bo nadaljevala tudi v letu 2016. Gospodarstvo je postalo bolj
konkurenčno, za našo državo se zanima vedno več tujih investitorjev.
Za slovenskim turizmom je rekordno leto 2015, saj smo prvič
presegli mejo 10 milijonov prenočitev in dosegli rekordno stopnjo
rasti števila tujih turistov v samostojni Sloveniji. V letu 2015 se je
Slovenska turistična organizacija (STO) osamosvojila, reorganizirala
ODSLEJ ODBOJNE OGRAJE NA
CESTI ZA SUHORJE
in se lotila najbolj intenzivne promocije v zgodovini slovenskega
turizma, ki je pomembno vplivala na izjemne rezultate. V letu 2016
bomo STO namenili še več proračunskih sredstev za promocijo
turizma, ki bodo nedvomno pripomogla k odličnim rezultatom tudi
v letošnjem letu. Slovenija se bo na ključnih trgih promovirala kot
zelena, aktivna in zdrava destinacija.
Pomembne investicije v letu 2015 so bile tudi na področju zdravstva.
V okviru mreže urgentnih centrov smo odprli 9 modernih urgentnih
centrov, s katerimi smo omogočili dostopnejše, hitrejše, kvalitetnejše
in učinkovitejše izvajanje službe neprekinjene nujne medicinske
pomoči. Z urgentnimi centri smo dodatno izboljšali celostno
zdravstveno oskrbo državljanov in pripomogli k odpravi regionalnih
razlik. Na področju zdravstva nas v letu 2016 čaka sprejem resolucije
o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016‒2025 in sprejem
novele zakona o zdravstveni dejavnosti.
S kar 65 dodatnimi milijoni evrov smo okrepili zaščito najranljivejših
skupin, zagotovili smo več pomoči družinam, dijakom in študentom.
Zvišali smo minimalni osebni dohodek in omogočili več otroških
dodatkov. Znatneje smo podprli zaposlovanje starejših in dolgotrajno
brezposelnih ter z dohodninskimi spremembami razbremenili
srednji sloj. V letu 2015 se je z gospodarsko rastjo zvišala tudi stopnja
zaposlenosti, še posebej med mladimi, kar je izjemno pomembno.
V letu 2016 bomo še naprej ustvarjali spodbudnejše in prijaznejše
gospodarsko in poslovno okolje, ki bo omogočilo še več zaposlitev,
višje prejemke, pokojnine in socialne pomoči.
Vsem želim srečno, prijazno, predvsem pa zdravo leto 2016!
Erika Dekleva,
poslanka v Državnem zboru
Združenje občin Slovenije, kateremu predseduje Robert Smrdelj, je
v zadnjih decembrskih dneh Ministrstvu za javno upravo poslalo
pripombe na predlog Strategije razvoja lokalne samouprave. V
Sloveniji kot centralizirani državi bi bilo smiselno, da strategija
ponuja in spodbuja decentralizacijske ukrepe, vendar namesto teh
le-ta teži k centralizaciji in koncentraciji državnih nalog.
Koncesionar za vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest CPK d. d.
iz Kopra je v sredini decembra pričel z urejanjem bankin in izogibališč
na cesti za Suhorje. V sklopu teh del bo na najbolj kritičnih odsekih
postavljena odbojna ograja.
Vrednost del znaša cca 28.000 €.
Foto: Občina Pivka
Združenje občin Slovenije zato meni, da mora iti vsebina strategije v
smeri iskanja nadgradnje sedanjega sistema, obdelati mora področja,
kjer prihaja do težav in jih izboljšati ter nadgraditi. Krepitev lokalne
samouprave mora krepiti decentralizacijo, saj je pomembno,
da so storitve bližje ljudem, ki jih potrebujejo in da se od njih ne
oddaljujemo (primer ukinitve davčnih uradov in geodetskih
pisarn). Po sedanjem predlogu strategije bi se z uvedbo upravnih
okrajev zgodilo prav to, oddaljevanje javnih storitev od državljanov.
Predlagajo, da se upravne enote preoblikujejo v skupne občinske
uprave, in sicer v okvir občin, ki jih ta teritorialno pokriva.
Vir: ZOS
Prispevki iz občinske hiše
ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE
NASPROTUJE PREDLOGU
STRATEGIJE RAZVOJA LOKALNE
SAMOUPRAVE
13
ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE NA KATEGORIZIRANIH OBČINSKIH
CESTAH V OBČINI PIVKA
Da bi opravljanje zimske službe v Občini Pivka potekalo brez zastojev,
predvsem pa varno, vam posredujemo podatke o izbranih izvajalcih
pluženja, ki so odgovorni za opravljanje del zimske službe na
določenih lokacijah. Zimska služba se opravlja v skladu z zakonodajo
po opredeljenih prednostnih razredih, ki so za lokalne ceste sledeči:
Prednostni razred ceste: III.
Vrsta ceste: pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste.
Prevoznost ceste: od 5. do 20. ure.
Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do 2 ur med 20. in 5. uro.
Močno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro.
Prednostni razred ceste: IV.
Vrsta ceste: ostale lokalne ceste in javne poti.
Prevoznost ceste: od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe.
Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji.
Močno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne.
Prednostni razred: V.
Vrsta ceste: pločniki, avtobusna postajališča, parkirišča in ostale javne površine.
Prevoznost: upoštevati krajevne potrebe.
Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne.
Močno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni večdnevni zastoji.
Pri čemer je potrebno upoštevati še naslednje:
1. Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če je višina snega na cestah III., IV. In V. prednostnega razreda 15 cm, promet pa je možen z uporabo
zimske opreme vozil.
2. Ne glede na določila o prevoznosti cest, v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih, prevoznosti ni nujno
potrebno zagotoviti. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi
sredstvi.
Prispevki iz občinske hiše
Občina Pivka je v skladu z Zakonom o javnih cestah (Uradni list
RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo 1, 33/06 Odl.US: U-I224/00-15, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 42/09, 109/09, 109/10-ZCes-1)
dolžna zagotoviti redno vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest,
katerega del je tudi opravljanje zimske službe. Občane Občine Pivka
pozivamo, da se glede opravljanja zimske službe in morebitnih težav
obrnejo na sledeče kontaktne osebe, ki so pogodbeno odgovorne za
izvedbo zimske službe:
14
• Za lokalne ceste in javne poti:
izvajalec: CPK d. d., Koper
glavni dežurni: tel:05/680 06 20.
HITREJŠA INTERNETNA
POVEZAVA TUDI V VAŠ DOM
S koncem leta 2015 se je gradnja priključkov na t. i. belih lisah
na širokopasovnem omrežju Občine Pivka zaključila, s čimer je
formalno omogočen pričetek priključevanja še vseh preostalih
zainteresiranih uporabnikov na območju občine. Priključke na t.
i. sivih lisah bodo izvajali operaterji, ki bodo z občino predhodno
podpisali ustrezen dogovor za dostop do optičnega omrežja.
Predvidoma se bo priključevanje teh naročnikov pričelo v letošnjih
pomladanskih mesecih, informacije pa bo Občina Pivka posredovala
preko javnih medijev ter objavila na svoji spletni strani.
• Za lokalne zbirne in lokalne krajevne ceste v naselju PIVKA
(ulice in pločniki v Pivki):
izvajalec: KOMUS d. o. o., Postojna
centrala: tel:05/726 45 47.
• Za ulični sistem po drugih vaseh Občine Pivka:
Pluženje opravljajo lokalni izvajalci, kontaktne osebe so predsedniki
vaških skupnosti, v nujnih primerih pa tudi izvajalci pluženja, katerih
telefonske številke so navedene v spodnjem seznamu.
KATERO IMATE NAJRAJE?
Poleg skušinih solat ponovno tudi tunine solate Delamaris
Ste jih že poskusili? Konec leta 2015 je Delamaris d. o. o. razvil nove
Tune z zelenjavo. Med njimi so Tuna Provencale v paradižnikovi
omaki, Tuna Mediterana v ekstra deviškem oljčnem olju in Tuna
Mexicana, ki je rahlo pekoča. Novi izdelki Delamaris predstavljajo
dopolnitev asortimana rib z zelenjavo, med katerimi so bile doslej
predvsem skuše.
V preteklosti je Delamaris že imel tunine solate, a je le te sedaj
prenovil in uvedel nekatere povsem nove okuse. Poznali smo jih z
imeni Antipasto, Mediterana, Izolana in Pikantina. Novi izdelki so
narejeni po meri in okusu sodobnega potrošnika. Tunine solate so
že pripravljena jed. Lahko jih postrežemo samostojno ali primešamo
solatam in testeninam. Izdelki ne potrebujejo hladilnika, zato jih
zlahka vzamemo na potovanje ali v službo.
»Po raziskavi Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) iz leta
2009 je bila Slovenija s 9,8 rib na leto, v obdobju med 2005–2007, na
dnu lestvice po zaužiti morski hrani na prebivalca. Poraba Hrvatov
je znašala 15,4 kg, Avstrijcev 14,2 kg, Italijanov 25,2 kg. Povprečje
v državah EU pa je 23 kg na prebivalca,« za znanstveni magisterij
FM navaja Tina Košuta. Slovenci radi posegamo po ribah, vendar
kljub temu manj kot sosednje države, a povpraševanje z leti narašča.
Različne raziskave namreč potrjujejo vpliv mediteranske hrane za
zdravje, ki ima veliko omega 3 maščobnih kislin.
Med vsemi ribjimi konzervami v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem
pa predstavljajo izdelki iz tune kar dve tretjini vseh konzerviranih
ribjih izdelkov, ostalo pa so skuše in sardine. Razširitev asortimana
Delamaris s tuninimi izdelki z dodano vrednostjo, ki so proizvedeni
v Sloveniji, predstavlja razširitev ponudbe za vse potrošnike, ki si
želijo kakovostnih izdelkov. Delamaris, z več kot 135 letno tradicijo,
namreč ohranja tradicionalne postopke priprave ribjih izdelkov, za
katere uporablja nezamrznjeno zelenjavo. Izdelki so brez barvil ter
ojačevalcev okusa, brez glutena ter brez konzervansov. Prve slovenske
tunine solate Delamaris najdete v Diskontu Pivka na Kalu in Marofu.
Delamaris d. o. o.
ENTERPRISE EUROPE NETWORK
Pregledne informacije, brezplačna pomoč podjetjem
Enterprise Europe Network je največja podporna mreža EU za mala
in srednje velika podjetja na področju mednarodnega poslovnega
sodelovanja, inovacij, prenosa znanja in tehnologij ter sodelovanja
v programih EU.
Na strani www.een.si je trenutno objavljen Javni razpis garancij za
bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjetjem v okviru
Regijske garancijske sheme v Primorsko-notranjski regiji. Rok za
prijave je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 16. 6. 2018.
Dodatne informacije dobite na tel. št.: 05/721 22 33 ali e-naslovu:
[email protected]
Gospodarstvo
Namenjena je malim in srednje velikim podjetjem, raziskovalnim
ustanovam, univerzam, tehnološkim centrom, podjetniškim in
inovacijsko-razvojnim agencijam, ki iščejo brezplačne informacije,
nasvete
in
individualno
pomoč pri iskanju primernih
partnerjev, širjenju poslovanja
v tujino, prenosu ter trženju
tehnologij
in
inovacij.
Nudijo pa tudi informacije
o primernih nacionalnih in
mednarodnih razpisih za
financiranje
podjetniških
projektov.
Na spletni strani mreže www.een.si je zbrana ažurirana baza več
kot šest tisoč aktivnih tehnoloških ponudb in povpraševanj iz
Evrope in širše. Glede na to, da jo uporablja 600 partnerjev, je to
lahko učinkovito orodje za iskanje specifičnih poslovnih ponudb in
povpraševanj tudi za naša podjetja.
Europe Direct Primorsko-notranjske regije
15
ORODJARJI IŠČEJO POTI NA TRG
Regionalna razvojna agencija Zeleni kras je v okviru Centra za
inovativnost in razvoj (CIR) pripravila niz delavnic za podjetja,
ki se ukvarjajo z orodjarstvom. Usposabljanja s področja trženja
in prodaje, ki bodo orodjarskim podjetjem v pomoč pri umestitvi
njihovih izdelkov na domače in tuje trge, so se udeležili tudi
nekateri pivški predstavniki.
»Z delavnicami smo želeli udeležencem približati sodoben način
prodaje in trženja, razširiti njihova znanja in veščine na tem področju
in tako povečati prodajne možnosti njihovega podjetja,« je ob tem
poudarila Marinka Petrc iz Centra za inovativnost in razvoj.
Eden od udeležencev, Miran Volk iz podjetja Volk Toolplast, d. o. o.
iz Narina, se s prodajo sicer že dolgo ukvarja, a je bil vesel dodatnih
informacij, kako v kupcih zbuditi potrebo po njihovih izdelkih,
oziroma bi rad to svoje znanje čim bolje unovčil pri svojem delu.
»Taka predavanja nam prinesejo tudi nova znanja, hkrati pa nas
spodbudijo, da prekinemo rutino pri svojem delu.«
Tudi Laura Posega iz pivškega podjetja SiTor stiskalnice, d. d. ,
ocenjuje, da ji bo usposabljanje v pomoč. »Naše podjetje je sicer
edino, ki proizvaja stiskalnice v Sloveniji, a to je dejavnost, za katero
ni značilno pogosto ponavljanje nakupa in število naših kupcev je
zelo omejeno,« nam je povedala.
Usposabljanje so pripravili s pomočjo sredstev iz projekta SMART
INNO. Prav znanje na področju trženja in prodaje je ključno pri
spodbujanju inovativnosti malih in srednjih podjetij, saj so le-ta
običajno pri iskanju tehnoloških rešitev odlična, težave pa imajo pri
prodaji svojih invencij, ugotavlja Jana Nadoh Bergoč iz Centra za
inovativnost in razvoj. »Inovacija namreč nastane šele takrat, ko je
podjetje sposobno prodati svojo invencijo določenem trgu in na ta
način ustvariti svojo dodano vrednost na trgu.«
Tudi pobuda CIR, da se orodjarji v regiji bolje povežejo, je že
spodbudila prve majhne korake v pravo smer. Pripravili so skupno
platformo za izmenjavo informacij, ki vsebuje kontakte regijskih
orodjarjev ter informacije o razpoložljivi strojni opremi in storitvah,
ki jih orodjarji nudijo. V teku je tudi ustanovitev Izobraževalnega
centra sodobnih tehnologij v okviru Šolskega centra Postojna, s
katerim bodo prispevali k dvigu kakovosti in ažurnosti znanja na
področju orodjarstva.
V Centru za inovativnost in razvoj, ki deluje v okviru Regionalne
razvojne agencije Zeleni kras, imajo še več načrtov za spodbujanje
inovativnosti v regiji. Opozarjajo tudi na možnost mednarodnega
povezovanja vseh inovativnih podjetniških pobud, ki ga omogoča
inovativna platforma projekta SMARTINNO dostopna na www.
smartinno.eu.
Foto: RRA Zeleni kras
Urša Blejc
Inovacija nastane šele, ko je podjetje sposobno prodati svojo invencijo
določenem trgu, zato je CIR za orodjarje organiziral usposabljanje s
področja trženja in prodaje.
NE LE DOSTOPNEJŠI, TUDI UGODNEJŠI KREDITI
Gospodarstvo
Posodobitev poslovnih procesov, novi poslovi prostori, nova
oprema in stroji ter podobno ‒ vse to zahteva finančni vložek,
ki si ga marsikatero podjetje ne more privoščiti brez najema
kredita. Vendar pot do kredita ni vedno enostavna, saj banke
zanj zahtevajo garancijo. Najem posojil bo z garancijami odslej
nekoliko dostopnejši. V Primorsko-notranjski regiji je namreč za
garancije na voljo 1,6 milijona evrov sredstev.
16
Marinka Petrc z Regionalne razvojne agencije Zeleni kras pravi,
da bo kredit za gospodarske subjekte v regiji zdaj ne le nekoliko
lažje dostopen, ampak tudi ugodnejši (zaradi nižje obrestne mere
in manjših stroškov). Nekateri podjetniki so zanimanje izrazili, še
preden je bil razpis 18. decembra objavljen v Uradnem listu. »Ko smo
se pripravljali na razpis, so nas o tem spraševali. Podjetjem namreč
zavarovanje kredita pogosto pomeni nepremostljivo oviro na poti do
sredstev za investicije.«
Na javni razpis garancij za bančne kredite mikro, malim in srednje
velikim podjetjem v okviru Regijske garancijske sheme v Primorskonotranjski regiji se lahko prijavijo gospodarske družbe, samostojni
podjetniki in zadruge, ki delujejo in izvajajo projekte na območju
občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke in Loška
dolina.
Svetovalka poudarja, da za sodelovanje ni potrebno članstvo.
»Članarine ni, ker želimo podjetjem pomagati s čim manj stroški.«
Še dodatno jim stopajo naproti s tem, da lahko garancijo dobijo ne le
za investicije, ampak delno tudi za obratna sredstva, ki pa ne smejo
presegati 20 odstotkov višine odobrenega kredita.
Upravičenci bodo lahko pridobili garancije v višini do 50 odstotkov
glavnice kredita. Posojila pa bodo lahko najeli pri Banki Koper,
Abanki ali Delavski hranilnici. Slovenski regionalno razvojni sklad
za garancije v Primorsko-notranjski regiji namenja 800.000 evrov,
skupni kreditni potencial pa znaša 3,2 milijona evrov. Najnižji znesek
bančnega kredita je 8.000, najvišji pa 150.000 evrov. Odplačilna doba
kredita je največ 8 let. Pomoč po tem razpisu se dodeljuje po pravilu
»de minimis«.
Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do 16.
junija 2018.
Navodila za pripravo vloge in razpisna dokumentacija so na voljo
na sedežu RRA Zeleni kras, d. o. o., Prečna ulica 1, 6257 Pivka
in na spletni strani RRA Zeleni kras. Dodatne informacije lahko
dobite pri Marinki Petrc ([email protected], 05/721 22 33) ali
Tadeji Pecman Penko ([email protected], 05/721 22 32). Podjetnik
mora za kredit najprej zaprositi pri eni od omenjenih bank, nato
pa se s pozitivnim sklepom banke lahko prijavi na razpis.
Urša Blejc
ČUDOVITI SVET PIVŠKIH
PRESIHAJOČIH JEZER
V nadaljevanju objavljamo prispevek o postopku vpisa klasičnega krasa na seznam svetovne dediščine. Gre za pomembne aktivnosti,
ki se navezujejo tudi na naše območje, in sicer zajemajo Pivško kotlino ter Pivška presihajoča jezera s površinskim tokom reke Pivke.
Občina Pivka je ob tem ponosna, da je stroka jezera spoznala za tako pomembna in ohranjena ter se jim zdi uvrstitev le-teh na seznam
svetovne dediščine, na katerem je trenutno 1031 vpisov, od tega naravne dediščine le 197, smiselna.
KLASIČNI KRAS NA SEZNAM SVETOVNE DEDIŠČINE UNESCO?
Palško jezero
Foto: Simon Avsec
V Sloveniji so na seznam svetovne dediščine pri UNESCO vpisane
Škocjanske jame od leta 1986, prazgodovinska kolišča okoli Alp od
leta 2011 ter dediščina živega srebra Almadena in Idrije od leta 2012.
Letos je stekla tudi priprava kandidature za vpis klasičnega krasa, ki
je sicer že uvrščen na poskusni seznam svetovne dediščine od leta
1994. Od takrat so se kriteriji in postopki spremenili, zato je prvi
korak, da Republika Slovenija posodobi obstoječi vpis na poskusnem
seznamu. Ta je neke vrste najava države centru za svetovno
dediščino v Parizu, s katerimi lokacijami namerava v prihodnjih
letih kandidirati za vpis na ta prestižni seznam. Klasični kras bo v
kategoriji »narava«, pomembna kulturna dediščina vezana na kras,
pa ima vlogo pojasnjevalnega elementa.
Priprava te zahtevne dokumentacije obsega pripravo strokovnih
gradiv ter upravljavskih dokumentov za predlagana območja in bo
trajala predvidoma eno leto. Priprava bo temeljila na že obstoječih
varstvenih režimih in statusih. Vsa odprta vprašanja se bo reševalo v
okviru obstoječih možnosti.
Delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki različnih strok, je
začrtala potencialne lokacije, in sicer: a) podzemni tok reke Reke
na matičnem Krasu (na delu občin Divača in Sežana), b) Brkinske
slepe doline v Matarskem podolju (na delu občin Hrpelje-Kozina in
Ilirska Bistrica), c) postojnski kras s površjem med Pivško kotlino
in Planinskim poljem s Postojnsko jamo in Planinsko jamo
kot delom širšega postojnsko-planinskega jamskega sistema,
Predjamski sistem ter Pivška presihajoča jezera s površinskim
Vpis na seznam svetovne dediščine pomeni na eni strani priznanje,
da znamo in zmoremo ohranjati in varovati naravno in kulturno
dediščino, po drugi strani pa predstavlja priložnost za razvoj
drugih dejavnosti, predvsem turizma. Med javnostjo je pogosto
zmotno mišljenje, da UNESCO prinaša dodatne omejitve za lokalno
prebivalstvo. Katerekoli omejitve bodisi pri gradnji bodisi obnovi ali
urejanju prostora izhajajo iz državne ali lokalne zakonodaje.
dr. Rosana Cerkvenik,
koordinatorka priprave nominacije Klasični kras, Park Škocjanske jame
Turizem in narava
Postopek vpisa klasičnega krasa na seznam svetovne dediščine vodi
pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, skupaj z Ministrstvom za
kulturo, pomembno vlogo pa ima tudi Urad za UNESCO, ki deluje
v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Koordinator
projekta je Park Škocjanske jame, javni zavod Ministrstva za okolje
in prostor.
tokom reke Pivke (na delu občin Postojna, Pivka in vplivnim
območjem na delu občine Ilirska Bistrica) in d) kraška polja z
Rakovim Škocjanom, med katerimi sta najpomembnejše Planinsko
in Cerkniško polje (na delu občin Cerknica, Postojna, Logatec, Loška
Dolina in vplivnim območjem na delu občin Bloke, Loški Potok in
Vrhnika).
17
PARK VOJAŠKE ZGODOVINE V NOVO
LETO POPOLNOMA PRENOVLJEN
območja ob vojašnici nastala primerna ploščad s tribunami, ki
zagotavljajo boljši pregled in varnost obiskovalcev. V okviru operacije
je bila ob robu tega poligona zgrajena tudi nova garaža (200 m2) za
tanke in druge vozne eksponate.
V okviru operacije je bila preurejena tudi pešpot na Primož. Stara
je namreč vodila skozi muzej, kar pa je bilo zaradi varnosti razstav
in zbirk nevzdržno, zato je nova pot v tem delu speljana ob robu
muzejskega kompleksa.
V Parku vojaške zgodovine je bila v oktobru zagnana 2. faza operacije
Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine. Celotna
vrednost operacije je ocenjena na 1.124.150 EUR, pri čemer 85 %
stroškov krije Evropski sklad za regionalni razvoj, 15 % pa zagotavlja
Ministrstvo za kulturo. Občina Pivka je dolžna pokriti strošek DDVja.
Glavne aktivnosti operacije so bile usmerjene v dokončanje objekta
Komanda, kot osrednjega objekta Parka vojaške zgodovine. Polovica
prostorov Komande je bila namreč do sedaj neobdelana, predvsem
pa je bila problematična streha, ki je bila v izredno slabem stanju.
S prenovo prostorov je Park pridobil novo dvorano, razstavne in
depojske prostore v skupni površini 630 m2, urejeno pa je tudi
dodatno ogrevanje na toplotno črpalko.
Turizem in narava
Z izvedbo operacije je Park vojaške zgodovine, po zgledu sodobnih
vojaških in tehničnih muzejev po svetu, vzpostavil pogoje za
delovanje voznega dela muzejske zbirke. Za vožnje s starimi oklepniki
in vojaško-zgodovinske ponazoritve je s sanacijo degradiranega
18
Park vojaške zgodovine je v okviru operacije pridobil tudi novo
celostno grafično podobo z novim logotipom. Sprejeta je bila
odločitev, da se po 10-ih letih park poslovi od starega logotipa, ki
je bil sicer razpoznaven, a preveč militanten, po drugi strani pa
celostna grafična podoba vezana na ta logotip ni bila izdelana do
te mere, da bi lahko zadovoljila potrebe sodobnega muzejskega
kompleksa. Oblikovalka Barbara Kogoj iz Postojne je tako oblikovala
nov, sodoben logotip, s široko možnostjo interpretacije in apliciranja.
Osnovo predstavlja protitankovska ovira ali t.i. španski jezdec, ki
odlično povzema dvojno naravo parka, ki poleg osnovne naloge
podajanja zgodovinskih dejstev opravlja tudi nalogo promotorja
miru.
Z izvedbo 1. in 2. faze operacije Celovita ureditev kompleksa Park
vojaške zgodovine park popolnoma prenovljen vstopa v novo leto,
ki bo zaradi obeleževanja 25-letnice samostojnosti Republike
Slovenije še posebej pomembno, saj si park šteje za svoje osnovno
poslanstvo ohranjanje spomina na nastanek samostojne slovenske
države in vojno '91.
Park vojaške zgodovine Pivka
LETO 2015 V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE …
Dogajanje preteklega leta v Parku vojaške zgodovine si bo veljalo
zapomniti. V okviru 1. in 2. faze operacije Celovita ureditev
kompleksa vojaške zgodovine je namreč obstoječe zgodovinsko
muzejsko središče izvedlo številne obnove ter pridobilo nove objekte
in infrastrukturo. Park vojaške zgodovine se je preobrazil in razvil
v eno pomembnejših turističnih točk v naši državi pa tudi širše.
Gre nedvomno za prelomno leto v razvoju parka, kar izkazuje tudi
slikovni prikaz poteka del in aktivnosti, ki se ga bo tudi v prihodnosti
lepo spominjati.
Uresničitev tako obsežnih del in nabora aktivnosti, ki so
prispevale k zaključku doslej enega obsežnejših projektov v občini
Pivka, je zahtevala izjemno predanost, prizadevnost, usklajenost
ter vztrajnost vseh sodelujočih, za kar si vsi ob tej priložnosti
zaslužijo pohvale. Predvsem pa je k uspehu prenovljenega in
enega najbolje obiskanih slovenskih muzejev, ki je tudi lokalni
skupnosti velik ponos, prispevala nepogrešljiva ekipa sodelavcev
Parka vojaške zgodovine.
Foto: arhiv Parka vojaške zgodovine
Turizem in narava
19
20
Turizem in narava
OBELEŽITEV 25. OBLETNICE SAMOSTOJNE SLOVENSKE
DRŽAVE V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE
V letu 2016 obeležujemo 25. obletnico samostojne slovenske države.
V Parku vojaške zgodovine si štejemo v čast, da lahko v to jubilejno
leto vstopamo z novo razstavo Pot v samostojnost.
Park vojaške zgodovine je namreč umeščen v kompleks nekdanjih
vojašnic, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki in s
tem začeli agresijo jugoslovanske armade na pravkar osamosvojeno
Republiko Slovenijo. Ohranjanje spomina na osamosvojitveno
dogajanje in posebej na vojno ’91 je zato glavno poslanstvo Parka
vojaške zgodovine, nova razstava Pot v samostojnost pa naša glavna
razstava. Razstava obiskovalcem najprej predstavi socialistično
Jugoslavijo in JLA, saj brez poznavanja takratne države, ni mogoče
razumeti nadaljnjega političnega dogajanja. Proces demokratizacije
in osamosvajanja je prikazan preko glavnih prelomnic v tem procesu,
vse do osamosvojitvene slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani.
Vojno, ki je sledila, lahko obiskovalci spoznavajo neposredno ob
tankih, letalih, helikopterju, kar jih nikakor ne pušča ravnodušnih.
Posebej zanimiv je tudi krajši film (25 min) Osamosvojitev Slovenije,
ki ga je za projekcijo ob naši muzejski postavitvi pripravila RTV
Slovenija.
Poleg opisane osamosvojitvene razstave, so v Parku na ogled
tudi vse druge razstave in zbirke (podmornica P-913 z razstavo o
podmorničarstvu, zbirka vojaških vozil, artilerijska zbirka,…) ob
katerih se ne boste dolgočasili.
Želimo si, da vam obeleževanje 25. obletnice osamosvojitve Republike
Slovenije ostane v trajnem spominu.
Park vojaške zgodovine Pivka
TUDI S ČISTILI SMO LAHKO PRIJAZNI DO OKOLJA IN NAŠEGA
ZDRAVJA
Teden medgeneracijskega učenja, ki je po vsej državi potekal
konec novebra, je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna in
Notranjskim muzejem Postojna obeležilo tudi podjetje Kovod ,in
sicer z zelo zanimivo in poučno delavnico na temo eko čistil.
Namen delavnice je bilo druženje udeležencev različnih starostnih
skupin, skupinsko osvajanje novega znanja, sodelovanje ter tudi
prenos medsebojnih znanj in izkušenj. Predvsem pa so udeleženke
navdušila naravna čistila, prijazna do okolja in našega zdravja.
Obilo kakovostnih in koristnih informacij je udeleženkam podala
Tamara Urbančič, ki ima na tem področju številne izkušnje,
dolgoletna prizadevanja in priznanja, predvsem pa svojo ljubezen do
zdrave prehrane, narave in kmetovanja z vso strastjo rada širi med
ljudi ter poudarja pomen samooskrbe, naravno pridelane hrane in
izdelkov ter občutek za okolje, v katerem živimo. Najzanimivejši
del delavnice, nad katero so bile udeleženke zelo navdušene, je
Glede na odzive razveseljuje dejstvo, da so tovrstne teme, ki nas
ozaveščajo k bolj skrbnemu vsakodnevnemu ravnanju, med nami
zelo priljubljene, saj so obilo znanja in nasvetov imele tudi že
udeleženke same.
NAREDITE PRALNI PRAŠEK KAR SAMI!
200 g mila (nastrgaj na drobno)
240 g pralne sode (čisti in mehča vodo)
90 g sode bikarbone (odstranjuje madeže in vonjave)
90 g boraksa (razkužuje)
180 g citronske kisline (mehča vodo in poživlja barve)
60 g nejodirane soli (ohranja barve)
20‒30 kapljic poljubnega eteričnega olja
Turizem in narava
Glede na to, da živimo na občutljivih kraških tleh, kjer je podtalna
voda močno izpostavljena onesnaževanju in s prekomernim
obremenjevanjem kraške vode neposredno obremenjujemo svoje
zdravje, je pomembno, da za naravo poskrbimo v prvi vrsti sami ter
se poslužujemo izdelkov in snovi, ki ohranjajo naše okolje in vodo
čisto. Številna čistilna namreč vsebujejo precej škodljivih sestavin,
ki lahko škodijo našemu zdravju in počutju, onemogočajo pa lahko
tudi delovanje čistilnih naprav.
bila prav gotovo izdelava naravnih čistil. Udeleženke so izdelale ter
domov odnesle univerzalno čistilno, detergent za pomivanje posode,
mehčalec ter pralni prašek.
Vse skupaj premešamo. Za eno pranje damo 1‒2 žlici pralnega praška.
21
POMOČ REJCEM DROBNICE IN ČEBELARJEM NA
OBMOČJU PRISOTNOSTI RJAVEGA MEDVEDA
Zmanjšanje števila konfliktov med človekom in medvedom je eden
glavnih ciljev projekta LIFE DINALP BEAR, v okviru katerega
bodo zainteresirani rejci živine in čebelarji prejeli zaščitna
sredstva v obliki donacije. V namene preprečevanja nastajanja
škode na Zavodu za gozdove Slovenije uporabljajo preverjeno
metodo varovanja s pomočjo električnih ograj. Od predvidenih 40
kompletov, ki jih bodo razdelili v okviru projekta, so jih letos na
teren postavili 17, s čimer so šestim rejcem drobnice in enajstim
čebelarjem pomagali zaščititi premoženje. Nihče od prejemnikov
zaščitnih sredstev od prejema ni več utrpel škode po medvedu.
Turizem in narava
Varovanje premoženja s pomočjo elektrike je eden izmed najbolj
učinkovitih in preverjenih načinov varovanja premoženja pred
rjavim medvedom. Ob stiku z elektriko namreč medved doživi
močno negativno izkušnjo, zaradi katere se k ograji praviloma ne
vrača. Pogoj za učinkovito varovanje z električnimi ograjami je stalna
prisotnost električnega toka napetosti vsaj 5 kV. Sama ograja namreč
zverem ne predstavlja fizične ovire, ampak za odvračanje poskrbi
električni tok, ki živali zada bolečino in tako predstavlja psihično
oviro. Navadna fizična ograja za varovanje ni dovolj, saj jo medved
z lahkoto prepleza. Poleg stalnega električnega toka je za učinkovito
delovanje ograje ključna še pravilna postavitev, pri čemer je treba z
rednim vzdrževanjem poskrbeti, da se v ograji ne izgublja električni
tok.
22
Cilj projekta LIFE DINALP BEAR je v Sloveniji razdeliti skupno
40 zaščitnih kompletov. V letošnjem letu so na Zavodu za gozdove
Slovenije pričeli z razdeljevanjem prvih kompletov ogroženim
rejcem drobnice in čebelarjem na območju prisotnosti medveda.
Komplete so razdelili sedemnajstim prejemnikom, in sicer šestim
rejcem drobnice ter enajstim čebelarjem z območij Primorske,
Notranjske, Osrednjeslovenske regije in Kočevsko-Ribniškega
območja. Pri štirih čebelarjih so čebelnjake in panje zaščitili z
žičnato ograjo s šestimi žicami, ostalih sedem čebelarjev pa bo
prevozne čebelnjake varovalo s pomočjo premične visoke električne
mreže. Zaščitni komplet v osnovi vsebuje električne mreže višine 170
cm, pašni aparat, akumulator, opremo za ozemljitev in napravo za
merjenje napetosti v ograji. Takšen komplet je primeren za varovanje
živine, pri čemer je uporaben predvsem za nočno zapiranje črede, ter
za varovanje premičnih čebelnjakov.
Za stacionarne čebelnjake je
primernejše varovanje s 6 žicami,
saj so takšne ograje stalne. »V
prihajajočem letu bomo na teren
razdelili dodatnih 23 kompletov.
Interes za tovrstno zaščito je velik
predvsem s strani čebelarjev, ki
imajo čebelnjake stalno ali začasno
nameščene na območju medveda.
Prejemnikih zaščitnih kompletov
v letošnjem letu niso utrpeli škod
po rjavem medvedu. Prepričani
smo, da lahko s tovrstnimi ukrepi
pripomoremo k boljšemu sobivanju
med človekom in rjavim medvedom
v Sloveniji,« pravi Tomaž Berce,
koordinator
aktivnosti
za
zmanjševanje
števila
škodnih
primerov.
Več informacij o aktivnostih povezanih s preprečevanjem konfliktov
med ljudmi in medvedi in o ostalih projektnih aktivnostih najdete na
spletni strani: http://dinalpbear.eu/sl/.
Zavod za gozdove Slovenije (koordinator projekta)
Center za inovativnost in razvoj
TURIZEM SMO RES LJUDJE
V drugi polovici novembra je bila v Pivki strokovnjakinja s
področja turizma na podeželju dr. Tanja Lešnik Štuhec. Malim
ponudnikom Primorsko-notranjske regije je povedala, da
priložnost za razvoj regije vidi predvsem v ljudeh samih in
njihovem povezovanju. »Pravi turisti so tisti, ki pridejo pogledat,
kako mi živimo in kaj mi delamo, in tisti se vračajo,« je bilo le eno
od njenih sporočil.
Kot ugotavlja, ima Zeleni kras tu dobre možnosti, a je za zdaj šele
na prvi ali drugi stopnici. Tretja stopnica je pridelke in izdelke
spremeniti v storitev, narediti iz njih zgodbe in doživetja za vse
starostne skupine, ustvariti celovito ponudbo. Pri vsem tem pa so po
njenem mnenju glavni ljudje sami in povezovanje med njimi.
Rasti moramo skupaj
Udeležencem delavnice v Pivki je pokazala, kako so to naredili v
Vulkanlandu, avstrijski regiji, ki je v zadnjih letih predvsem po
zaslugi vizionarskih idej tamkajšnjega župana iz zadnje napredovala v
drugo najboljšo avstrijsko regijo po kakovosti življenja. Njihov razvoj
je temeljil na treh stebrih: izboljšanju kakovosti življenja, krajinski
podobi in regionalnem gospodarstvu. Vulkanland sestavljajo verige
ponudnikov znotraj treh usmeritev: kulinarika, rokodelstvo in
življenjska moč.
Ugotovila je, da imata Vulkanland in Zeleni kras že zdaj veliko
skupnega. Udeležencem delavnice v Pivki pa je predavateljica ponudila
nekaj rešitev, ki jim bodo pomagale pri pripravi lastne strategije
tržnega komuniciranja in povezovanja z drugimi. Strokovnjakinja
sicer priznava, da spremembe ne pridejo čez noč. »Desetletne
procesne zgodbe so potrebne, da spremenimo miselnost.« Svetuje,
da spet obudimo nekatere stare vrednote in da gostom od drugod
ponudimo predvsem tisto najboljše, kar pridelamo doma, in jim
pokažemo, kako živimo.
»Potenciala je tu veliko,« je prepričana. Predvsem ga vidi v
povezovanju. »Vsak ne more biti dober v vsem. Naredimo tisto, kar
delamo dobro in dajmo priložnost tudi drugim. Če hočemo priti do
cilja, moramo rasti vsi skupaj, v nekem povezanem krogu.«
Ponudimo vsakdanje zgodbe
Ključ do razvoja so prav ljudje. »Ljudje so nosilci, ki lahko iz
infrastrukture naredijo doživetje, ji vnesejo čustva in iz majhnih
stvari svojega vsakdanjika naredijo zgodbo. Če pride nekdo od
drugod, mu pokažimo, kar je za nas značilno,« še svetuje dr. Tanja
Lešnik Štuhec. Ena od udeleženk delavnice, Martina Lah iz podjetja
Hija, se trudi prav v tej smeri, turiste ne le vodi, ampak jim tudi
kuha. Pri tem pogreša prav boljše povezovanje z drugimi. »Že 15 let
se ukvarjam s turizmom na Blokah, pa se mi zdi, da delujemo vedno
v enem krogu in da je povezovanja premalo.« Jana Kus Veenvliet,
ponudnica naravoslovnih potovanj, pa je prav tako prepričana, da
Zeleni kras ponuja številne priložnosti, tako v smislu kulinarike kot
različnega opazovanja narave. »Mogoče je ena od stvari, ki je ne
znamo prodati, že tišina. Pozabljamo, kakšno prednost imamo, ker
je Slovenija tako redko poseljena.« Želi si večje prepoznavnosti tako
Slovenije kot Zelenega krasa.
Pri tem lahko v prihodnosti pomembno vlogo odigra tudi Center
za Inovativnost in razvoj v okviru Regionalne razvojne agencije
Zeleni kras, ki je delavnico omogočil s pomočjo sredstev iz projekta
SMARTINNO. Posameznike z inovativnimi in razvojnimi rešitvami
na vse področjih življenja zato vabijo k sodelovanju.
U. Blejc
V Pivki je bila dr. Tanja Lešnik Štuhec, strokovnjakinja, ki ima več
kot 20 let akademskih in praktičnih izkušenj s področja podeželskega
turizma. Ugotavlja, da ima Zeleni kras dober potencial za razvoj, če se
ljudje in ponudba v regiji povežejo.
OKROGLA MIZA ŽIVINOREJA NA OBMOČJU KRAŠKEGA TRAVINJA
JUŽNE PRIMORSKE V OBDOBJU 2015‒2020
kjer so deležniki v kmetijstvu predstavili težave, s katerimi se soočajo
pri kmetovanju na tem območju.
Dogodka se je udeležila državna sekretarka mag. Tanja Strniša in
župan občine Pivka Robert Smrdelj.
Okrogla miza z naslovom Živinoreja na območju kraškega travinja
južne Primorske v obdobju 2015‒2020, ki se je v organizaciji Društva
rejcev drobnice Trojica ter civilne iniciative kmetov občin Ilirska
Bistrica, Pivka in Postojna, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim
zavodom Nova Gorica zgodila v decembru v Pivki, predstavlja
nadaljevanje razprave, ki se je odvijala spomladi, prav tako v Pivki,
Udeleženci in akterji okrogle mize so se dogovorili, da bo kmetijska
svetovalna služba pripravila konkretne podatke o kmetijah, ki jim
prepoved preoravanja predstavlja razvojno oviro. Na tej podlagi se
bodo iskale možnosti za alternativne rešitve za zaščito ogroženih
habitatov. Glavni sklep okrogle mize pa je bil, da se bodo pogovori
glede priprave ukrepov za zmanjševanje škode po divjadi nadaljevali
pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za
področje škode zaradi zveri pa je pristojno Ministrstvo za okolje in
prostor.
Turizem in narava
Prisotni so izpostavili predvsem problematiko zelene komponente
– prepoved preoravanja trajnih travnikov in ukrep Kmetijskookoljsko-podnebnih plačil ter probleme zaradi vedno večje
prisotnosti zveri in divjadi na tem območju, ki jim na obdelovalnih
površinah povzročajo nepopravljivo škodo.
23
EKOLOŠKO KMETIJSTVO, KMETIJSTVO PRIHODNOSTI
Informacijska točka Europe Direct Primorsko-notranjske
regije, RRA Zeleni kras in Društvo za razvoj podeželja med
Snežnikom in Nanosom so v torek, 22. decembra, v Krpanovem
domu pripravili PREDAVANJE O EKOLOŠKEM KMETIJSTVU
z namenom, da konvencionalne kmete spodbudijo k ekološkem
načinu razmišljanja in kmetovanja, slednje zagotavlja možnost
vse večje prodaje, hkrati pa ohranja in varuje okolje ter ugodno
vpliva na naše zdravje.
Promet z eko živili v svetu že nekaj let dosega zelo visoko rast. Nič
več ni le tržna niša, temveč vse pomembnejši del osnovne ponudbe,
brez katere ne more nobena trgovska veriga. Na eko živila se vse bolj
navezuje tudi kakovostna gostinska in turistična ponudba (wellness,
slow food ...). Ekološko kmetijstvo je pomembno, ker je trajnostno
in tako pozitivno prispeva k varstvu tal, vode in podnebja, poleg tega
pa ugodno vpliva na naše zdravstveno stanje.
Tamara Urbančič, aktivistka na področju ekološkega kmetijstva
je povedala, da povpraševanje po eko živilih v Sloveniji raste, a
registrirane ekološke kmetije za zdaj pridelajo le 20 odstotkov od
vseh ekoloških živil, ki se pojavljajo na našem trgu. Možnosti za
uspešno prodajo eko izdelkov so torej neštete in zagotovljene. Tudi
javni zavodi so dolžni nabaviti vsaj 10 % ekoloških živil oz. živil
iz preusmeritve. V naši regiji se šole povezujejo predvsem z eko
mlekarno Krepko, ker se eko sadje in zelenjava težko dobita. Na
področju eko kmetijstva pa sicer v regiji prevladuje živinoreja, čeprav
je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah, sadju in
nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki).
ki je prijazno do okolja in našega zdravja. FURS-ovo poročilo o
nacionalnem monitoringu živil na ostanke pesticidov iz leta 2009
pravi, da so ostanki pesticidov v otroški hrani pod mejo detekcije,
približno polovico naključno pregledanega sadja in zelenjave pa
vsebuje ostanke od enega do 12 pesticidov, od tega v 2 % vzorcev nad
dovoljeno mejo. Kar pomeni, da je spodbujanje otrok k zauživanju
sadja in zelenjave dvorezen meč, saj tako pojedo kar precej kemičnih
substanc, ki lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje in razvoj, saj
je precej pesticidov prepoznanih kot hormonskih motilcev.
Glede vplivov pesticidov na zdravje otrok je bilo narejenih več
raziskav v svetu, ki potrjujejo negativni vpliv na njihovo zdravje.
Tako naj bi ostanki organofosfornih pesticidov v hrani pomembno
vplivali na razvoj možganskih funkcij. Ni odveč poudariti tudi
izsledke ene od italijanskih raziskav, v kateri so ugotovili, da je
vsebnost omenjenih pesticidov v urinu otrok, ki so se prehranjevali
konvencionalno, pribl. osemkrat večja od otrok, ki so jedli pretežno
ekološko hrano.
V drugem delu je svoje delo predstavila Milena Šlosel, univ. dipl.
inž. kmetijstva, mlada ekološka kmetica iz Sabonj, ki se z ekološkim
kmetijstvom ukvarja že od leta 1999. Začela je z ekološko živinorejo,
tako kot njeni domači, a se je preusmerila v ekološko zelenjadarsko
in skupaj s partnerjem kmetovanje bistveno razširila z dokupom
novih obdelovalnih površin v letu 2005. V letu 2007 sta že žela prve
uspehe lastnega dela in začela z uspešno prodajo na Pogačarjevem
trgu v Ljubljani, kjer še danes vsako soboto prodata skorajda vso
zelenjavo, ki jo pridelata. Na njihovi kmetiji gojita raznovrstne
poljščine in vrtnine, od fižola, čebule, česna, solate, korenja do
artičok, imata pa tudi manjši sadovnjak. Površine zalivata z vodo iz
vodnega zbiralnika, imata sončno elektrarno namenjeno črpanju oz.
zalivanju, kupujeta ekološka semena in postavila sta manjši rastlinjak
za vzgojo sadik. Njuna kmetija obsega 2,5 ha in zadostuje za dostojen
mesečni zaslužek. Proizvodnjo in posledično prodajo bi lahko še
povečala, a trenutno se jima zdi pomembneje, da se postopoma širita
in si ne nalagata nepotrebnega stresa.
Turizem in narava
Delež ekoloških kmetijskih zemljišč V Sloveniji je v letu 2013 obsegal
komaj 8,4 % vseh kmetijskih zemljišč v obdelavi, večinoma pa se na
teh zemljiščih prideluje ekološka trava za prirejo eko mesa. Ekoloških
kmetij vključenih v kontrolo je bilo v letu 2015 komaj 4,6 %, kar nas
uvršča na rep evropskih držav.
24
Pomembno je torej spodbujanje ekološkega kmetijstva. Kmetje,
ki se odločijo za ekološko kmetovanje, so do dveh let vključeni v
preusmeritveni progam, v tem času so upravičeni do ekoloških
subvencij. Najpozneje v dveh letih prejmejo ekološki certifikat s strani
organizacij, ki so pooblaščene za preverjanja stanja na kmetijskih
gospodarstvih, to pomeni, da izvajajo kontrolo in jemljejo vzorce
ter ugotavljajo skladnost s predpisi ekološkega kmetovanja. Pri nas
to nalogo opravljajo: Inštitut KON-CERT Maribor, IKC Inštitut za
kontrolo in certifikacijo UM in Bureau veritas. Po novem je potreben
preusmeritveni načrt, ki ga pripravi kmetijska svetovalna služba.
Ostali vstopni pogoji za pridobitev statusa ekološke kmetije pa so:
kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev,
min. površine od 0,1 ha do 1 ha glede na kulturo, ter vsakoletno
obvezno usposabljanje (6ur) s področja ekološkega kmetijstva.
Ekološki kmetje so deležni različnih subvencij ter ostalih spodbud,
ki jih omogoča EU oziroma programi za razvoj podeželja.
Tamara Urbančič je v nadaljevanju opozorila na nevarnosti
konvencionalnega kmetijstva in predlagala ekološko kmetovanje,
Milena Šlosel meni, da je eko kmetijstvo edina prava pot, če želimo,
da bodo generacije zanamcev jedle zdravo hrano, dihale čist zrak,
pile čisto vodo in imele zdravo potomstvo. Zase pravi, da se je za
tovrstno kmetijstvo odločila tudi zato, ker lahko ponoči mirno spi,
saj ve, da prejšnji dan ni s FFS-ji pobila milijarde mikroorganizmov,
ampak je mogoče ustvarila pogoje za preživetje takšne količine, ker
ve da ne dela dobro samo zase, ampak hkrati tudi za naravo in za
nekoga, ki bo take pridelke jedel, ker dela za višje cilje in za svetlo
prihodnost. Vse to je bilo že neštetokrat povedano, je pa res, da s temi
besedami verjetno ne bomo prepričali nobenega kmeta, da bo postne
eko kmet. Dodaja, da je danes žal prevladujoča spodbuda denar in
nas običajno le zdravstvene težave soočijo, da začnemo do sebe in
okolja prijazneje razmišljati ter delovati.
Tekst in foto: Informacijska točka Europe Direct
Primorsko-notranjske regije
BODIMO ODGOVORNI LASTNIKI SVOJIH KOSMATINCEV
Da rek »pes, človekov najboljši prijatelj« res drži, boste zagotovo
vedeli vsi, ki imate doma majhne ali tudi večje kosmatince. Ljubezen
in navezanost, ki jo vzpostavimo s svojim kosmatim družinskim
članom, je za marsikoga nepogrešljiva. Vendarle pa so hišni
ljubljenčki odgovornost, ki se jo je potrebno zavedati že od samega
začetka.
S tem namenom je bilo v decembru, v organizaciji Turističnega
društva Pivka, Kinološkega društva Šavs ter Kinološke enote za
reševanje, v Pivki organizirano predavanje Sreča na vrvici – pasji
mladič prej in potem. Namen predavanja je bil informirati laično
javnost o odgovornem pasjem lastništvu, pravilni izbiri pasme
ter kako pripraviti družino in dom na novega štirinožnega člana.
Vendarle gre pri tem za določene omejitve, tudi obveznosti, ki
zahtevajo prilagoditve v družini in vsakdanjem življenju.
Da bi bili kužki prijeten del naših življenj in bi bilo v njihovi družbi
tako vam kot tudi mimoidočim prijetno, je na tem mestu smiselno
opozoriti tudi na vlogo, ki jo imajo psi in njihovi lastniki v našem
domačem okolišu. Predvsem velja opomniti na nekatera predpisana
pravila, ki veljajo glede sprehajanja psov in čiščenja za njimi,
saj je marsikje zaznati, da se lastniki psov tega ne držijo, in s tem
onesnažujejo okolico, včasih tudi po nepotrebnem ustrahujejo in
motijo mimoidoče.
Glede na veljavni Odlok o urejanju, vzdrževanju in čiščenju javnih
zelenih površin na območju Občine Pivka (18. in 19. člen), so
dolžnosti in odgovornosti lastnika psa naslednje:
• Na javnih zelenih površinah (površinah, katerih raba je pod
enakimi pogoji namenjena vsem, kot so parki, zelenice,
rekreacijske površine in podobno) ter drugih zelenih površinah
v lasti pravnih in fizičnih oseb ter na drugih gosto naseljenih
območjih občine, ki so namenjena pešcem, se psi lahko vodijo
le na povodcu.
• Lastniki in vodniki psov morajo z javnih površin, stopnišč in
vhodov v stanovanjskih zgradbah na območju Občine Pivka
sproti odstranjevati pasje iztrebke.
• Prepovedano je zadrževanje psov na stadionu in otroškem
igrišču v Pivki ter zelenici v bližini vzgojno-varstvenih in
šolskih ustanov ter na površinah, ki so označene s posebnimi
oznakami.
Občina Pivka bo do spomladi na več lokacijah namestila koše za
pasje iztrebke. Vse ljubitelje psov se ob tem poziva k vestnemu in
odgovornemu ravnanju ter čiščenju, sicer se bo v prihodnje v ta
namen izvajalo nadzore, katerih namen ni omejevati ali izražati
nezaželenost do naših hišnih ljubljenčkov, ki jih imamo vsi zelo
radi, temveč gre za spoštljiv odnos do okolja in ljudi, s katerimi
soustvarjamo prijetno, čisto in varno lokalno skupnost.
Poskrbimo, da bodo tudi mimoidoči in sosedje imeli radi naše pse!
ZBIRALNA AKCIJA ZA VESELE PASJE IN MAČJE TAČKE
In prav zato, da bi živalim, ki so nastanjene v zavetiščih, vsaj malce
olajšali in polepšali zimski čas, smo se v Komisiji za članice pri
Gasilski zvezi Postojna odločile, da izvedemo
zbiralno akcijo.
Zbirali bomo: brikete ter mokro hrano za pse in muce, povodce,
igračke in ostalo opremo, ki zavetiščnikom pride prav.
Trajanje zbiralne akcije: 10. 12. 2015 ‒31. 1. 2016
Lokacije zbiranja:
- Gasilski dom PGD POSTOJNA, Ulica 1. maja 7, 6230 POSTOJNA,
pri dežurnem gasilcu.
- Knjigarna SPONKCA, Kolodvorska 7, 6257 PIVKA,
Informacije na: 041/883 265 – Petra
V kolikor bi radi darovali, pa stvari ne morete prinesti na nobeno od
lokacij, se lahko dogovorimo za prevzem.
Vse se da dogovoriti ...
Vsak priboljšek šteje! Živali nam bodo hvaležne!
Komisija za članice GZ Postojna
Turizem in narava
Še en veseli december, še eni prazniki ... čas novih sklepov, lepih
misli, svežih želja ... novo leto. Večeri so dolgi, zunaj je mraz in radi
posedimo v toplem zavetju svojega doma in se pocrkljamo s svojimi
hišnimi ljubljenčki. A žal nekatere živali nimajo sreče, da bi imele
odgovorne in ljubeče lastnike. In nimajo sreče, da bi imele topel
domek, varno zavetje, dobro hrano. Vse preveč kužkov in muc tava
po naših ulicah v boju za preživetje in zavetišča so prepolna ...
25
AGRARNA SKUPNOST KAL JE POSADILA 3600 SADIK
bukve in 1000 sadik smreke, poslali vabila vsem članom AS Kal in
vaščanom Kala, določili datum sajenja ter se pridno lotili dela. Prvo
delovno soboto, 28. Novembra, smo posadili 1000 sadik smreke in
800 sadik bukve, 5. decembra pa smo v zemljo posadili še ostale
sadike. Upamo, da se bodo sadike prijele in bo pobočje nad Velikimi
šrangami – Makovniki ponovno ozelenelo. Akcije se je skupaj
udeležilo 32 ljudi, od tega 31 članov Agrarne skupnosti ter vaščan,
ki ni član Agrarne skupnosti. Agrarna skupnost je pomemben
člen v vasi, pokazali smo dobro voljo do ohranjanja okolja. Zatorej
naprošamo vse vaščane, da se v bodoče takšnih akcij skušajo udeležiti
v večjem številu, saj je okolje skupna lastnina, skrb zanj pa vedno bolj
pomembna, poleg vsega pa je to tudi priložnost za druženje.
Tekst in foto: Agrarna skupnost Kal
AS Kal je 28. novembra in 5. decembra izvedla akcijo sajenja bukev in
smrek. Skupnost je kar nekaj mesecev čakala na sadike, katere jim je
država obljubila po žledolomu, ki je naše področje kar precej prizadel.
Podrtih je bilo kar precej borovcev, smrek in ostalih dreves. Leto prej
je bila na tem področju izvedena sanitarna sečnja, ki nam jo je država
tako rekoč naložila, saj naj bi bil gozd preblizu vasi. V tej sečnji smo
morali drastično poseči v gozd, kasneje smo morali počistili še ostali
del gozda, boljša drevesa smo puščali za naprej (odbira), ampak je
prav ta drevesa nato prizadel žledolom. Sprehajalci, ki hodite po
gozdu se zagotovo čudite, zakaj so veje razmetane po gozdu in ne
zložene na kupcih; to je navodilo gozdarjem s strani države, saj naj
bi se tako zemlja hitreje obnavljala.
V letošnjem letu nam je država končno zagotovila nekaj sadik, pri
tem nam je pomagal tudi logar Branko Bobek. Dobili smo 2600 sadik
POTOPISNO PREDAVANJE – PIVČAN V DUBLINU
Turizem in narava
Potopisno predavanje Silva Čelharja z naslovom Pivčan v Dublinu
je bilo zadnje potopisno predavanje v Pivki v letu 2015. Turistično
društvo Pivka, ki se že leta trudi s to zelo odmevno prireditvijo,
se je odločilo, da bodo tokratno predavanje prestavili v prostor
pivške kinodvorane. Zaradi prenove so bila namreč to jesen
vsa potopisna predavanja prestavljena Krpanov dom, oziroma
tamkajšnjo multimedijsko sobo. Premik v kinodvorano se je izkazal
za upravičenega, kajti obisk je bil ta večer zares velik.
26
Avtor Silvo Čelhar nas je popeljal v irski Dublin ter nam z mešanico
pripovedi, fotografij, glasbe v živo in prave irske pive pričaral
nepozaben večer. Popestrili so ga kar trije gostujoči ansambli in sicer
Turn on Irish, Slainte Ol' Friend in Jst sm forti. Po samem predavanju
se je dogajanje preselilo v novo obnovljeno avlo Krpanovega doma,
ki se je izkazala kot čudovit ambient za tovrstne kulturne in podobne
dogodke ter druženja.
K prijetnemu večeru je pripomogla tudi ekipa Štrudl bara iz
Petelinj, ki je skupaj z zastopnikom pripravila obiskovalcem pravo
točeno irsko temno pivo Guinness, o katerem je tekla beseda tudi
med predavanjem, glasbeniki pa so nadaljevali z nastopanjem in
razveseljevanjem obiskovalcev tudi v avli ob točeni pivi, ob pristnem
irskem vzdušju. Lepo povabljeni tudi na naslednja potopisna
predavanja, ki bodo šla zopet »domov« v pivški Park vojaške
zgodovine.
Foto: Barbara Penko
NA OBISKU V VRTCU
VRTČEVSKA PREDNOVOLETNA ZABAVA
Ponedeljek, 21. December, je bil za otroke iz pivškega vrtca prav
poseben dan. V prostorih stare telovadnice v OŠ Pivka so imeli
namreč pravo pravcato prednovoletno zabavo s plesom, kjer so jih
zabavali člani skupine Jst sm forti z živo glasbo. Fantje iz benda so
dobili posebno »naročilo« od otrok, da se morajo lepo obleči, ker da
bo to »pravi žur«, kot so dejali, četudi se je odvijal ob 9. uri dopoldan.
Ansambel ni za to priložnost pripravil nobenih posebnih otroških
pesmic, ampak so otrokom igrali svoj običajen repertoar od Metallice
do Vlada Kreslina, kar je občinstvo z navdušenjem pozdravilo. Mnogi
izmed otrok pa so se glasbenim gostom tudi pridružili na odru in
dokazali, da smo na Pivškem pravi pevci in da se za prihodnost
ubranega petja v naših krajih ni bati. Veselica je trajala dobro uro,
otroci so se morali vrniti v predšolske klopi, muzikantje pa v svoje
običajne službe ... tisti dan je bilo kar težko nazaj prijeti za običajno
delo.
Silvo Čelhar
Foto: Vrtec Pivka
ČAROBEN DECEMBER
V skupini Žogice se je v času veselega decembra dogajalo veliko
lepih in zanimivih stvari. Otroke je vsak dan čakalo presenečenje.
V novoletni jelki so bila skrita pisma, v katerih je pisalo, kaj se bo
dogajalo tisti dan. Otroci so nestrpno čakali, kaj piše v skritem
pismu. V tem čarobnem mesecu so nas obiskali starši in stari starši
nekaterih otrok in nam tako pričarali veselo vzdušje v skupini. Skupaj
smo pekli piškote, izdelovali okraske, poslušali pravljice, zgodbice,
kako so včasih stari straši otrok praznovali praznike … Obiskala nas
je tudi babica Zima, ki nam je obljubila, da nam bo poslala sneg.
Praznično razpoloženje smo zaključili z novoletnim rajanjem v šolski
telovadnici, ki ga nam je pripravil ansambel Jst sm forti. Poleg staršev
in starih staršev so nam dneve polepšali se Miklavž, ki nam je poslal
suho sadje, pismo za dedka Mraza je prišel iskat palček Pohajalček
in dedek Mraz, ki nam je prinesel veliko daril. Dijaki Srednje
vzgojiteljske šole Veno Pilon so nam zaigrali pravljico Lili in njeni
gozdni prijatelji. Plesna skupina Pike pa nam je odplesala »Ledeno
kraljestvo«.
Hvala vsem za prijetno druženje. Želimo vam čarobno leto 2016.
Otroci skupine Žogice, Marija in Martina (Vrtec Pivka)
SKUPNI VPIS V VRTEC PIVKA IN KOŠANA ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017
Vpisujemo otroke v prvo in drugo starostno obdobje
v celodnevni 9-urni program.
SREDA: 8:00–16:00
ČETRTEK: 8:00–14:00
PETEK: 8:00–14:00
KJE?
V pisarni vrtca Vetrnica ali vrtca Košana
OB VPISU IMEJTE S SEBOJ EMŠO STARŠEV IN OTROKA.
VRTEC VETRNICA
Prečna ulica 5
6257 Pivka
Telefon: 05/721 24 90
VRTEC KOŠANA
Dolnja Košana 61
6256 Košana
Telefon: 05/72 18 390
Vpisni list dobite v pisarni ali na spletnih straneh vrtca.
Sprejeti otroci bodo vključeni v vrtec s 1. 9. 2016.
O sprejemu bomo starše pisno obvestili do konca junija.
Izobraževanje
KDAJ?
OD 2. 3. 2016 DO 4. 3. 2016
27
OSNOVNA ŠOLA PIVKA
NOVOLETNA PRIREDITEV
V sredo, 23. 12. 2015, smo v Krpanovem domu s prireditvijo obeležili
nekaj pomembnih dogodkov: dan samostojnosti in enotnosti,
160-letnico šole in pomembno pridobitev v tem letu ‒ energetsko
obnovo vrtca in šole. Ob tej priložnosti sta spregovorila tudi
ravnateljica Alenka Tomšič in župan Robert Smrdelj.
V božično novoletni čas so nas skozi besedo, glasbo in ples popeljali
otroci iz vrtca ter učenci in učitelji naše šole. Za posebej prijetno
razpoloženje pa je poskrbel tudi na novo ustanovljeni ansambel, ki
ga sestavljajo Žiga, Andraž, Kristijan, Jon An, Tomaž in Karolina.
Mateja in
Marinka (OŠ Pivka)
S KNJIGO PO PRAZNIČNI LJUBLJANI
V času novoletnih počitnic, 28. decembra, smo na Osnovni šoli
Pivka organizirali bralno dejavnost S knjigo po praznični Ljubljani.
S to dejavnostjo smo želeli učence spodbuditi k razmišljanju, da je
znanje branja koristno v vseh življenjskih situacijah. V Ljubljano smo
odpotovali v vlakom, in sicer kar devet učiteljic s sedeminšestdesetimi
učenci. Slovenske železnice so nam sofinancirale vozovnice, za kar
smo jim zelo hvaležni. Na vlaku so učenci prebirali knjige, učiteljice
pa so jim brale pravljice o Zmaju Direndaju, Zmajčkovem rojstnem
dnevu ter pesmi Stara Ljubljana. V Ljubljani so nas po skupinah
prijazno sprejeli v Knjižnici Otona Župančiča, kjer so nam pripravili
uro pravljic in nas popeljali po knjižnici, v Narodni galeriji so nas
brezplačno vodili po Jakopičevi razstavi in z nami izvedli delavnico
risanja, v Narodni in univerzitetni knjižnici pa smo si ogledali
razstavo Poljub z jezikom: slovnice in slovarji slovenskega jezika od
začetkov do danes.
Še posebej so bili v tem prazničnem času velikodušni do naših učencev
na Mestni občini Ljubljana, za kar se jim učiteljice in ravnateljica
najlepše zahvaljujemo. V Mestni hiši so nas potem, ko so učenci
občudovali praznično okrašeno jelko iz recikliranega materiala ene
izmed ljubljanskih osnovnih šol in si ogledali likovni razstavi v avli,
pogostili s sendviči, pecivom in čajem. Še pred tem pa nam je Mestna
občina Ljubljana omogočila brezplačen ogled Ljubljanskega gradu
z vzpenjačo, voden ogled Slovenske zgodovine, samostojen ogled
razglednega stolpa, projekcije Virtualnega gradu ter Lutkovnega
Izobraževanje
PRIJETNO S KORISTNIM
28
Veste, kako se po bosansko ali makedonsko reče medvedu, zimi
in rokavicam? Ste morali malo premisliti ali ste besede stresli iz
rokava? S podobnimi zagatami se srečujejo učenci iz priseljenskih
družin, katerih materni jezik ni slovenščina. Zanje že 5. šolsko leto
v okviru projekta Bralna pismenost izvajamo delavnice »Jezične
urice«. V sproščenem vzdušju si učenci preko igre in zabave
bogatijo besedni zaklad v slovenščini. Decembrske delavnice, ki sta
jo vodili pedagoginja Nina Ahčin in učiteljica Jana Špilar Dodič,
se je udeležilo dvanajst učencev razredne stopnje. Spoznavali so
predmete, povezane z zimo, iskali rešitve prazničnih ugank, poslušali
pravljico o lisici in medvedu ter izdelali vsak svojega Božička. Zdaj pa
že nestrpno pričakujemo čarobni praznični čas. Na našem druženju
je že prijetno zadišalo po njem.
Tekst in foto: OŠ Pivka
muzeja. Medtem, ko so pred Mestno hišo učenci pričakali Dedka
Mraza pa nas je prišel pozdravit župan Zoran Jankovič. Ta dan so
si učenci ogledali še kulturne in turistične znamenitosti Ljubljane
kot so Prešernov trg, Frančiškansko cerkev, Tromostovje in tržnico,
Robov vodnjak ter božični sejem. Ko so zasvetile praznične lučke,
smo še uživali v okrašenem mestnem jedru, Dobra vila pa nam je
zaželela srečo v novem letu. V večernih urah smo se polni vtisov
vrnili v Pivko.
Tekst in foto: Mirjam Francetič, OŠ Pivka
SREČANJE ŠOLSKIH PARLAMENTARCEV
Tema letošnjega otroškega parlamenta je PASTI MLADOSTNIŠTVA.
Na prejšnjem srečanju smo se šolski parlamentarci odločili, da bi
se radi pogovarjali o prijateljstvu. Delavnica, ki je sledila, je bila
zanimiva in malce nenavadna. Najprej je vsak na listek napisal svoje
mišljenje o tem, kaj je prijateljstvo. Nato smo te listke dali v majhne
stekleničke in vse skupaj položili v veliko posodo. Vsak je vzel eno
stekleničko in prebral listek, ki je bil v njej. Ko smo končali, smo
naredili recept za NAPOJ PRIJATELJSTVA. Ta recept smo zapisali
na plakat. Napoj prijateljstva vsebuje iskrenost, ljubezen, zaupanje,
humor in prilagodljivost. Vsaki sestavini smo skupaj določili še
eterično olje. Ko je bilo to končano, si je vsak izbral dve sestavini
(eterična olja, ki sta predstavljala to sestavino ‒ vrednoto) in ju
zmešal v steklenički skupaj z mandljevim oljem. Nastal je pravi napoj
prijateljstva, ki smo ga nato podarili svojemu dragocenemu prijatelju.
Tu je še naš recept:
SESTAVINE
• ISKRENOST (poprova meta)
• ZAUPANJE (mandarina)
• HUMOR (rožmarin)
• PRILAGODLJIVOST (evkaliptus)
• LJUBEZEN (sivka)
POSTOPEK
V čašo prijateljstva vlijemo 5 fl (frendilitrov) iskrenosti in zaupanja,
dodamo 4 fl ljubezni, 3 fl prilagodljivosti in ščepec humorja. Vse
skupaj zmešamo in negujemo, varujemo pred zunanjimi vplivi.
Jelena Malinovič
BOŽIČNO-NOVOLETNI IZLET V LJUBLJANO
V petek, 11. 12. 2015, smo se nekateri osmošolci in devetošolci OŠ
Pivka z učiteljicama Nino in Patricijo odpravili na božično-novoletni
izlet v Ljubljano. Po drugi šolski uri smo se zbrali in odšli na železniško
postajo v Pivki, od koder smo se v Ljubljano odpeljali z vlakom. Tam
nas je čakalo prijetno presenečenje, saj so nam Slovenske železnice
omogočile brezplačno vožnjo z vlakom, za kar smo jim zelo hvaležni.
V dobri uri, ki pa nam je zaradi malice in pogovora hitro minila, smo
prispeli na glavno ljubljansko železniško postajo.
Sledil je sprehod po Ljubljani. Občudovali smo božično okrašeno
mesto in kmalu prispeli do prostorov JSKD Ljubljana, kjer smo imeli
improvizacijske delavnice. Z vodjo Janom smo se igrali različne igre,
v katerih smo si dodelili vloge in se morali vanje čim bolje vživeti, saj
ni bilo vnaprej določeno, kaj se bo zgodilo, ampak je bilo vse odvisno
od nas in naših reakcij. Ta način uprizarjanja različnih motivov
imenujemo impro liga.
Ko smo prispeli v Dijaški dom Tabor, so nas napotili v dvorano, kjer
so se že ogrevali igralci ljubljanske, celjske in kranjske srednje šole.
Tri ekipe so se pomerile v različnih igrah. Veliko smo se jih tisti dan
igrali tudi sami, saj so značilne za impro ligo. Vse skupaj je izgledalo
kot gledališče, le da je na odrsko dogajanje močno vplivala publika
s svojimi predlogi in ocenjevanjem nastopov, ki so bili pogosto zelo
smešni. Vse tri ekipe so bile odlične, na trenutke gledalec sploh ne bi
verjel, da igralci ne govorijo naučenega besedila.
Po končanem tekmovanju smo se že pošteno utrujeni odpravili nazaj
na železniško postajo, kjer smo najprej napadli težko pričakovan
McDonalds, in se s polnimi trebuhi z vlakom okoli 21.00 pripeljali
nazaj v Pivko. Strinjali smo se, da je bil dan čudovit in bi podoben
izlet z veseljem ponovili.
Karolina Marc, 9. B
Izobraževanje
Igrali smo se več igric, najbolj všeč pa nam je bila igra Stop. Določili
smo prostor, kjer se bo odvijal prizor, in odnos med osebama, ki
ga bosta zaigrali. V katerem koli trenutku je lahko kdorkoli zavpil
»Stop!« in s tem prizor ustavil in zamenjal enega od igralcev, vendar
je obenem prostor in odnos med osebama popolnoma spremenil.
V majhni dvorani smo počeli še marsikaj drugega. Izmišljali smo
si nenavadne izume, živali in rastline, spreminjali zgodovino in se
vživeli v najrazličnejše vsakdanje poklice; naša domišljija ni niti
za trenutek počivala. Ko pa smo se naveličali ustvarjanja svojih
improvizacij, smo si odšli ogledat, kako to počnejo profesionalci.
Tekmovanje v šolski impro ligi je potekalo v Dijaškem domu Tabor.
Na poti smo se ustavili še v kavarni Cacao na obrežju Ljubljanice, kjer
je vsak dobil veliko kepico sladoleda. Čeprav verjetno to ni značilen
decembrski prigrizek, ki bi nas pogrel, nam je teknil. Sprehodili smo
se po Prešernovem trgu in Čopovi ulici, nad nami pa so že žarele
božične lučke.
29
POIGRAJMO SE Z DOMIŠLJIJO
PIVKA V PRETEKLOSTI
Na delavnici ustvarjalnega pisanja so se pod vodstvom učiteljice Jane
Špilar Dodič zbrali učenci, ki imajo radi črke in besede in vse, kar
iz njih nastane. Spoznavali so besede, ki jih v vsakdanjih pogovorih
ne slišimo pogosto, razmišljali o večpomenkah, domišljiji so pustili
prosto pot in se poigrali z besedami in besednimi zvezami. Nastale so
duhovite povedi, ob katerih so se pošteno nasmejali. Ukvarjali so se
tudi s strešicami – pa ne tistimi na hišah, temveč tistimi, ki ponosno
stojijo na črkah. Nazadnje so pokazali svojo iznajdljivost in besedni
zaklad pri igranju pantomime in ugotavljanju besed.
V mesecu novembru so člani zgodovinskega krožka z mentorico Urško
Bubnič pripravili razstavo, s katero so želeli obeležiti lanskoletno
stoletnico začetka prve svetovne vojne in letošnjo stoletnico začetka
bojev na Soški fronti. Pivka je bila v času 1. svetovne vojne v zaledju
dogajanja, kljub temu pa je vojna vplivala na tukajšnje prebivalstvo.
Skozi fotografije in zapise so prikazali izgled Pivke v začetku 20.
stoletja, navedli vzroke za prvo svetovno vojno in povod zanjo ter
predmete, ki so jih uporabljali v tedanjem času. Razstava naj bi bila
tudi opomin, da do vojnih grozot ne bi več prihajalo.
Zahvaljujejo se vsem, ki so jim posredovali gradivo.
Tekst in foto: OŠ Pivka
Izobraževanje
PIVŠKI SEDMOŠOLCI V CŠOD
SOČA
30
Sedmošolci smo od 7. 12. do 11. 12. preživeli
prijeten teden v CŠOD SOČA v Tolminu. Po
prihodu v dom smo se najprej namestili v sobe,
zvečer pa smo vsi skupaj odšli na ogled mesta
Tolmin. Sledil je pester teden, v katerem smo
spoznali kar nekaj stvari o naravi, tolminskem
puntu, reki Soči in Tolminki. Razdeljeni smo bili
v tri skupine, tako da smo imeli vsi priložnost
videti vse. Ogledali smo si Tolminska korita, se
sprehodili čez Hudičev most, ki je zgrajen kar
60 m nad Tolminko, in si ogledali del Dantejeve
jame. Nismo pa počeli samo tega. Šli smo na
Kozlov rob, se stlačili v najstarejši tulipanovec v
Sloveniji, ki je seveda votel in še veliko drugega.
Precejšen del tedna smo namenili športu, saj
smo veliko hodili. V domu pa imajo zunaj
postavljeno tudi 7 m visoko plezalno steno, na
kateri smo se (seveda varovani) preizkusili v
plezanju. Tekmovali smo v streljanju z lokom in
počeli še veliko drugega. V četrtek zvečer smo
imeli nastop, za katerega smo točke pripravili
sami. Sledila je zaključna zabava. Dopoldan
naslednjega dne smo imeli še orientacijski
pohod, na katerem smo po skupinah reševali
naloge. Pred odhodom domov je sledila še
razglasitev rezultatov orientacijskega pohoda.
Bilo je pestro, včasih malo naporno, vendar zelo
lepo in poučno, saj smo se vsi veliko naučili.
Tekst in foto: OŠ Pivka
Tekst in foto: OŠ Pivka
MEDGENERACIJSKO BRANJE
se v šolski knjižnici zbrali učenci, učitelji in članice upokojenskega
bralnega društva iz Pivke, vseh skupaj nas je bilo 20.
Prebrali smo pesniško zbirko Izbrane Rozine v akciji : pesmi za
odrasle od 13. leta naprej. Srečanje je vodila promotorka branja
in koordinatorka projekta mag. Tilka Jamnik. Bralna delavnica je
bila zelo koristna in poučna, tako za učence kakor tudi za odrasle.
Učenci namreč pogosto enačijo branje s šolskim delom, zato imajo
nekateri nekakšen odpor do njega, z medgeneracijskim branjem pa
spoznavajo, da je potrebno v mladosti razvijati bralne sposobnosti, ki
nam v poznejših letih koristijo, branje pa nam skozi življenje postane
užitek.
Pri Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS so v sodelovanju z
Javno agencijo za knjigo RS v lanskem šolskem letu osnovali projekt
Medgeneracijsko povezovanje ob literarnih delih, ki so namenjena
najstnikom in odraslim, s katerim želijo povezati skupine mladih
bralcev in odrasle bralce v istem kraju. Na Osnovni šoli Pivka letos
prvič uvajamo medgeneracijski projekt branje. V novembru smo
Bralne delavnice bomo izvedli še trikrat ob prebranih knjigah, ki
smo jih dobili v last, saj je motivacija učencev za branje narastla ob
tem, da z njimi berejo učitelji in starejši ljudje. S skupnim branjem
tako mladi in starejši drug od drugega lahko veliko pridobimo ter
razvijamo vseživljensko učenje.
Tekst in foto: OŠ Pivka
OSNOVNA ŠOLA KOŠANA
NOVOLETNA PRIREDITEV
Letošnjo decembrsko prireditev smo izvedli v ponedeljek, 14. 12.
2015. Na prireditvi se je zbralo veliko staršev naših učencev, pa
tudi njihovih sorodnikov in drugih obiskovalcev. Prireditev je bila
domoljubno obarvana pa tudi po zimi je zadišalo.Obeležili smo
25. obletnico plebiscita, ko se je odločilo, da bo Slovenija postala
samostojna država. Zato so nam za uvod četrtošolke zapele našo
priljubljeno himno Zdravljico. V nadaljevanju je nastopilo kar
nekaj naših učencev, ki so deklamirali svoje avtorske pesmi na temo
domači kraj. Manjkala ni niti plesna točka, ki sta jo izvedli šestošolki
Manca in Pia. Prvošolci so razmišljali o tem, kaj je veliko in kaj je
majhno, zanimivo je bilo tudi slišati, kako devetošolka Karin v svojem
spisu razmišljanja o svobodi. Prireditev sta popestrila tudi šolska
zbora – otroški in mladinski zbor, ki sta nam zapela nekaj pesmi o
zimi. Petošolci pa so nam zaplesali otroški srednjeveški ples kralja
Matjaža. Naznanili smo tudi prijetno novico, da bo po novem letu
predstavljena knjiga Ščivon in druge zgodbe, v kateri je naša učiteljica
Cecilija Pavlovič kar enajst let pridno zbirala besedila s Košanskega,
pa tudi širše. Pri tem so ji bili v veliko pomoč tudi sedanji in nekdanji
učenci naše šole. Navzoče je pozdravila tudi ravnateljica Neva Brce,
ki je v svojem voščilu povedala veliko lepega in spodbudnega, da se
bomo v teh decembrskih dneh počutili še bolj prijetno. Za konec pa
so naši pevci združili moči in zapeli pesem Delamo snežaka, s katero
se je naša prireditev tudi zaključila.
Anita N. Andlovic
MLADI LITERATI
Košana
Sem drugošolka in si ne predstavljam točno, kaj je občina. Učiteljica
nam je povedala, da je občina kot množica. To množico sestavlja
veliko vasi v bližini Pivke in tudi Pivka je v njej. Učiteljica nam je
še povedala, da so Pivki včasih rekli Šempeter. Rekla je še, da stari
ljudje včasih še uporabljajo to ime. Občino Pivka vodi župan Robert
Smrdelj. Sem ga že videla v šoli v Košani. Tudi mi spadamo pod
občino Pivka. Občina ima svojo zastavo in znak. Na znaku je Martin
Krpan. Bil je močan in je živel na Sveti Trojici pri Pivki. Njegov znak
imamo tudi na rumeni rutici, ki jo moramo obvezno nositi, ko smo
pešci.
V Košani živi štiristo ljudi,
med njimi smo tudi mi vsi.
Tu hodimo v cerkev, šolo, na pošto in v trgovino,
skupaj imamo se prav fino.
A, to ni od vedno tako,
včasih imela Košana je britof samo.
Kasneje pa zrasla velika je vas,
tu rad živi prav vsak izmed nas.
Sara Krebelj, 2. razred, OŠ Košana
Mentorica: Marija Mršnik
Urban Zadnik, 4. razred, OŠ Košana
Mentorica: Cecilija Pavlovič
Izobraževanje
Občina – kaj je to?
31
OBISK V DOMU STAREJŠIH POSTOJNA
Kakšno veselje, kakšna hvaležnost! To so konec novembra lahko
začutili učenci naše šole v domu starejših v Postojni, ko so s svojim
klepetanjem, recitiranjem, petjem in igranjem na harmoniko podarili
poslušalcem del otroške in mladostniške razigranosti. Ob koncu
prireditve so učenci starejše obdarovali še z voščilnicami, ki so jih
sami izdelali. Zadovoljni obrazi stanovalcev doma so nam zaupali, da
komaj čakajo, da še pridemo, saj so skupaj z učenci peli ljudske pesmi,
ob koncu pa so skupaj še zaplesali. Kam lepše, ko človek začuti, da ni
pozabljen in odrinjen. Učenci pa so ob tej prijetni izkušnji spoznali,
kako malo je je treba, da osrečimo sočloveka.
Tekst in foto: OŠ Košana
REGIJSKO SVETOVALNO SREDIŠČE
Strokovna sodelavca Društva Vita Pivka, Lili Primc in Duško Gojić,
sta se na Ljudski univerzi Postojna udeležila predstavitve koncepta
delovanja svetovalnih središč za izobraževanje odraslih (ISIO), s
poudarkom na Svetovalnem središču Postojna, ki predstavlja eno
izmed 14-ih slovenskih regionalnih svetovalnih središč. Srečanja se je
udeležilo 18 predstavnikov iz 15 organizacij s področja izobraževanja,
svetovanja in medgeneracijskega sodelovanja Primorsko- notranjske
regije.
Udeleženci posveta so bili mnenja, da Svetovalno središče Postojna
in njegove storitve še niso dovolj prepoznane in izkoriščene,
zato bo potrebno več truda nameniti njegovi predstavitvi ciljnim
skupinam. Ponudba regijskih organizacij za formalno in neformalno
izobraževanje je raznolika, vseživljenjsko učenje pa je pomemben
dejavnik kvalitetnejšega življenja, zato bo promocija gotovo
spodbudila vključevanje odraslih v različne izobraževalne programe.
Udeleženci so si bili po izmenjavi mnenj in predlogov edini tudi v tem,
da lahko le s povezovanjem in sodelovanjem dosežemo maksimalne
učinke in uresničujemo zadane cilje v korist uporabnikov.
Tekst in foto: Društvo Vita Pivka
OTROCI, KMALU BODO ZIMSKE POČITNICE!
Izobraževanje
Pridite na otroške predstave, kjer se bomo skupaj smejali, družili in zabavali.
32
V Krp
an
ovem
sobota, 13. februar ob 17. uri
EKOLOŠKO (NE)UKA
ČAROVNICA APČIHA
domu
Pivka
sreda, 17. februar ob 17. uri
sobota, 20. februar ob 17. uri
SLONČEK BONBONČEK
POREDNA POŠAST MARLEA
Primerno za otroke od 4 do 8 let. Za predstave bo poskrbel Kino Pivka.
.
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Tako kot v preteklih letih je Občina Pivka tudi letos pristopila k
projektu Tradicionalni slovenski zajtrk v šolah in vrtcih. Vseslovenski
projekt se v šolah in vrtcih širom Slovenije izvaja z namenom, da
bi izboljšali zavedanje o pomenu in razlogih lokalne samooskrbe,
domače pridelave in predelave ter v okviru sistema javnega naročanja
spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem
okolju.
Podžupan Boris Rebec je letos obiskal otroke v Vrtcu Košana, dober
tek pa je zaželel tudi učencem razredne in predmetne stopnje v šolski
jedilnici. Predsednik obora za družbene dejavnosti Ernest Margon
pa se je v enoti Vrtca Mavrica v Pivki srečal s skupino Palčki. Otroke
sta obiskali tudi ravnateljici Neva Brce in Alenka Tomšič. Pokramljal
so o zdravilnih lastnostih medu in zdravi prehrani. Svoje nasvete je
pridal še predsednik Čebelarskega društva Pivka Franko Dolgan.
Izobraževanje
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je v naših vrtcih in šolah zaživel
v celoti. Zahvala za uspeh projekta gre strokovnim delavkam vrtca
in učiteljicam ter lokalnim pridelovalcem hrane in Čebelarskemu
društvu Pivka.
33
MODRE SINIČKE NE ODHAJAJO S POLETJEM
Nomen est omen – ime je znamenje oziroma
ime ima pomen, pravi znani latinski
pregovor. In da to še kako drži, dokazujejo
tudi članice društva Modre siničke. Sinica
je ena izmed najpogostejših gnezdilk v
Sloveniji, skrivnost njenega uspeha je v njeni
iznajdljivosti in prilagodljivosti in ima enega
izmed največjih glasovnih repertoarjev med
pticami.
Članice društva Modre siničke ravno tako
odlikujejo podobne lastnosti. Iz odpadnih
materialov, raznih ostankov, iznajdljivostjo
in prilagodljivostjo, uspejo ustvariti čudovite
punčke. Iz dneva v dan pa je repertoar
njihovih izdelkov večji in bogatejši. Muce,
medvedke, cvetje in še marsikaj drugega
uzre naše oko, ko obiščemo njihove prostore
in stojnice, kjer se predstavljajo.
Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo
Zadnjo nedeljo v avgustu so se s svojimi
izdelki predstavile v Postojni, kjer je
Regijsko stičišče BOREO organiziralo
tržnico nevladnih organizacij pod sloganom
PO-stoj na živi ulici. Kljub temu, da so v tem
času renovirali prostore, v katerih se članice
zbirajo in ustvarjajo, so uspele stojnico
napolniti s svojimi izdelki ter tako kvalitetno
predstavilti svoje društvo.
34
Na obisku v Starem trgu pri Ložu. Foto: arhiv društva
na Ljubljanskem gradu. Tam so razstavile svoje punčke, ki so bile opravljene v meščanska
oblačila iz prejšnjega stoletja. Razstava je bila na ogled vse do 6. 1. 2016. Obiskovalci so
lahko posvojili punčko z donacijo v višini 20 evrov, kolikor stane cepljenje enega otroka proti
šestim otroškim nalezljivim boleznim. Punčki so tako zagotovili nov dom, otroku v državah
v razvoju pa priložnost za zdravo življenje.
Modre siničke že kujejo načrte za naslednje leto in prepričana sem, da ne bo dolgo, ko jih
bomo spet srečali v prijetni družbi njihovih zvestih spremljevalk, punčk.
4. novembra so se podale na obisk
Medgeneracijskega centra Gaber v Stari
trg pri Ložu. Prijetno druženje, izmenjava
izkušenj in nova poznanstva so zaznamovala
ta dan, ki bo vsem ostal v lepem spominu.
3. decembra, na mednarodni dan
invalidov, so njihove punčke popestrile
avlo nakupovalnega centra Špar v Pivki.
Ta dan ima za njih prav poseben pomen,
saj so vse članice invalidne. Že naslednji
dan, 4. 12., so sodelovale na Miklavževem
sejmu v prenovljenem Krpanovem domu.
Marsikatera punčka je ta dan našla novega
lastnika in nov dom.
Prav posebej pa so se pripravljale na
otvoritev prodajne razstave Unicefovih
punčk, ki je bila 9. decembra ob 18. uri
Vanja Kovač
Miklavžev sejem v Pivki. Foto: Vanja Kovač
VARNE TOČKE UNICEF TUDI NA PIVŠKEM
Društvo Vita Pivka se pridružuje
UNICEF-ovim varnim točkam, saj
preko programa POMAGAJMO
(sebi in drugim) že od leta 2009
predstavlja tako otrokom in
mladim kot tudi ostalim »varno,
informacijsko in izobraževalno
središče«.
Veseli nas, da so se na povabilo
odzvali tudi trgovina Ajda v Pivki,
OŠ Pivka in OŠ Košana ter Knjižnica Pivka. Tako tudi na Pivškem
soustvarjamo varno mrežo za otroke in mlade.
Kaj so Varne točke?
Varne točke so prostori v različnih organizacijah, v katerih so ljudje,
ki nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski. Ti
so usposobljeni za pomoč otrokom in mladim, saj so opravili posebno
izobraževanje, ki ga je organiziral UNICEF Slovenija. Varne točke so
prepoznavne po posebni nalepki modro-bele barve: smejoči se hišici,
ki je nameščena na vidno mesto ob vhodu v »varno točko«.
Lokalni koordinator Varnih točk za občini Pivka in Postojna je Zveza
društev Mladinski center Postojna.
Društvo Vita Pivka
Razpis zanimiv tudi za gasilce, reševalne službe in civilno zaščito
RAZPIS PROGRAMA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
15. januarja je bil objavljen prvi razpis čezmejnega sodelovanja
INTERREG V-A Slovenija‒Hrvaška. Zanj vlada v naši regiji precej
zanimanja, saj omogoča kandidiranje različnim deležnikom in
podpira več prednostnih področij, in sicer: zaščita in obnova biotske
raznovrstnosti, aktivno ohranjanje dediščine preko trajnostnega
turizma ter zdrava, varna in dostopna obmejna območja. Prijavitelji
oziroma partnerji projektov so lahko različne javne in neprofitne
organizacije s področja varovanja narave, razvoja turizma, zdravstva,
zaposlovanja, socialnega varstva, civilne zaščite, gasilstva idr. Na
področju tematskega cilja 2.1 , ki je namenjen razvoju in promociji
čezmejnih trajnostnih turističnih produktov in destinacij, lahko
sodelujejo tudi mala in srednja podjetja. Odobreni projekti bodo
sofinancirani v višini 85 %.
Razpis je odprtega značaja. To pomeni, da lahko izvajalci prijave
projektov oddajajo neprekinjeno do porabe sredstev. Delavnici
za prijavitelje sta predvideni v februarju 2016. Prvi rok za oddajo
projektnih predlogov pa je 11. marec 2016. Na spletni programa
www.si-hr.eu lahko najdete vse pomembne informacije o Programu
sodelovanja INTERREG V-A Slovenija–Hrvaška in prihajajočem
razpisu. Iz tega programa bo v obdobju 2014‒2020 za sofinanciranje
čezmejnih projektov iz sredstev Evropskega sklada za regionalni
razvoj (ESRR) namenjeno 46 mio EUR. Informacije in podporo nudi
tudi Informacijska točka ED Primorsko-notranjske regije, ki deluje v
okviru RRA Zeleni kras.
Europe Direct Primorsko-notranjske regije
KONEC LETA SE DELO NE KONČA
celoti namenili upravičencem. Posebno akcijo z nazivom »Otroci za
otroke«, ki jo vsako leto namenimo osnovnošolskim otrokom, smo
izvedli v mesecu maju in s pomočjo donatorjev, ki nam stojijo ob
strani, za vstop v novo šolsko leto opremili 100 otrok. Na letovanje na
Debeli Rtič smo peljali 34 otrok ter 3 starostnike. Učinkovito je svoje
poslanstvo nadaljeval tudi »Ponosni, da lahko pomagamo!«. Bolničarji
so poleg rednega usposabljanja sodelovali na raznih delavnicah in
predstavitvah prve pomoči po šolah, nakupovalnih središčih in svoje
znanje preverili, na Regijskem preverjanju znanja ekip prve pomoči
CZ in RKS, ki smo ga gostili junija v Postojni. Ob svetovnem dnevu
hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, smo organizirali vsakoletno
akcijo Drobtinica, izkupiček katere vedno namenimo v šolske
sklade za poplačilo toplih obrokov socialno ogroženih otrok. V
jesenskih mesecih smo zbirali za begunce in migrante, pri čemer so
aktivno sodelovali tudi naši prostovoljci ter ekipami prve pomoči
ter tesno sodelovali s Centrom za tujce in ostalimi ustanovami.
Poleg naštetega so mesece aktivnega dela zaznamovale delavnice
skupine Skupaj smo, učna pomoč, aktivnosti mladih prostovoljcev,
srečanja, obiskovanja, merilne postaje, stojnice, predstavitve, dnevi
odprtih vrat, sodelovali smo tudi pri vzpostavljanju »Moje kuhinje«.
Leto je minilo v duhu sedmih temeljnih načel – nepristranskost,
neodvisnost, univerzalnost, prostovoljnost, nevtralnost, humanost,
enotnost – in aktivno. Iskreno smo hvaležni vsem, ki nam skozi čas
stojijo ob strani in nam »pomagajo, pomagati«. Preprosta besedica
hvala, ni dovolj.
Novo leto bo za nas posebej praznično, saj Rdeči križ Slovenije
praznuje 150-letnico delovanja. Nataša Pirc Musar, predsednica
Rdečega križa Slovenije, je v svoji novoletni poslanici zapisala:
»Praznujte z nami ta visoki jubilej, pridružite se nam, pomagajte ‒
svet bo tudi zaradi vas lahko za nekoga lepši.«
Petra Šajn, RKS-OZ Postojna-Pivka
Foto: RKS-OZ Postojna-Pivka
Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo
Leto 2015 se je poslovilo, vendar se delo na Rdečem križu Slovenije
in njegovih območnih združenjih (Postojna-Pivka je eno izmed
šestinpetdesetihih), še zdaleč ne konča. Rdeči križ je humanitarna
organizacija, ki letno pomaga približno 160.000 prebivalcem. V
skladu z zakonom o Rdečem križu imamo tri javna pooblastila – za
področje krvodajalstva, združevanja družinskih vezi ter prve pomoči.
Naše območno združenje so preteklo leto kot običajno zaznamovale
tri redne krvodajalske akcije, ki so po številu krvodajalcev ene
izmed močnejših v naši državi. Za krvodajalce jubilante smo v
pomladanskem času pripravili prijetno srečanje s podelitvijo zahval.
Skozi leto smo največ časa namenili skrbi za socialno šibkejše
ter s tem namenom, poleg redne pomoči v obliki prehranskih in
higienskih pripomočkov in oblačil, izvedli tudi več zbiralnih akcij.
Najodmevnejši dogodek leta je bil prav gotovo humanitarni koncert
za pomoč takrat še zaposlenim v podjetju Javor, ki dalj časa niso prejeli
osebnega dohodka. Koncert smo organizirali skupaj s KPD Miroslav
Vilhar, občino in drugimi ter uspešno zbrali 10.020,00 €, ki smo jih v
35
PRVA KRVODAJALSKA AKCIJA V LETU 2016
Od 4. do 6. januarja se je v dijaškem domu SGLŠ Postojna odvijala že tradicionalna ponovoletna
krvodajalska akcija, ki je hkrati tudi prva krvodajalska akcija v letu na nacionalni ravni.
Kot običajno je bila udeležba krvodajalcev visoka, posebej pa nas je razveselilo dejstvo, da se
je tokratne akcije udeležilo lepo število mladih krvodajalcev, ki so se za to humano dejanje,
za katerega je potrebno zbrati tudi nekaj poguma, odločili prvič. Tokratni poziv je bil za vse
krvne skupine. Naslednja krvodajalska akcija bo po ustaljenem razporedu v mesecu maju.
Iskrena hvala vsem, ki darujejo delček sebe, za druge.
Kot običajno, lahko zaloge krvi krvodajalci spremljajo na spletni strani Zavoda za transfuzijsko
medicino http://www.ztm.si/krvodajalstvo/zaloge/, kjer lahko izvejo tudi veliko uporabnih
informacij s področja darovanja krvi.
Petra Šajn, RKS-OZ Postojna-Pivka
POMAGAJMO V PRIMERIH, KO JE TO POTREBNO
Kako izvajati masažo srca? Kaj so to temeljni postopki oživljanja? Kdaj
lahko oživljam? Bom naredil kaj narobe? Se sploh še kaj spomnim iz
tečaja prve pomoči, ki smo ga opravljali za vozniški izpit? Bi znal
odreagirati v primeru nuje?
So to vprašanja, ki se kdaj pa kdaj porajajo tudi vam?!
Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo
Dejstvo je, da se večina ljudi s prvo pomočjo sreča le ob opravljanju
vozniškega izpita in nato dolga leta ne ali celo nikoli več. V hitrem
tempu življenja pa se kaj hitro lahko zgodi, da bomo prvo in
najnujnejšo pomoč morali nuditi osebi, ki jo poznamo ali celo
najbližjemu.
V želji pomagati občanom je pred časom nastal neformalni projekt
»Ponosni, da lahko pomagamo!«, v okviru katerega območno
združenje, skupaj s predavatelji in bolničarji prostovoljci ter občino,
širi mrežo javno dostopnih defibrilatorjev in hkrati izobražuje laike
za učinkovito izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in
uporabe defibrilatorja (AED).
36
V občini Pivka je danes že osem defibrilatorjev, ki so nameščeni v
vaseh Juršče, Dolnja Košana, Buje, Šmihel, Zagorje, Kal ter v dva
Pivki (pri gasilcih in v dvorani Skala). RKS-OZ Postojna-Pivka je
pred kratkim nabavilo dva nova AED-ja s pripadajočima ogrevanima
omaricama, ki bosta nameščena po eden v vsaki občini. Nakup je
bil izveden tudi s pomočjo donatorjev – Banke Koper, podjetja
Slavec MF iz Trnja ter
Zavarovalnice Triglav
OE
Postojna,
ki
je v sklopu svoje
preventivne
akcije
območnemu združenju
podarila 2.000 evrov.
Nov AED v občini
Pivka bo nameščen v
Trnju in bo namenjen
vasema Trnje in Klenik.
Ker naprava sama brez
človeškega faktorja ne more pomagati, je nujno potrebno, da občani
vedo, kako izgleda ter kako in v kakšnih primerih jo lahko uporabijo.
Organizirana bodo predavanja TPO+AED in usposabljanja za prve
posredovalce AED v vaseh Kal in Klenik-Trnje, v kratkem pa tudi
obnovitvena usposabljanja za prve posredovalce AED vključene v že
obstoječe skupine.
Ko torej vidite tablico, na kateri piše AED, je to znak, da je vaš kraj
opremljen z defibrilatorjem.
RKS-OZ POSTOJNA-PIVKA, ZA ISKRICE V OČEH
Za nami so še eni prazniki, po večini polni upanja in novoletnih
sklepov. Da bi praznično vzdušje začutilo čim več občanov, smo na
območnem združenju tudi letos skupaj z »dobrimi možmi« pripravili
skromna darilca ter obdarovali najmlajše in najstarejše v občinah
Postojna in Pivka. Obdarovanje nadebudnežev nam je tudi letos
omogočilo domače podjetje Unika TTI, ki nam je pripravilo prelepe
pakete presenečenja za otroke, za starejše občane pa smo pripravili
»rdečekrižarska« darilca in se skupaj z našimi prostovoljci podali
na pot prednovoletnega obiskovanja. Naše prostovoljke so obiskale
vse vasi v občini Pivka in z drobno pozornostjo ter stiskom roke
razveselile starejše. Pozabili nismo niti na tiste, ki imajo prebivališče
v Domu upokojencev Postojna ali Talita Kum ter v sklopu obiskali
tudi njih in jim poleg zdravja zaželeli predvsem iskrice v očeh. Ker je
starejših občanov v Pivki res veliko, smo tudi letošnje obdarovanje in
obiskovanje izvedli skupaj z Društvom upokojencev Pivka.
Petra Šajn, RKS-OZ Postojna-Pivka
Foto: arhiv RKS-OZ Postojna-Pivka
Petra Šajn, RKS-OZ Postojna-Pivka
Foto: internet
Župnijska Karitas Pivka
ZAHVALA VSEM, KI NAM POMAGATE PRI NAŠEM DELU
Iztekajoče leto je bilo za sodelavce Župnijske Karitas Pivka delavno
in naporno. A tudi s pomočjo dobrih ljudi in organizacij smo leto
zaključili uspešno. Stečaj podjetja Javor in številne stiske ljudi, ki so
ostali brez dela, so dodobra zarezali v življenje v našem kraju. Tako se
je pred našimi vrati znašlo večje število naših sokrajanov, ki smo jim
po svojih močeh poskušali pomagati. V zadnjem mesecu preteklega
leta smo razdelili precejšnje število pripravljenih paketov in tako
skoraj izpraznili naše skladišče. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili
Občini Pivka, ki nam pomaga pri našem delovanju. Prav tako iskrena
hvala tudi vsem posameznikom, dobrotnikom, ki nam s svojimi
prispevki omogočate, da lahko pomagamo pomoči potrebnim. Pred
prazniki smo po terenu obiskali starejše in jih razveselili s skromnim
darilcem in prijazno besedo. Tega slednjega so bili vsekakor najbolj
veseli. Ob prazniku svetega Štefana, 26. decembra, smo se s starejšimi
zbrali ob jaslicah v župnijski cerkvi v Pivki. Veselo prepevanje
božičnih pesmi smo po sveti maši nadaljevali v toplem župnišču.
Tam smo se pogreli ob čaju in pecivu, ki so ga pripravile prostovoljke.
Podrobnejše poročilo in statistko o našem delu bomo objavili v
naslednji številki Pivškega lista. Ob tej priložnosti pa še enkrat
ISKRENA HVALA VSEM, KI NAM NA KAKRŠENKOLI NAČIN
POMAGATE pri našem delu.
Župnijska Karitas Pivka
VSI SMO MIGRANTI
Posvet o integraciji in zaposlovanju imigrantov v
Primorsko-notranjski regiji
Komidar. Gre za občino v naši regiji, kjer 10 % prebivalstva predstavlja
tuja delovna sila. »Nad razmerami, v katerih živijo ti delavci, ter
nehumanim odnosom delodajalcev oziroma agencij za posredovanje
delovne sile smo zgroženi,« pravi Komidar. »Občina zbira podatke
o razmerah in kršitvah na terenu, jih posreduje pristojnim službam,
drugih vzvodov in pristojnosti pa nima,« je še poudaril.
Tina Bazjako, vodja OE Ljudska univerza, Zavod Znanje Postojna,
je udeležence seznanila z aktivnostmi, ki jih univerza omogoča
imigrantom. To so v glavnem brezplačni tečaji slovenskega jezika in
kulture (trenutno se izvajata dve skupini) ter
Na posvetu, ki ga je povezovala Sergeja Širca, so glavna vprašanja
povezana z imigrantsko problematiko izpostavili predstavniki
nekaterih institucij v regiji, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s
tem področjem. Ta bodo nato naslovili na ustrezne državne ustanove
ter skušali pridobiti odgovore nanje.
Postojnski center za socialno delo se pri svojem delu z imigranti
srečuje predvsem z dvema izzivoma. Prvi je, kako v družbo bolje
integrirati ženske, saj te praviloma ostajajo doma, skrbijo za družino
in ob neznanju jezika ter običajno skromni izobrazbi nimajo pravih
možnosti za integracijo. »Učenje jezika, kakovostno preživljanje
prostega časa, navezovanje stikov v skupnosti so programi, ki jih
s strani države zelo pogrešamo,« je poudarila direktorica CSD
Postojna Patricija Može. Druga skupina so mladoletniki, ki brez
spremstva skrbnikov potujejo z vojnih žarišč in na poti v Evropo
pristanejo v Centru za tujce v Velikem Otoku. Njihove zgodbe so
zelo krute, center za socialno delo pa kot njihov skrbnik nima veliko
možnosti, da bi mladoletni v času, ko čakajo na dovoljenja, živeli bolj
normalno, saj je center zaprta institucija.
Kristina Zadel Škrabolje iz Centra za socialno delo Ilirska Bistrica je
opozorila na potrebo po zaostritvi zakonodaje, ki velja za delodajalce,
ki zaposlujejo tujce. Ti pogosto živijo pod robom vsake dostojnosti,
kar je s konkretnimi primeri podkrepil tudi župan Loške doline Janez
Udeleženci pa so spoznali tudi primer uspešne integracije imigrantov
v Sloveniji, ki ga pod okriljem Zavoda Global predstavlja restavracija
Skuhna v Ljubljani. Ta je združila bogato kulinarično znanje
migrantov iz Afrike, Azije in Južne Amerike. Korak za korakom
postajajo socialno podjetje, odlikujejo jih strokovne kulinarične
storitve, pretkane z vrednotami, kot so spoštljivi medsebojni
odnosi, strpnost, soodgovornost, družbeno odgovorno delovanje,
ozaveščenost in timsko delo. Max Zimani, programski vodja Zavoda
Global, je po predstavitvi udeležence povabil tudi na pokušino
njihovih dobrot.
Dogodek je spremljala fotografska razstava portretov navdihujočih
migrantskih zgodb.
Posvet je potekal v okviru projekta Vsi smo migranti, ki prispeva
k ozaveščenosti splošne javnosti o pozitivnih učinkih vključevanja
migrantk in migrantov v slovensko družbo.
RRA Zelnik kras in
Informacijska točka Europe Direct Primorsko-notranjske regije
Projekt Vsi smo imigranti poteka pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve,
izvaja ga Kulturno izobraževalno društvo PiNA, v partnerstvu z Medkulturnim
inštitutom za vključujoče izobraževanje, raziskovanje in sodelovanje, ter
v sodelovanju z Avanta Largo, Zavodom za družbeno komuniciranje.
Sofinanciran je iz Evropske unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje.
Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo
Migracijski tokovi tudi pozitivno spreminjajo družbo in vplivajo
na marsikatero pomembno dejavnost. Tako na primer papirja ne
bi bilo brez migracij narodov skozi zgodovino, je bilo slišati na
posvetu o integraciji in zaposlovanju imigrantov v Primorskonotranjski regiji, ki sta ga v četrtek, 17. decembra, v Knjižnici
Bena Zupančiča Postojna organizirala RRA Zeleni kras in
Informacijska točka Europe Direct Primorsko-notranjske regije.
študijski krožek, ki omogoča druženje in medsebojno spoznavanje
priseljencev. Omenila je tudi Središče za samostojno učenje, ki
priseljencem nudi brezplačno obliko individualne pomoči učenja
jezika.
37
KUMARE – ZAKAJ SO BOLJŠE OD
MOŠKIH ?!
Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti…
francoskega avtorja Vincenta Saint-Cyra, ki je bil tudi prisoten, ter
nas obiskovalce presenetil ne samo z risbami in stripi, temveč tudi
s čisto pravimi francoskimi siri. Najbolj ustvarjalen del večera pa so
ustvarili mladi pivški risarji, otroci, ki so imeli ta večer pred seboj, kot
se reče »nepopisan list papirja«, svinčnik in domišljijo. Svoje risarske
sposobnosti so predstavili občinstvu in poželi nemalo zanimanja in
navdušenja nad svojimi izdelki.
38
Ponedeljek, 28. decembra, ko je bilo leto 2015 v zadnjih izdihljajih,
se je v pivški Hiši Kulture odvil izredno zanimiv dogodek, ki je bil
mozaično sestavljen iz več kulturnih kamenčkov tega večera.
Rdeča nit dogodka je bila predstavitev knjige Kumare – zakaj so boljše
od moških?!, avtorja Igorja Zwolfa, ki je hkrati tudi njegov knjižni
prvenec. Pavel Tanko je z avtorjem spregovoril nekaj besed okoli
same knjige, njenem nastajanju ter sploh ideji zadnjo. Dotaknila sta
se tudi nastajajoče druge knjige z naslovom Pivo – zakaj je boljše
od žensk?! Obiskovalci galerije pivške Hiše Kulture so si lahko
ogledali razstavljene fotografije, skice in ilustracije iz knjige, ter nekaj
takšnih ... za okus ... iz prihajajoče knjige. Obenem se je v prostoru
odvijal dogodek »Dnevi risanja » ‒ predstavitev risb in stripov
Večer je bil tako več kot samo statično razstavljanje umetnin, bil
je pravi umetniški dogodek v živo, pred publiko, kajti poleg otrok
sta tudi oba avtorja, Igor Zwolf in Vincent Saint-Cyr, poprijela za
svinčnik in ustvarjala v živo. Da pa večer ne bi bil praznik samo za
oči, temveč tudi za grla in ušesa, so za popestritev poskrbeli duet
Silvo & Jordan, ki sta nas zabavala z glasbo, ter ekipa Štrudl bara, ki je
obiskovalcem postregla s točeno Guinness pivo.
Razstavljene umetnine so bile na voljo za ogled še naslednji dan,
obiskovalci pa se že veselimo nadaljevanj in novih zgodbic in risbic
izpod Igorjevega peresa in še kakšno podobno risarsko razstavo.
Silvo Čelhar
Foto: Igor Zwolf
TA VESELI DAN KULTURE OB
PODARJANJU KNJIG
Ta veseli dan kulture, ki ga Slovenci praznujemo v spomin na rojstni
datum velikega pesnika Franceta Prešerna, odpira vrata številnih
kulturnih ustanov in vabi na ogled razstav, muzejev ali kulturnih
prireditev po vsej Sloveniji. V našem kraju pa v počastitev tega dneva
že vrsto let poteka akcija zbiranja in podarjanja starih pa tudi novejših
knjig. Člani Kulturnega društva Lipa Pivka so letos že četrto leto
zapored uspešno izpeljali kulturno akcijo Podarim knjigo. Podarjanje
knjig je postalo priljubljeno med Pivčani, saj jih je veliko med njimi
že rednih obiskovalcev, ki knjige tudi prinesejo, kakšno pa odnesejo
s seboj. Okrog sto podarjenih knjig je dokaz, da se taka akcija obnese
in jo velja še kdaj ponoviti. Lepo se zahvaljujemo posameznikom
za darovane knjige in založbi Ognjišče iz Kopra, ki nam vsakokrat
podari knjižice, ki so namenjene otrokom. Na obisk pa so prišle tudi
članice skupine Beremo skupaj iz Društva upokojencev Pivka, ki so
se zadržale v prijetnem kramljanju o knjigah in si tudi kakšno vzele
za branje doma. Ob stojnici s knjigami se je zadržal tudi Miklavž, ki
je obiskal pivški Špar.
Naslednjič se spet srečamo 8. februarja ob slovenskem kulturnem
prazniku, ko bo spet priložnost, da kakšno knjigo dobite ali pa jo
podarite ljudem, ki jim knjiga veliko pomeni.
Tekst in foto: Irena Margon
PRVA ČAJANKA V KNJIŽNICI PIVKA
Kulturno društvo Lipa Pivka in knjižnica Pivka sta v petek, 18.
decembra, v čitalnici knjižnice prvič organizirala čajanko. Imela je
vsebino, povezano z božično- novoletnim časom. Ob prazničnem
čaju in domačih piškotih se je zbralo 9 ljubiteljev dobre knjige.
Knjižničarka Dartaniela Stegel nam je predstavila nekaj knjižnih
novosti, Irena Margon pa je udeležence popeljala skozi literarna dela
naših pesnikov in pisateljev, ki odkrivajo doživljanje božičnega časa.
Ob sproščenem pogovoru vseh udeležencev sta Ana Stavanja in Dora
Hrvatič prebrali nekaj svojih avtorskih pesmi. S tem smo zaokrožili
prijetno srečanje in druženje in si obljubili, da se v mesecu kulture
spet srečamo na čajanki, ki bo vsebinsko zajela kulturo našega
sedanjega in preteklega časa.
Tekst in foto: Irena Margon
POD SLOVENSKO LIPO Z IVANOM SIVCEM
spoznavajo slovenske kulturne ustvarjalce,
pesnike, pisatelje, igralce. Vabimo jih zato,
ker je naša želja, da jih pobliže predstavimo
obiskovalcem naših prireditev. Lepa beseda
lepo mesto najde. Preprosta, a umetniška
beseda se dotakne poslušalcev. Dobre misli
vse obogatijo. Vse to nam podarijo naši
posebni gostje.
Veliko zanimivih stvari, življenjskega
optimizma in ljubezni do Slovenije nam
je v tem večeru vlil Ivan Sivec. Zaključil je
z mislijo, da moramo biti ponosni in veseli,
da živimo v lepi, mirni in bogati deželi. Vsi
prisotni pa smo čutili tudi njegov ponos, ki
ga izkazuje.
Irena Margon
Foto: Ernest Margon
V SPOMIN NA DOGODKE OB KONCU 2. SVETOVNE VOJNE IN OB
OSVOBODITVI PIVKE
Konec oktobra so se v Pivki in okoliških vaseh zvrstila pietetna
dejanja v spomin na mrtve in dogodke ob koncu II. svetovne vojne,
predvsem na dogodke ob osvoboditvi Pivke, spomnili pa smo se tudi
umrlih v I. svetovni vojni in vojni za osamosvojitev Slovenije. Kot
je v nagovoru povedal predsednik KO ZZB Pivka Andrej Žele, je
bil v takratni zelo zamotani vojaški in politični situaciji, 27. 4. 1945,
osvobojen trg Šempeter na Krasu, sedanja Pivka. Na prostoru od Reke
do Slovenskega primorja so se takrat v pričakovanju zavezniškega
izkrcanja v Istri zbrale velike nacifašistične vojaške sile, ki so jih
sestavljali Nemci in njihovi domači pomagači, jugoslovanski kvislingi
vseh barv. Vse te formacije so se krčevito upirale napredovanju enot 4.
brigade jugoslovanske vojske, ki je napredovala ob obali Jadranskega
morja proti Sloveniji. Enote 4. brigade jugoslovanske armade in VII.
ter IX. korpusa Slovenske NOV in POS so hitele v Trst. Zahodna
fronta je takrat prišla do Tržiča v Furlaniji, sedanjega Monfalcona.
Trst so dejansko osvobodile slovenske partizanske enote. V bojih
na območju Pivke je padlo je 79 borcev, ki so pokopani v kostnici v
Pivki, Pivko pa so osvobodili tankisti 4. armade. V času vojne je padlo
ali umrlo v koncentracijskih taboriščih tudi večje število prebivalcev
Pivške planote, prizanašala pa ni niti I. svetovna vojna niti vojna za
osamosvojitev Slovenije. Osrednja komemorativna slovesnost se je
zgodila ob treh spomenikih v centru Pivke. Udeležilo se je je večje
število ljudi, častno stražo pa so izvršili vojaki Slovenske vojske iz
Pivške vojašnice. Kulturni program so izvedli Vokalna skupina
Rožmarinke, Moški pevski zbor Pivka, Otroški pevski zbor Osnovne
šole Pivka. Predstavniki ZZB so po končanem dejanju položili cvetje
in sveče pri vseh spominskih obeležjih v občini Pivka. Video in
fotografije s komemoracije so objavljene na spletni strani VASCOM
Pivka.
Tekst in foto: Siniša Čeligoj, ZZB NOV Krajevni odbor Pivka
Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti…
V nedeljo, 13. decembra, so številni
obiskovalci doživeli zelo lep in bogat kulturni
večer v Krpanovem domu v Pivki ob nastopu
poznanega slovenskega pisatelja Ivana
Sivca, ki se je z veseljem odzval povabilu
Kulturnega društva Lipa Pivka. Kulturni
večer pod tradicionalno lipo pa so obogatili
tudi glasbeni gostje, mladi harmonikarji
Glasbene šole Alena Klepčarja, ustanovitelja
znanega ansambla Biseri, ki že dolga leta
bogati našo narodnozabavno glasbeno sceno
na Pivškem in tudi širom po Sloveniji in
izven nje.
V društvu za krajevno zgodovino in kulturo
Lipa Pivka že 20. leto prirejamo kulturne
večere pod lipo, na katerih obiskovalci
Ivan Sivec je svoje pripovedovanje razdelil na
tri sklope. V prvem delu je duhovito in šaljivo
pripovedoval, kako je začel pisateljevati
že zelo mlad, ko je pri 18-ih napisal svojo
prvo povest. Obujal je spomine na kmečko,
preprosto življenje, mladostniško ljubezen,
vragolije, ki jih je uganjal s prijatelji v mladih
letih. V drugem sklopu je razložil, kako je
ustvarjal zgodovinske romane. Za vsako
svojo knjigo je preučil veliko zgodovinskih
dejstev, dokumentov in zapisov, nato je v
vse to postavil zgodbo, da je knjiga postala
zanimiva za branje. V tretjem delu pa je
poudaril svojo zvestobo bratom Avsenikom.
Sivec je namreč tudi pisec okoli 3000
besedil za narodnozabavno glasbo. Govoril
je o svojih popotovanjih po svetu. Pot na
Aljasko v kraje zlatokopov, kjer je živel slavni
ameriški pisatelj Jack London, ga je dobro
zaznamovala, vse te izkušnje pa je uporabil
za svoje pisateljevanje. Ivan Sivec je najbolj
plodovit slovenski pisatelj. Do sedaj je napisal
135 knjig. Že več kot desetletje velja za enega
najbolj branih avtorjev, saj si v slovenskih
knjižnicah bralci dnevno izposodijo preko
140 njegovih knjig. Zanimiv je podatek, da
je bilo do sedaj natisnjenih več kot 335.000
knjig. Če bi jih zložili na kup, bi segale v
višino za okoli 5800 m, to pa že presega
višino Mont Blanca.
39
PEVSKA SKUPINA STUDENEC V MOSKVI
Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti…
Pevska skupina Studenec iz Pivke je v začetku decembra obiskala
rusko prestolnico, kjer je sodelovala na 3. mednarodnem festivalu
komorne glasbe Zimska pot.
40
To še zdaleč ni naključje, saj imamo pevci že več let različne
povezave z Ruskim centrom v Ljubljani, v naši skupini prepeva
priznana ruska pianistka Elena Startseva Somun, nastopali smo
že na spominski prireditvi pri Ruski kapelici pod Vršičem, osvojili
grand prix na festivalu ruskih romanc v Škofji Loki in še bi lahko
naštevali. Preplet vseh teh vezi je sklenila vrhunska ruska pianistka
Natalija Korshunova, glavna organizatorka omenjenega prestižnega
festivala v Moskvi, ki je našo pevsko skupino povabila k sodelovanju.
Pridružila se nam je tudi priznana flavtistka Anita Prelovšek, ki že
vrsto let nastopa v duetu s pianistko Eleno.
V Moskvi smo preživeli štiri nepozabne dni. Nastanjeni smo bili v
prostornem stanovanju v strogem centru, nedaleč od Kremlja, od
koder smo imeli prelep razgled na reko Moskvo. Že prvi večer smo
nastopili na otvoritvenem koncertu festivala, kjer smo se predstavili
s tremi skladbami. Tudi zato, ker smo bili edina vokalna skupina
festivala, ki je skupno obsegal več kot dvajset glasbenih dogodkov,
smo vzbudili veliko zanimanje občinstva. To se je odrazilo naslednji
večer na samostojnem koncertu v dvorani Muzeja ruske ikone, ki je
bila polna do zadnjega kotička. Vsako skladbo smo tudi vsebinsko
opisali in odziv publike je bil vse bolj navdušujoč. K temu je v veliki
meri doprinesel tudi Rafael Zorko, ki je za svoje solistične vložke
požel bučne aplavze. Za dodatek je umetniški vodja Vilko Majerič
izbral, pa ne naključno, rusko domoljubno pesem S konjem v noč, ki
je občinstvu priklicala v oči solze ganotja. Ob koncu pesmi je bila vsa
dvorana na nogah, to pa je bilo najlepše darilo nam vsem, ki smo se
na ta dogodek intenzivno pripravljali kar dobrega pol leta.
Naslednji dan sta se na samostojnem koncertu predstavili naši
vrhunski umetnici, pianistka Elena in flavtistka Anita, ter s svojo
izredno virtuoznostjo očarali sicer zelo zahtevno moskovsko publiko.
Poseben dogodek našega potovanja je bil obisk slovenskega
veleposlaništva v Moskvi, kamor smo bili povabljeni s strani Gabi
Matkovič, namestnice veleposlanika. Ogledali smo si čudovite
prostore in okusili gostoljubje tam živečih Slovencev. Spet se je
razlegala slovenska pesem, ki je, tako daleč od doma, še bolj pobožala
dušo.
Tako smo pevci uresničili svoj doslej največji projekt, ob tem pa
se zahvaljujemo vsem, ki so nam pri tem kakorkoli pomagali in
pripomogli k temu, da nam bo potovanje v rusko prestolnico ostalo
v najlepšem spominu.
Irena Rep
MARTINOVANJE DRUŠTVA
UPOKOJENCEV PIVKA
pred najstarejšo trto na svetu. Sledila je vožnja proti Šentilju in ogled
casinoja Mond, nato pa veselo martinovanje na posestvu ob jezerih.
Obvezni del martinovanja je bogata pojedina, ki ji je sledil krst vina.
Ob živi glasbi smo zaplesali in se udeležili katere izmed družabnih
iger. Najbolj pogumni so preizkusili svojo srečo na srečelovu. Na
posestvu smo lahko tudi kupili dobrote dežele Štajerske (suho
mesni izdelki, domača moka, domače vino, domače pivo, laneno in
konopljino olje ter ostale domače pridelke).
Letos smo se člani Društva upokojencev Pivka odpravili martinovat
na Štajersko. Odhod avtobusa iz Pivke je bil ob 9.00 uri iz avtobusne
postaje, mimo Postojne in Ljubljane smo v lepem sončnem vremenu
prispeli do posestva ob jezerih na Šentilju. Najprej smo se sprehodili
po Mariboru in si ogledali mestne znamenitosti, ustavili smo se tudi
Veseli in utrujeni smo vso pot domov premlevali nova doživetja. Da
smo se imeli lepo, ni bilo dvoma. Porajale pa so se tudi že ideje, kam
bomo šli za botre novemu vinu prihodnjič.
Jožica Knafelc
Foto: Irena Kristan
Hiša kulture v Pivki
VSAK MESEC NOV SVET
Igra in raziskovanje
Ta svet lahko otroci obiščejo vsak mesec, takoj naslednji dan (v
soboto) po otvoritvi razstave, ki je vsak prvi petek v mesecu. Za
najmlajše (od treh do petih let) se delavnica prične ob 10. uri, za
malce starejše (od šestega leta dalje) pa ob 11. uri.
S Tanjo Milharčič otroci na razstavi poiščejo nekaj, kar jim je blizu
in jo spoznavajo skoz eno ključno temo, primerno starosti. »Če so to
vrtčevski otroci, vse spoznavajo skozi igro, preskušajo stvari, se jih
dotikajo, jih preoblikujejo in podobno.« Ob zadnji razstavi Simona
Kocjančiča Today I see just trees so denimo uživali ob ustvarjanju
kartic za svojo igro Spomin, ki so se jo potem tudi igrali. Pri šolskih
otrocih je malce večji poudarek na vsebini in raziskovanju.
Vabljene tudi šole
Izobraževalni program in delavnice v Hiši kulture ponujajo tudi
šolam in vrtcem. Ob že omenjeni razstavi so sredi decembra gostili
nekaj razredov iz Osnovne šole Pivka (5. a, 5. b, 4. a in 4. b) in učence
četrtih razredov Osnovne šole Antona Globočnika iz Postojne.
Otroci so si v sklopu programa Grafični dan v galeriji ogledali
razstavo, spoznali grafični atelje in tiskali majice, pri čemer sta
pomagala vodji grafičnega ateljeja Leon Zuodar in Jana Guša. Tudi
med zimskimi počitnicami so v Hiši kulture pripravili tridnevne
delavnice za šolske otroke, na katerih so ti lahko izdelovali grafike,
tiskali majice in podobno. Do poletja se bodo v Hiši kulture zvrstile
še naslednje razstave: januarja se nam bo predstavil RONE84, nato
Erik Mavrič, Mina Fina, Polonca Lovšin in maja kot zadnji v sezoni
še Damijan Kracina. Vodja razstavnega programa je Mojca Grmek.
Več informacij najdete na www.hisakulturepivka.com
Urša Blejc
Foto: Hiša kulture Pivka
TRADICIONALNI IRSKI VEČER S
SLAINTE OL' FRIEND
Slainte Ol'Friend iz Košane so letos že petič pod okriljem društva
Za hec organizirali tradicionalni irski večer v kulturnem hramu v
Dolnji Košani. Na praznik, 26. decembra, se je zvečer v Košani zbrala
številčna publika, ki je do konca napolnila prostor kulturnega doma.
Večer so odprli sosedje, skupina Jst sm Forti, ki so dodobra ogreli
publiko ter jo prepustili naslednjim izvajalcem, skupini Turn on Irish.
Slednji so v tradicionalnem irskem stilu igrali Irske pesmi in nas
popeljali v objem glavnih zvezd večera, Slainte Ol' Friend. Fantje in
dekle so nam pričarali nepozabne glasbene užitke ter nas skozi ubrano
in brezhibno izvedbo popeljali na glasbeno potovanje na sever, po
Irski. Za največje presenečenje pa so poskrbeli s predstavitvijo svojih
lastnih skladb, ki so jih začeli sami pisati in komponirati. Publiki so
bile pesmi pisane na kožo in napoved snemanja lastnega CD-ja je
odmevala še dolgo v noč med pogovori in v srcih oboževalcev in
poslušalcev skupine. Nihče od obiskovalcev ni odšel ravnodušen
domov, ravno prava mešanica glasbe, pijače, humorja in gneče v
dvorani pa je spominjala na pravi irski pub in je pomenila malce
drugače preživet večer božičnih praznikov. Naj za konec velja tisto,
kar smo obiskovalci najraje slišali: »Se vidimo drugo leto!«
Silvo Čelhar
Foto: Jože Pavzin
Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti…
Hiša kulture v Pivki se zadnja tri leta trudi, da bi sodobno
umetnost približala najmlajšim in ob vsaki razstavi ponudi
brezplačne ustvarjalne otroške delavnice. Vodi jih akademska
slikarka in pedagoginja Tanja Milharčič.
»Z delavnicami želimo otrokom na območju občin Pivka, Postojna
in Ilirska Bistrica omogočiti, da se spoznajo s sodobno umetnostjo,«
nam je povedala Tanja Milharčič, ki je tudi vodja izobraževalnega
programa v Hiši kulture. Kot dodaja, ima sodobna umetnost zelo
širok spekter vsebin, od družbenih, naravovarstvenih, političnih
in drugih tem iz vsakdanjega življenja. Tudi mediji, s katerimi se
umetniki predstavljajo, so različni. »Razstave se tako zelo razlikujejo
in ponujajo res različne možnosti ustvarjanja, s katerimi se lahko
otroci spoznajo. Vidijo, da ni vse vezano strogo le na medij risbe
ali slike. Vsaka razstava je zanje povsem nov svet in jim nudi nova
doživetja.«
41
21. DRŽAVNO SREČANJE
LITERATOV SLOVENIJE
14. novembra 2015 se je v obnovljenem Krpanovem domu v Pivki
zgodilo srečanje literatov iz vse Slovenije v organizaciji društva za
druženje in solidarnost iz Pivke Šempeter 1300 ter literarnega kluba
upokojencev Slovenije Likus iz Maribora. Pričeli smo zgodaj zjutraj
s postavitvijo stojnic za knjižni sejem, na katerem so se predstavili
Likus, založbe Pivec, Buča in Libris. Pripravili smo za razstavo DU
Pivka ter razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili mlajši učenci OŠ
Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti…
pričela literarna delavnica ter posvet o sodelovanju med Likusom
in JSKD. Po okusnem kosilu v spodnjih prostorih Krpanovega
doma se je med udeleženci razvilo živahno druženje, na katerem
so pisci debatirali, brali svoje literarne prispevke, med njimi pa se
je razlegala tudi pesem skupaj z Rožmarinkami, ki so se pridružile
veselemu srečanju in popestrile vzdušje. Ob 16. uri je predsednik
društva Šempeter 1300 Srečko Likar s pomočjo učenca izžrebal šest
prispevkov, od skupno 131 prispelih prispevkov na literarni razpis
»PIVKA«.
42
Košana ter otroci iz vrtca Pivka. V popoldanskih urah je potekala
tudi literarna delavnica založbe Pivec. Ob 10. uri smo pričeli z
državno proslavo, ki je vodila Ivana Žvipelj. Za začetek so nam
zapele ŽVPS DU Pivka Rožmarinke, nato so se zvrstili pozdravni
govori: Evgena Primožiča (DU Pivka), Ernesta Margona (Občina
Pivka), Srečka Likarja (Šempeter 1300); predsednik Likusa Dejan
Čegovnik in urednik zbornika Andrej Štrus pa sta predstavila 26.
Zbornik in delovanje Likusa ter podelila priznanja piscem, ki svoja
dela objavljajo v zborniku že 10,15 in 20 let. Spregovorila je tudi
strokovna sodelavka JSKD iz Ljubljane Barbara Rigelj ter povedala
nekaj besed o sodelovanju z Likusom. V nadaljevanju programa so
se predstavili pivški učenci s svojimi pesmimi ter učenki OŠ Košana
v vlogah vaških opravljivk, predstavil pa se nam je tudi sam Martin
Krpan z Vrha pri sv. Trojici. Po zaključku uradnega dela so se gostje
iz vse Slovenije odpravili na ogled Parka vojaške zgodovine ter
Ekomuzeja pivških presihajočih jezer. V popoldanskem delu se je
Izžrebani so bili sledeči prispevki mladih avtorjev:
1. nagrada: Mitja in Arno (OŠ Košana)
2. nagrada: Gašper in Lovro (OŠ Košana)
3. nagrada: Kristina in Abbi (OŠ Košana)
1. nagrada: Patricija (OŠ Pivka)
2. nagrada: Adam (OŠ Pivka)
3. nagrada: Anže (OŠ Pivka).
Po bučnem aplavzu je Srečko Likar prebral 15 prispevkov. Ob odhodu
pa so ŽVPS Rožmarinke zapele pesem skupaj z vsemi gosti
ki so se zahvaljevali za prijeten dan in obljubili, da se še kdaj vidimo.
Srečko Likar, Šempeter 1300
Foto: Jerneja Ksir
110 LET PETJA NA KOŠANSKEM
V decembru je bilo številčno občinstvo
navdušeno nad posebnim slavnostnim
koncertom, ki se je odvijal v telovadnici
košanske osnovne šole in je bil posvečen
110-letnici organiziranega zborovskega petja
v Košanski dolini. Da glasba povezuje so
izkazali vsi nastopajoči, torej domači pevci
vseh starosti, ki si prizadevajo ohranjati
kulturno dediščino in izročilo. S svojimi
čudovitimi nastopi je dolgo pevsko zgodovino
na Košanskem obeležilo kar sedem košanskih
pevskih oziroma glasbenih skupin, in sicer
so pod vodstvom zborovodkinj Damjane
Morel, Barbare Dolgan in Ksenije Belcer
Žnidaršič nastopili Cerkveni mešani zbor
Košana, Košanski oktet, Mešani pevski zbor
Košana,Tamburaška skupina Vremščica,
Klapa Škvadra, zborček Osnovne šole
Košana in Cerkveni otroški zborček.
Foto: Jože Pavzin
SEJEM IN PREDSTAVITEV DRUŠTVA STARODOBNIKOV MARTIN KRPAN
PIVKA V MILJAH ‒ TRGOVSKEM CENTRU MONTEDORO
Ta motorna kolesa so bila izdelana med leti 1952 in 1963.
V veliko primerih so bili opaženi tudi lastniki vozil, marsikaterega
obiskovalca so zanimale informacije o motorjih in o naših dveh
muzejih v Pivki. Predvsem je pa obiskovalce pritegnil domači šnopc
in potica.
Letos smo se prvič od 27 do 29. novembra 2015 predstavili na razstavi
in sejmu starodobnikov v sosednji Italiji. Tokrat smo naše društvo in
Pivko predstavili s štirimi motornimi kolesi in veliko razdeljenimi
letaki, od PZV-ja in Ekomuzeja v Slovenski vasi.
Velika zahvala gre vsem sodelujočim članom društva pri tem
projektu, vsem obiskovalcem in Občini Pivka.
Tekst in foto: Walter Šajn
RODBINA VILHAR
Knjiga z naslovom Rodovnik rodbine Vilhar je izšla oktobra 2015.
Temeljito raziskovanje rodbine Vilhar je tako dobilo epilog v knjigi,
v kateri je na 152 straneh opisanih 1624 oseb. Rodovnik rodbine
Vilhar je avtor in samozaložnik Matjaž Vilhar predstavil številnim
članom obsežne rodbine in ostalim gostom, 21. novembra 2015, v
Notranjskem muzeju v Postojni skupaj s predstavitvijo manj obsežne
knjižice Rodovnik rodbine Černač. Rodovnik je bil izdelan po strani
našega očeta Emila in starega ata, Jožefa Vilharja (1879‒1951), roj.
v Postojni št.85 in stare mame Marije (1883–1947) roj. Černač v
Rakitniku 20, ki sta si 1906 zgradila hišo in kovačijo v Št. Petru št.
67 ter si ustvarila družino. Prva zapisana prednika Vilharjev sta bila
Luka, rojen približno leta 1576 in Margareta, rojena okrog leta 1572.
Nekatere podatke o osebah s priimkom Vilhar, popisanih v Postojni,
ni bilo možno povezati v našo rodbino.
Fotografije v družinskem albumu, ki smo jih še posebej z našo mamo
Ido vedno radi pregledovali in se o njih pogovarjali, so spodbujale
k raziskovanju. Sprva smo skupaj s starši zapisovali podatke in
zanimivosti o bližjih sorodnikih. Zaradi želje po povezovanju z ljudmi
sva z bratom brskala dalje in ob srečanjih s »staro žlahto« fotografirala
in zapisovala. Ko pa prihajajo v naša življenja nove generacije, pa
postane seveda motivacija po zbiranju dokazov o tem, kdo smo
in od kod izhajamo, toliko večja. Z zbiranjem podatkov so pred
Matjažem začenjali drugi, vendar različice niso bile dovolj natančne
in podrobne, kar je bil sicer bistveni namen dolgotrajnega urejanja
in izdaje. Posebnost popisovanja in zbiranja podatkov je po ženskih
potomcih, kar pri rodoslovcih ni običaj. Potomci družinskega debla
so tako moški kot ženske. Enako nas zanimajo predniki po mami in
stari mami kot po očetu in starem očetu. Matjaž je ugotovil v času
intenzivnega raziskovanja oseb v sorodstveni zvezi Vilharjev nekatere
povezave, za katere sedaj živeči potomci niso vedeli in tudi ne, od
kod izhajajo. Vedno nas je spremljalo vprašanje glede sorodstvene
povezave, seveda z najbolj znanim Vilharjem, Miroslavom, ki je živel
na gradu Kalc pri Zagorju. Pomembna ugotovitev Rodovnika rodbine
Vilhar je, da imamo z Miroslavom Vilharjem skupne prednike. Do
sedaj ta povezava ni bila dokumentirano ugotovljena. Zato je ta
utemeljitev zgodovinsko pomembna za vso rodbino in zainteresirano
javnost. Med raziskovanjem je bilo tudi ugotovljeno, da so pri nas in
v tujini ustvarili priznana dela ter se zapisali v zgodovino kot veliki
strokovnjaki tudi številni drugi znani člani naše rodbine, in s tem
ovekovečili naš priimek v svetu, o čemer lahko več preberete v knjigi.
Knjigo sestavlja uvod, rodoslovni podatki, slikovno in fotografsko
gradivo, nekaj pesmi Miroslava Vilharja in pesmi nekaterih
Vilharjevih samoukov. Vilharji so bili rodoljubi, ljubitelji narave,
pesniki, slikarji, skladatelji, književniki, kovači, želežničarji, zdravniki,
učitelji in učiteljice, predvsem pa dobrotniki, ki so pomagali revnim
ljudem. Ob priložnosti predstavitve Rodovnik rodbine Vilhar in
Rodovnika rodbine Černač je bila izdana spominska razglednica
stare in obenem prve Vilharjeve hiše na Pivškem in prebrana pesem
Na Kalcu iz originalne prve izdaje Pesmi Miroslava Vilharja iz leta
1860. V mesecu januarju in februarju bodo potekale predstavitve
Rodovnik rodbine Černač v Kopru, Postojni in Ilirski Bistrici.
Vabljeni!
Marjeta Marinčič - Vilharjeva
Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti…
Predstavili smo se z:
• PUCH TL 150, letnik 1952, lastnik Marjan Kristan,
• ISO 150, letnik 1957, lastnik Rafael Žele
• MOTOM, letnik 1956, lastnik Jože Smrdel
• VESPA 125, VBN 4T, letnik 1963, lastnik Marjan Kristan.
43
PEPI, NAJSTAREJŠI BUJAN, ZA SVOJIH 90 ORGANIZIRAL
»MEGA ŽUR«
večerjo z vsem kar pripada, na katero je povabil vse vaščane kot
tudi sorodnike. Slavja smo se udeležili praktično vsi vaščani, kar je
razvidno tudi iz priložene fotografije. Na tak način lahko združujejo
ljudi samo najboljši. Člani vaškega odbora Igor Dekleva, Frane Volk
in predsednica Dragica Tomažič so slavljencu izročili priložnostno
darilo vaščanov ter slavnostno torto. Zabava se je potegnila pozno v
noč, preprečiti pa je niso mogle niti tehnične težave v popoldanskem
času. Tako pač je, kjer je volja, tam je pot.
Pepi, hvaležni smo usodi, da smo tvoji sovaščani in prijatelji, da se
lahko od tebe učimo biti človek, kar je v današnjih časih vse večja
redkost. Hvala, ker si nas vse tako lepo združil, in hvala za prekrasno
zabavo. Še enkrat vse čestitke ob tvojem okroglem jubileju, ostani
čim dlje med nami in nas še naprej razveseljuj s svojim hudomušnim
nasmehom.
Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti…
Vaščani Buj
44
Buje smo majhna, od vseh centrov oddaljena
vas, ampak to pa še ne pomeni, da se v vasi nič
ne dogaja. Tako smo imeli v decembru prav
posebno praznovanje. Med nami živi zanimiv,
skromen, dobrodušen, a po duši velik človek,
Jože Kuret, po domače Pepi Jubčov. Na domu
živi sam, vendar ne osamljen. Sestrina družina
živi v daljni Kanadi, tako da mu družino tu
predstavljamo mi vaščani, katerih nas je, no
ja, za malo večjo družino. Ko je pred desetimi
leti praznoval okrogli jubilej, smo mu vaščani
ob takratni priložnosti pripravili presenečenje
in mu pripravili praznovanje rojstnega dne z
vsem kar pripada. Letos, konec novembra pa
je Pepi Jubčov praznoval častitljiv okrogel
življenjski jubilej – 90. rojstni dan. In naš
Pepi je ob tej priložnosti v naši znani vaški
gostilni Pri Zotlarju, katero vodi mlada
simpatična gostinka Tadeja, pripravil
praznovanje rojstnega dne s slavnostno
JESENSKO-ZIMSKE AKTIVNOSTI ČLANOV DRUŠTVA
INVALIDOV PIVKA
Člani Društva invalidov Pivka se ob koncu leta lahko pohvalijo z
aktivno jesenjo in zimo. 24. oktobra so se podali na izlet oziroma
jesenski pohod po Beli Krajni. Izleta se je udeležilo 27 članov društva.
Ogledali so si staro mestno jedro Črnomlja, ki je »otoček« med
rekama Lahinjo in Dobličico. Ob reki Kolpi so se podali do Žuničev,
kjer so obiskali Šokčev dvor, značilen kmečki dom Bele Krajine. Tam
so si z zanimanjem ogledali izdelovanje lanenega platna. V Metliki
so obiskali Belokranjski muzej. Lep in dogodivščin poln dan pa so
zaključili s sprehodom po Novem mestu. V mesecu novembru so
organizirali tri delavnice izdelovanja mila in polstenja, ki sta jih
vodili Tamara Urbančič in Blaženka Pahor. Z izdelki, ki so nastali na
teh delavnicah, so obdarili starejše in bolne člane, ki so jih obiskali v
času božičnih praznikov. Na mednarodni dan invalidov, 3. decembra,
so organizirali predavanje o vključevanju invalidov v socialne
programe. Predavala je mag. Andrejka Fatur Videtič.
V novo leto vstopajo z novimi načrti in pestrim programom
dogajanja.
Vanja Kovač
Foto: Arhiv društva
SKOK V PRETEKLOST
Glede na vsakoletne uresničene projekte, novo infrastrukturo in
pridobitve ter vsa prizadevanja v dobrobit razvoja občine Pivka
se okoliš, ulice in stavbe na Pivškem iz leta v leto spreminjajo in
dobivajo novo podobo.
Da bi ohranili spomin na pretekle čase ter se spomnili in primerjali
podobo naših krajev skozi leta, bomo z novim letom v vsaki številki
bralce, ki se radi spominjajo preteklosti in si v svoje misli radi
prikličejo dogodke iz svojih mladosti pa tudi vse mlajše bralce, ki
si težko predstavljajo, kako je Pivka izgledala nekoč, razveseljevali
s starimi razglednicami s Pivškega, ki jih bo z nami prijazno delil
prizadeven zbiratelj Valter Šajn.
1. Pivko slikano s Habjanovega hriba, v ozadju je cerkev.
2. Spomenik padlim borcem med leti 1941–45, bronasti kip borca.
3. Center Pivke: občino, Škofovo hišo …
4. Slikana je višje kot prva slika, na kateri vidimo spomenik NOB,
kolodvorsko cesto
Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti…
Valter Šajn je razglednico dobil iz Krškega, stara naj bi bila 60 let,
prikazuje pa:
45
ZIMOVANJE NA KOPAH
šole smučanja, ki se jo je udeležilo 36 otrok. Od tega je bilo kar 11
takih, ki so prvič stopili na smučke. Tudi ti otroci so ob zaključku
šole že veselo vijugali po zahtevnejši progi. Imeli smo se super. Tudi
naslednje zimovanje v zimskih počitnicah bomo organizirali na
Kopah.
Tudi v letošnjih božično- novoletnih počitnicah je SK Pivka
organiziral zimovanje na Kopah, ki se ga je udeležilo 111 članov.
Izvedba je bila zaradi pomanjkanja snega vprašljiva do zadnjega
dne. Kljub temu zimovanja nismo odpovedali, kar se je izkazalo za
zelo dobro odločitev. Na Kopah sta obratovali dve napravi, imeli
pa smo tudi prekrasno vreme in tako zelo dobre pogoje za izvedbo
Tekst in foto: Smučarski klub Pivka
TRADICIONALNI MARTINOV
POHOD ŠMIHEL ‒ ŠILENTABOR
2015
Letošnji november nam je postregel z indijanskim poletjem, kar
nas je dodatno spodbujalo k izletom v naravo. Ker pa je izlet lahko
veliko bolj zabaven v družbi, je Športno-planinsko društvo Šmihelska
dolina v nedeljo, 15. 11. 2015, organiziralo Martinov pohod Šmihel
‒ Šilentabor.
V nedeljo je bila udeležba številčna. Pohodniki so bili na vrhu
Šilentabra pod cerkvico svetega Martina postreženi s sladkim sadnim
čajem in domačimi jabolki, v Šmihelu pri Štrenarjevih pa so se na
koncu posladkali s palačinkami z nutelo ali marmelado.
Predsednik Športno-planinskega društva je poudaril, da je gibanje
pomembno za zdravje, zato bo takih organiziranih pohodov v
prihodnosti še več kot do sedaj.
Športni kotiček
POHOD NA OSOJNICO
46
Kljub slabemu vremenu so se vaščani Kala
in ostali pohodniki v soboto, 2. januarja,
podali že na 9. tradicionalni pohod na
Osojnico. Okrog pol osmih so se zbrali na
avtobusni postaji ter se po poti mimo preže
podali proti vrhu. Po krajšem počitku na
jasi so se povzpeli na vrh, se odpočili in
vpisali v planinsko knjigo. Proti domu so se
odpravili po poti mimo kamnoloma, kjer jih
je pričakala že tradicionalna malica, kuhano
vino in kuhana jajčka.
Organizatorji pohoda se zahvaljujejo vsem,
ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, in
hkrati vabijo na naslednji pohod, ki bo tako
rekoč že 10. po vrsti in vsekakor ne zadnji.
Tekst in foto: Vaška skupnost Kal
Tekst in foto: Jadran Brožič
KLUBSKA TEKMOVANJA
Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka je edini klub v Sloveniji, ki
že 22 let neprekinjeno organizira klubska tekmovanja. Kot vsako leto
smo tudi letos organizirali klubsko prvenstvo enojk, dvojk in trojk.
Na prvenstvu enojk je nastopilo 16 članov. Zmagal je Drago Štunf
pred Zvonetom Ujčičem, tretje mesto sta si delila oče in sin Alojz in
Matej Žužek.
Na prvenstvu dvojk je nastopilo 12 parov. Zmagala sta Gregor Požar
in Denis Kantar pred dvojko Zvone Ujčič in Drago Štunf.
MEDNARODNI BALINARSKI
TURNIR PAROV
Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka je ob dnevu samostojnosti in
neodvisnosti organiziral mednarodni balinarski turnir parov ‒ dvojk.
Na turnirju so nastopili kvalitetni balinarji, člani in bivši člani
državnih reprezentanc, nosilci medalj iz državnih prvenstev ter
najboljši domači igralci.
Turnir si je ogledalo veliko število ljubiteljev balinanja.
Zmagovalca turnirja sta Rok Beguš (Orlek ORO MET Pivka) in
Simon Požar (Skala Sežana), druga sta bila Alto Audree (Italija) in
Sandro Gulja (Hrvaška), tretje mesto sta osvojila balinarja Hrasta
iz Kobjeglave Iztok Sosič in Peter Ravbar, četrta pa sta bila člana
Jadrana iz Kozine Andrej Ćepar in Erik Čeh.
Na prvenstvu trojk je nastopilo kar deset ekip. Zmagala je ekipa
v sestavi Gregor Požar, Vojko Dujmovič in Drago Štunf pred
ekipo veteranov v sestavi Aleksander Nadoh, Silvo Sirnik in Rifet
Mehanovič.
Poleg druženja, kar je na klubskih tekmovanjih osnovni namen,
imajo ta tekmovanja tudi visok tekmovalni naboj. Tako so nekatere
tekme tudi zelo kvalitetne in presenečenja se kar vrstijo.
Tekst in foto: Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka
MED NAJBOLJŠIMI TUDI
PIVČAN
V Brezovici pri Ljubljani so na priložnostni prireditvi razglasili
najboljše kegljače, kegljavke in ekipe, ki so bili najboljši v letu
2015. Obenem so podelili tudi tri vrste pisnih priznanj za dosežene
rezultate na osnovi Pravilnika o priznanjih. Srebrno priznanje je
prejel tudi kegljaški delavec in trener v KK Pivka Iztok Kovač, ki
obenem opravlja tudi funkcijo trenerja ženske kadetske selekcije
Slovenije.
S kadetsko reprezentanco je osvojil kar štiri odličja: 2. mesto na
svetovnem prvenstvu – posamično, 2. mesto na SP – tandem mix , 2.
mesto na SP – ženski tandem in 3. mesto na SP – ženski sprint, vse
v kategoriji U–18.
Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka
V mini oziroma zimskem kegljaškem prestopnem roku, ki se je
končal meseca decembra, sta v drugoligaški Kegljaški klub Pivka
pristopila dva izkušena igralca. Iz prvoligaša Proteus Liv je prišel
nekdanji reprezentant Slovenije in eden najboljših kegljačev pri nas,
Darko Bizjak, ki je zadnje čase v Pivki že deloval kot trener članske
ekipe. Na novo pa so v pivškem klubu registrirali še Romana Piletiča
iz Cerknice.
Brane Fatur
Športni kotiček
KEGLJAŠKI KLUB PIVKA Z NOVIMI IGRALCI
Brane Fatur
47
PIVŠKI KEGLJAČI OSVOJILI KOMPLET MEDALJ
Konec decembra so na tekmah državnega prvenstva Pivčani
osvojili cel komplet medalj. Na državnem prvenstvu za kadete (U18), ki je potekalo na kegljišču v Kopru, je v disciplini tandem-mix
drugo mesto osvojila dvojica Nataša Radič-Denis Pašič. Za zlato in
bronasto medaljo pa sta na mladinskem državnem prvenstvu (U23) v disciplini tandem, le to je potekalo v Postojni, poskrbeli dvojici
Maja Česnik-Amanda Zalar in Nataša Radič-Manca Gorup. Državni
prvakinji sta malce nepričakovano postali Česnikova in Zalarjeva,
Radičeva in Gorupova, ki sta v polfinalu izgubili prav proti klubskim
kolegicam, pa sta si tretje mesto delili z dvojico iz Kamnika.
Uspehi mladih pivških kegljačev so še toliko večji, saj zaradi
nedokončane sanacije kegljišča v Krpanovem domu, trenirajo v
Postojni in Cerknici.
Tekst in foto: Srečko Fras
Denis Pašič in Nataša Radič (skrajno desno) na podelitvi medalj.
Medalje je prvakinjama podelil predsednik Kegljaške zveze Slovenije
Milan Kurelič.
Mlade Pivčanke z medaljami, od leve Zalar, Česnik, Gorup in Radič.
Športni kotiček
GREGOR ŽELKO IGRA V AVSTRIJI
48
Mnogi pivški športniki so že od nekdaj nastopali tudi za druge športne
klube na Primorskem, seveda tudi po ostalih delih države in tako je
tudi danes. Kar nekaj košarkarjev, košarkarica, kegljači, kegljavke
... in tudi nogometaši so trenutno člani različno kakovostnih ekip.
Ostanimo pri nogometu, pred mnogimi leti je iz NK Železničar Pivka
v odlično ekipo Postojne prestopil pokojni Rudi Završnik, Željko
Studen je zaigral za NK Koper in kasneje v Italiji za Osimano (Osimo),
Andrej Želko iz Ribnice je po igranju za NK Košano zaigral v vrsti
slovenskih klubov, tudi v Izoli, Olimpiji, Primorju, Taboru in še bi
naštevali, tudi Aleks Petrovčič se je preizkušal v italijanski mladinski
ligi, v Luki Kopru, sedaj pa igra v tretjeligašu Škou Ajdovščina.
Najboljši nogometaš občine Pivka vsekakor ostaja omenjeni Andrej
Želko, ki ima dva sinova in oba sta logično nogometaša. Mlajši Gašper
je vratar pri mladincih NK Koper, ki je po jesenskem delu uvrščen
tik pod vrhom lestvice. Starejši Gregor, letos bo napolnil 22 let, pa
se preizkuša v sosednji Avstriji, kjer kot obrambni igralec nastopa
za ASV St. Martin. Ekipa igra v 1. razredu južne skupine oziroma
v šesti kakovostni avstrijski ligi, po jesenskem delu pa vodi, saj je
v 16. krogih zbrala 35 točk. Gregor nam bo kar sam povedal, zakaj
je iz slovenskega presedlal v avstrijski nogomet. »Za prvoligaško
ekipo Domžale sem več let nastopal tako v kadetski kot mladinski
selekciji, nato pa se priključil prvoligašu Radomlje, a bolj igral za
njihovega
tretjeligaša.
Konec prejšnje jeseni me je
nekdanji soigralec povabil,
da zaigram v njegovem
avstrijskem klubu, kar
je bil zadetek v polno.
Trenutno smo prvi na
lestvici, cilj uprave vzorno
organiziranega kluba pa
je peta liga. Igramo na
odličnem igrišču, doma
nas vselej bodri okoli 500
gledalcev, mestece Sankt
Martin an der Raab pa
je nekoliko manjše kot
Postojna. Stanujem sicer na
slovenski strani v bližini Kuzme, zaposlitev in klub imam pri sosedih,
kjer sem tudi s prihodki zelo zadovoljen. Trenutno sem doma v
Ribnici, kjer zdravim neugodno poškodbo palca, a že v tretjem
januarskem tednu pričenjamo s pripravami na spomladanski del.«
Brane Fatur
NAJMLAJŠI KOŠARKARJI NA IGRIŠČIH
Novoimenovani Košarkarski klub Pivka Perutninarstvo ima že
dolgo tradicijo, ki že leta razveseljuje navijače na Pivškem. Med
pomembnimi nalogami, ki si jih zadaja sicer številčen klub (s kar 150
aktivnimi člani) pa je prav gotovo tudi vzgoja mladih rodov.
To nalogo sta že v sezoni 2014/2015 prevzela trenerja Miran Čeligoj
in Matej Franetič, ki sta pod svoje okrilje vzela skupino dvanajstih
fantov iz 1. in 2. razredov pivške osnovne šole, v letošnji sezoni
pa se je ta skupina povečala na 25 igralcev, zaradi česar se pivški
košarkarski klub ponaša s kar dvema mladima ekipama, ki tekmujejo
v kategoriji U9 (pod 9 let).
Medtem ko mlajši fantje pod vodstvom trenerja Mateja vadijo
osnovne spretnosti v košarki, pa se fantje v ekipi A s trenerjem
Miranom že pogumno podajajo na turnirje. Prvih tekem so se
udeležili že v decembru; na prijateljski tekmi z Divačo in nekaj
letih doseže v enem letu, s pravimi usmeritvami, seveda! Na začetku
smo se malce hehljali ob njihovih nerodnostih, zdaj pa sploh ne
moremo verjeti, kako spretni so že postali – kako vodijo, mečejo na
koš, napadajo, branijo, vijugajo med ovirami. Pa tudi med starši na
tribunah velja prijateljska tekmovalnost, je prav luštno, ko eni bolj
glasno kot drugi spodbujamo naše mulčke!«
Čeprav so tekmovanja sestavni del igre, pa to vsekakor ni edini cilj,
še dodajajo v Košarkarskem klubu Pivka Perutninarstvo. V letošnjem
letu bomo sicer zagotovo dosegali še boljše rezultate kot lani, saj je
napredek očiten: fantje krepijo svoje sposobnosti, se učijo pravil in
discipline, a pomembno je tudi predvsem to, da uživajo v igri. To
je pravzaprav bistvo vsega našega dela – da imamo radi košarko. In
tudi zato se skupaj z našimi najmlajšimi veselimo vsakega njihovega
uspeha.
Tekst in foto: Košarkarski klub Pivka Perutninarstvo
Športni kotiček
V letošnjem letu je prvič organizirana tudi Kraško-notranjska liga,
v kateri nastopajo ekipe iz Divače, Cerknice, Postojne in Pivke. Kot
pravi trener Miran Čeligoj, so se trenerji omenjenih krajev povezali,
ker so želeli otrokom ponuditi več možnosti za preizkušanje njihovih
spretnosti v bolj sproščenem vzdušju, z upoštevanjem posebnosti
mlajših igralcev ter v spodbudo staršem, ki se zaradi bližine krajev v
ligi lažje udeležijo tekem in navijajo za svoje otroke.
zamejskimi ekipami ter na prvem turnirju 19. 12. v Postojni. Z
zmago na treh od štirih tekm so Pivčani naravnost blesteli, kar jim je
prineslo še dodatno spodbudo pri treningih in tekmovanjih, starši pa
ob tem navdušeno spremljajo hiter napredek svojih otrok. Kot pravi
ena izmed mamic: »Neverjetno je, kaj lahko otrok pri 6-ih in 7-ih
49
ATLETI AK PIVKA USPEŠNI NA
TEKMOVANJU PRIMORSKIH
POKALNIH TEKOV
Atleti AK Pivka so se udeležili tekmovanja
Primorskih pokalnih tekov, tako mladi kot tudi
člani so se odlično odrezali.
Mladi atleti so zasedli naslednja mesta:
Žana Beguš ‒ 5. mesto v kategoriji deklice l.
2008 in mlajše
Neli Morelj ‒ 2. mesto v kategoriji deklice l.
2004
Matevž Maver ‒ 2. mesto v kategoriji dečki l.
2008 in mlajši
Matija Maver ‒ 3. mesto v kategoriji dečki l.
2003
Denis Pašič ‒ 1. mesto v kategoriji dečki l. 2000
Med člani so dosegli:
Rebeka Petrovčič ‒ 2. mesto v ženski kategoriji
do 24 let
Kristina Bele ‒ 1. mesto v ženski kategoriji od
35 do 44 let, absolutno pa 3. mesto
Robert Petrovčič ‒ 1. mesto v moški kategoriji
od 55 do 59 let.
Kristina Bele se je udeležila tudi tekov
Notranjskega tekaškega pokala in zasedla
končno 1. mesto.
ŠPORTNA ZVEZA PIVKA
vabi na prireditev Naj športniki leta 2015,
ki bo v petek, 5. februarja 2016, ob
Športni kotiček
18.30 uri v Krpanovem domu v
Pivki.
50
Častni gost prireditve bo najboljši
slovenski boksar Dejan Zavec.
Čestitke!
OBČINA PIVKA
ŽUPAN
Na podlagi petega odstavka 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. (Ur. l. RS, št.
14/04, 34/04, 62/06 in 11/09; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z
dne 23. 7. 2010 in Prednostne liste upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem z dne 9. 11. 2015 in Prednostne liste
upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ‒ popravljena po rešitvi pritožb z dne 15. 12. 2015, obe objavljeni na
isti način kot javni razpis, župan Občine Pivka objavlja
SEZNAM UPRAVIČENCEV, KI JIM BODO ZAGOTOVLJENA STANOVANJA
Upravičenci z LISTE B, ki jim bodo zagotovljena stanovanja:
Mesto na listi
1. Ime in Priimek
Elvir Majstorović Naslov stalnega prebivališča
Postojnska cesta 9, Pivka
Upravičenci z LISTE A, ki jim bodo zagotovljena stanovanja:
Mesto na listi
1. Ime in Priimek
Dragana Mitrović
Naslov stalnega prebivališča
Postojnska cesta 16b, Pivka
Upravičencem bodo izdane odločbe o dodelitvi neprofitnega stanovanja ob upoštevanju števila družinskih članov in površine
stanovanj, ki so na razpolago. Upravičenci bodo pozvani k sklenitvi najemne pogodbe za nedoločen čas.
Upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne
odzove, se črta s seznama upravičencev.
Župan: Robert Smrdelj
Pivka, 5. 1. 2016
Konec decembra smo v uredništvo prejeli vse prej kot zgledno
fotografijo, ki prikazuje neodgovorno oziroma malomarno
dejanje posameznikov, ki so del naše lokalne skupnosti.
Četudi je praznični december, ki ga običajno zaznamujejo
številna opozorila glede uporabe pirotehničnih sredstev, že
mimo, vendarle velja opomniti, da je uporaba le-teh lahko
skrajno nevarna, sploh pa previdnost ni nikoli odveč.
Mar res ni dovolj odlagalnih površin, namenjenih prav
odpadkom, in je potrebno stvari, ki jih ne potrebujemo več,
odlagati vsepovsod, sploh v naravo, kamor nesnaga res ne sodi?
Uradne objave
V tednu po novem letu je bila namreč v bližini otroškega igrišča
v Pivki, pri osnovni šoli Pivka, najdena neeksplodirana petarda
Cobra 3. Prav taka petarda je pred dvema letoma v okolici šole
k sreči lažje poškodovala 15-letnika iz Pivke. Glede na to, da je
zažigalna vrvica petarde običajno dolga okrog 6 cm, na najdeni
petardi pa je bila dolga le nekaj milimetrov, bi petarda ob vžigu
gotovo hitro eksplodirala in hudo poškodovala tistega, ki bi
jo prižgal. K sreči jo je deček, ki jo je našel, prinesel domov in
izročil odraslim.
V Zagorju, ob cesti, ki vodi proti gradu Kalc, tik za lepo vidnimi,
lepimi in novimi tablami, ki velevajo, da je odlaganje odpadkov
prepovedano, so bili na ozelenel prostor (nekdanje odlagališče),
ki so ga tamkajšnji gasilci prizadevno očistili, odvrženi kozarci
odvečne oziroma stare ozimnice.
51
Občina Pivka objavlja naslednje
Občina
Pivka objavlja naslednje
OBVESTILO O JAVNI
RAZGRNITVI
IN JAVNI OBRAVNAVI
prostorskih izvedbenih
pogojev
za območja
EUP IN
NOJAVNI
03-del,
PI 25, SL 05, TR 05 in
OBVESTILO
O JAVNI
RAZGRNITVI
OBRAVNAVI
Pivka
TR
11objavlja
prostorskih izvedbenih pogojev Občina
za območja
EUPnaslednje
NO 03-del, PI 25, SL 05, TR 05 in
TR 11
OBVESTILO O JAVNI RAZGRNITVI
IN JAVNI OBRAVNAVI
Javna razgrnitev
prostorskih
izvedbenih
pogojev
za
območja
EUP
NO
03-del
Sušica),
PI 25TR
(občinsko
prostorskih izvedbenih pogojev za območja EUP NO (naselje
03-del,Nova
PI 25,
SL 05,
05 in
središče Pivka), SL 05 (naselje Slovenska vas), TR 05 (naselje
Trnje)
in TR 11 (naselje Trnje) bo potekala od 15. 1.
TR
11
Javna
razgrnitev
izvedbenih
pogojev
za Kolodvorska
območja EUPcesta
NO 5,
03-del
Sušica),
PI 25
2016
do vključno
15.prostorskih
2. 2016 v prostorih
Občine
Pivka,
6257(naselje
Pivka. VNova
času javne
razgrnitve
(občinsko
središče
Pivka),
SL
05
(naselje
Slovenska
vas),
TR
05
(naselje
Trnje)
in
TR
11
(naselje
Trnje)
bo
bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v četrtek, 28. januarja ob 17. uri, v prostorih multimedijskega
potekala
od 15.
1.domu,
2016
do vključno
2. pogojev
2016 v prostorih
cesta 5, PI
6257
Javna
razgrnitev
prostorskih
za območjaObčine
EUP NOPivka,
03-delKolodvorska
(naselje Nova Sušica),
25
centra
v Krpanovem
Prečna
1, izvedbenih
625715.
Pivka.
Pivka.(občinsko
V času javne
razgrnitve
organizirana
javna obravnava,
bo potekala
četrtek,
28. Trnje)
januarja
središče
Pivka), bo
SL 05
(naselje Slovenska
vas), TR 05 ki
(naselje
Trnje) invTR
11 (naselje
bo
ob
17.
uri
v
prostorih
Multimedijskega
centra
v
Krpanovem
domu,
Prečna
1,
6257
Pivka.
potekala
od
15.
1.
2016
do
vključno
15.
2.
2016
v
prostorih
Občine
Pivka,
Kolodvorska
cesta
5,
6257
V času javne razgrnitve in obravnave lahko vsa zainteresirana javnost (organi, organizacije in posamezniki) poda
Pivka. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v četrtek, 28. januarja
pripombe
in predloge
na razgrnjen
dopolnjen
osnutek
PIP SD OPN Pivka.
Rok
za podajo
pripombininposamezniki)
predlogov bo
V časuob
javne
razgrnitve
in obravnave
lahkocentra
vsa zainteresirana
javnost
(organi,
organizacije
17. uri
v prostorih
Multimedijskega
v Krpanovem domu,
Prečna
1, 6257
Pivka.
potekel
zadnji dan javne razgrnitve.
poda pripombe in predloge na razgrnjen dopolnjen osnutek PIP SD OPN Pivka. Rok za podajo pripomb in
V času
razgrnitve
in obravnave
lahko vsa zainteresirana javnost (organi, organizacije in posamezniki)
predlogov
bo javne
potekel
zadnji dan
javne razgrnitve.
Občina Pivka
preučilainpripombe
javnosti
in doosnutek
njih zavzela
stališče,
ga boRok
objavila
na oglasni
deski
podabo
pripombe
predlogein
napredloge
razgrnjen
dopolnjen
PIP SD
OPN ki
Pivka.
za podajo
pripomb
in
Občine
Pivka
ter spletni
stranipripombe
občinedan
http://www.pivka.si.
predlogov
potekel
zadnji
javne
razgrnitve.
Občina
Pivka
bobopreučila
in predloge
javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na
oglasni deski Občine Pivka ter spletni strani občine http://www.pivka.si.
Občina Pivka bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na
oglasni deski Občine Pivka ter spletni strani občine http://www.pivka.si.
Prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za območje EUP TR 11 (Trnje)
v natančnosti
in vsebini
OPPNrazvoja
za območje
EUP TR
11 (Trnje)
PIPProstorski
za EUP TRizvedbeni
11 določajopogoji
lokacijske
pogoje za območje
notranjega
podeželskega
naselja
Trnje z umestitvijo
Prostorski
izvedbeni
pogoji
v
natančnosti
in
vsebini
OPPN
za
območje
EUP
TR
11
(Trnje)
stanovanjskih
in
kmetijskih
objektov
na
spodnji
brežini
območja,
dodatnih
turističnih
kapacitet
na ravnici
PIP za EUP TR 11 določajo lokacijske pogoje za območje notranjega razvoja podeželskega naselja
Trnje zv
umestitvijo
stanovanjskih
in
kmetijskih
objektov
na
spodnji
brežini
območja,
dodatnih
turističnih
kapacitet
na
zgornjemPIP
severnem
območjapogoje
zelenih
območju med
zgornjo
ravnico innaselja
spodnjoTrnje
južno
za EUPvogalu
TR 11območja
določajo in
lokacijske
zapovršin
območjev notranjega
razvoja
podeželskega
z
ravnici
v
zgornjem
severnem
vogalu
območja
in
območja
zelenih
površin
v
območju
med
zgornjo
ravnico
in
brežino. umestitvijo stanovanjskih in kmetijskih objektov na spodnji brežini območja, dodatnih turističnih kapacitet na
spodnjo
južnov brežino.
ravnici
zgornjem severnem vogalu območja in območja zelenih površin v območju med zgornjo ravnico in
spodnjo južno brežino.
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje EUP TR 05 (Trnje)
Uradne objave
Podrobni
prostorski
izvedbeni
pogoji
za območje
EUP
TRTR
0505
(Trnje)
Podrobni
prostorski
izvedbeni
pogoji
za območje
EUP
(Trnje)
52
PIP za EUP TR 05 določajo lokacijske pogoje za območje
za TR
EUP
05 določajo
lokacijske
pogoje
PIP zaPIP
EUP
05TR
določajo
lokacijske
pogoje
notranjega
podeželskega
naselja
Trnje
s celovito
zarazvoja
območje
notranjega
razvoja
podeželskega
za območje
notranjega
razvoja
podeželskega
ureditvijo
posestva
(razvoj
obstoječe
kmetijske
in
Trnje
s celovito
ureditvijo
posestva
naseljanaselja
Trnje
s celovito
ureditvijo
posestva
(razvoj
obstoječe
kmetijske
in
turistične
turistične
dejavnosti
v
okviru
ožjega
območja
posestva)
(razvoj obstoječe kmetijske in turistične
dejavnosti
v okviru
ožjega
območja
posestva)
in dejavnosti
območji
stanovanjske
gradnje.
v okviru
ožjega
območja
posestva)
in območji stanovanjske gradnje.
in območji stanovanjske gradnje.
Prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za območje EUP NO 03-del (Nova
Sušica)
Prostorski
OPPN za območje
območje EUP
EUP NO
NO 03-del (Nova Sušica)
Prostorski izvedbeni
izvedbeni pogoji
pogoji vv natančnosti in vsebini OPPN
Sušica)
PIP za EUP NO 03-del določajo lokacijske pogoje za območje notranjega razvoja podeželskega naselja
Nova Sušica z umestitvijo pretežno stanovanjskega programa z dopolnilnimi dejavnostmi ob javno pot na
PIP zaobmočja
EUP NO 03-del
določajo lokacijske
pogoje
za območje
notranjega
razvoja in
podeželskega
naselja
severu
ter opredelitvijo
zelene pogoje
cezure
stanovanjskimi
površinami
obstoječo
pozidavo
PIP zaSušica
EUP NO
03-del
določajo
lokacijske
zamed
območje
notranjega
razvoja
podeželskega
naselja
Nova
Nova
z
umestitvijo
pretežno
stanovanjskega
programa
z
dopolnilnimi
dejavnostmi
ob
javno
potSušica
na
vaškega jedra.
z
umestitvijo
pretežno
stanovanjskega
programa
z
dopolnilnimi
dejavnostmi
ob
javno
pot
na
severu
območja
severu območja ter opredelitvijo zelene cezure med stanovanjskimi površinami in obstoječo pozidavo ter
opredelitvijo
zelene cezure med stanovanjskimi površinami in obstoječo pozidavo vaškega jedra.
vaškega
jedra.
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje EUP SL 05 (Slovenska vas)
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje EUP SL 05 (Slovenska vas)
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje EUP SL 05 (Slovenska vas)
PIP za EUP SL 05 določajo lokacijske pogoje za območje širitve Eko muzeja v Slovenski vasi z umestitvijo
PIP za EUP SL 05 določajo lokacijske pogoje za območje širitve Ekomuzeja v Slovenski vasi z umestitvijo objektov
objektov
za potrebe
predstavitveno
- promocijskega
in gostinskega
ter
turističnega
programa.
PIP
za EUP
SL 05 določajo
lokacijske
pogoje
za območje
širitve Ekoprograma.
muzeja
v Slovenski
vasi z umestitvijo
za potrebe
predstavitveno-promocijskega
in gostinskega
ter turističnega
objektov za potrebe predstavitveno - promocijskega in gostinskega ter turističnega programa.
Prostorskiizvedbeni
izvedbenipogoji
pogoji vv natančnosti
natančnosti in
Prostorski
in vsebini
vsebiniOPPN
OPPNza
zaobmočje
območjeEUP
EUPPIPI2525(Pivka)
(Pivka)
Prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za območje EUP PI 25 (Pivka)
PIP za EUP PI 25 določajo lokacijske pogoje za območje širitve obstoječe gospodarske cone v občinskem središču
PIP za EUP PI 25 določajo lokacijske pogoje za območje širitve obstoječe gospodarske cone v občinskem
z umestitvijo
gospodarskega
programa predvsem
inširitve
zahodno
od obstoječih
objektovcone
in ureditvijo
brežin
PIP
za EUP
PI
25 določajo
lokacijske
pogoje
zavzhodno
območje
obstoječe
gospodarske
v občinskem
središču
z umestitvijo
gospodarskega
programa
predvsem
vzhodno
in zahodno
od obstoječih
objektov in
za premostitev
višinskih
razlik ter opredelitvijo
zelene
cezure
med gospodarsko
cono
Sitor in stanovanjskimi
središču
z umestitvijo
gospodarskega
programa
predvsem
vzhodno
in zahodno
od obstoječih
objektov
ureditvijo
brežin
za premostitev
višinskih
razlik ter
opredelitvijo
zelene
cezure med
gospodarsko
conoinSitor
površinami
ob
Snežniški
cesti
in
lokalni
cesti
v
Trnje.
brežin za
premostitev
razlik
inureditvijo
stanovanjskimi
površinami
obvišinskih
Snežniški
cestiterinopredelitvijo
lokalni cestizelene
v Trnjecezure med gospodarsko cono Sitor
in stanovanjskimi površinami ob Snežniški cesti in lokalni cesti v Trnje
Uradne objave
53
Ni res, da je odšel –
nikoli ne bo!
Ujet je v naša srca,
z najlepšimi spomini,
bo vsak naš korak
spremljal v tišini.
OBVESTILA
UKINITEV BLAGAJNE NA SEDEŽU
PODJETJA KOVOD
ZAHVALA
OB BOLEČI IZGUBI
Kovod Postojna obvešča vse uporabnike, da je bila s 1. januarjem
2016 ukinjena blagajna na sedežu podjetja.
IGORJA VADNJALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, sina,
očeta, starega ata, dobrega prijatelja in sodelavca se lepo
zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti,
darovali cvetje, sveče in darove ter ustno in pisno izrekli
sožalje.
Posebna zahvala pivškim gasilcem in reševalcem ZD
Postojna.
Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej.
Žena Stanka, hči Špela z družino, sin Jure, mama Marija
ter brat Jože z družino
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetel in lep
kot zvezda na nebu ...
(T. Pavček)
Poklic
Delo
Prijatelji
Pridi po znanje
in uresnici
svoje sanje
TR
dijašk ENDI
i
v b l i žd o m
ini
šole
Z dr av st vo
Le sa rs tv o
Gozdarstvo
Občani občine Pivka pa lahko v poslovalnici Deželne banke
(SPAR Pivka) brez provizije plačujejo položnice, ki jih izdajajo:
Osnovna šola Pivka in Osnovna šola Košana (položnice za plačilo
prehrane, letovanj, šole v naravi, oskrbnin za vrtce …), Občina
Pivka za plačila računov, taks, komunalnih prispevkov ipd,
Publicus d. o. o., Komus d. o. o., Kovod Postojna d. o. o. ter Elektro
Primorska d. d., E 3 d. o. o., Gen-I d. o. o. ter ostali dobavitelji
električne energije.
PISARNA CSD PIVKA
ODSLEJ V PRITLIČJU
OBČINE PIVKA
Občane Občine Pivka obveščamo, da pisarna Centra za socialno
delo Postojna od 1. 1. 2016 deluje v pritličju stavbe Občine
Pivka, in sicer v prostorih Matičnega urada ‒ Upravne enote
Postojna, pisarna številka 3. Urnik pisarne Centra za socialno
delo ostaja nespremenjen, in sicer vsako sredo od 14.00 do
17.00. Spremenjena je telefonska številka, na katero so strokovni
sodelavci pisarne dosegljivi, in sicer jih v času uradnih ur v Pivki
lahko kontaktirate na številko 05/757 02 00.
Center za socialno delo Postojna in Občina Pivka
Helikopterenergija 2015
Oglasne objave
54
Možnost plačevanja obveznosti iz naslova komunalnih storitev je
vsem uporabnikom še vedno na voljo brez provizije, in sicer na
blagajni Hranilnice in posojilnice Vipava d. d. (Gregorčičeva 2/b
v Postojni) in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 in od
13.00 do 16.30.
SPREMEMBA URADNIH UR V
KRAJEVNEM URADU PIVKA
IZOBRAŽEVALNI
PROGRAMI:
SGLŠ Postojna
je vstopna postaja
za nadaljnje
izobraževanje,
za zaposlitev,
za samostojno
podjetništvo.
Šolanje v SGLŠ
je odličen
START UP
za življenje,
saj boste
soustvarjalci
inovativnih
produktov za
svet in vaš uspeh.
SSI
SPI
SPI
SSI
SPI
GOZDARSKI TEHNIK
GOZDAR
MIZAR
ZDRAVSTVENA NEGA
BOLNIČAR-NEGOVALEC
Šo la z
vrh un ski mi
usp eh i v
evr op ske m
me rilu
Srednja gozdarska in
lesarska šola Postojna
Tržaška cesta 36
6230 Postojna
05 850 10 20
[email protected]
www.sola.sgls.si
Me dna rod ne
izm enj ave
dija kov
Dogaja,
DO GA JA :
tud i, ko ni
pou ka!
S 1. 1. 2016 je pričel veljati nov urnik uradnih ur v Krajevnem
uradu Pivka, in sicer je le-ta strankam odslej na voljo VSAKO
SREDO OD 8. DO 12. URE.
Vse storitve lahko stranke opravijo tudi na sedežu Upravne enote
Postojna, Ljubljanska cesta 4, Postojna, kjer so uradne ure:
- ponedeljek in torek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 15.00
- sreda od 7.30 do 12.00 ter od 13.00 do 17.30
- petek od 8.00 do 13.00.
Foto: Branko Česnik
Foto: Lise Pavšič
Foto: Branko Česnik
Napoved dogodkov
JANUAR 2016
petek,
22. januar
ob 18. uri,
Krpanov dom Pivka
ODPRTJE RAZSTAVE EUROPADONNA
(organizira: Europa Donna Slovenija,
Slovensko združenje za boj proti raku
dojk)
nedelja,
24. januar
ob 19. uri
Krpanov dom Pivka
MOŠKI SO Z MARSA, ŽENSKE SO Z
VENERE
(organizira: Jabka d. o. o.)
ponedeljek,
25. januar
ob 18.30
v prostorih Turistične kmetije 'Na
meji', Trnje
BREZPLAČNO PREDAVANJE O TEMELJNIH POSTOPKIH OŽIVLJANJA
TER UPORABE AVTOMATSKEGA
DEFIBRILATORJA
(organizira: RKS-OZ Postojna-Pivka in
Občina Pivka)
FEBRUAR 2016
sreda,
3. februar
ob 19. uri
Park vojaške zgodovine Pivka
POTOPISNI VEČER ‒ KOLUMBIJA
(predava Katarina Česnik)
(organizira: TD Pivka)
petek,
5. februar
ob 18. uri
Krpanov dom Pivka
ŠPORTNIK LETA IN ODPRTJE
KEGLJIŠČA
(organizira: Športna zveza Pivka)
sobota,
6. februar
od 10. do 12. ure
avla v trgovskem centru Spar Pivka
PODARIMO KNJIGO ZA KULTURNI
PRAZNIK
(organizira: Kulturno društvo Lipa
Pivka)
ponedeljek,
8. februar
ob 18. uri
Krpanov dom Pivka
OSREDNJA PRIREDITEV OB
SLOVENSKEM KULTURNEM
PRAZNIKU ­– gosta dr. Milan Jazbec in
Marjan Manček
(organizirata: Kulturno društvo Lipa
Pivka in Občina Pivka)
sobota,
13. februar
ob 17. uri
Krpanov dom Pivka
Otroška predstava EKOLOŠKO
(NE)UKA ČAROVNICA APČIHA
Primerno za otroke od 4 do 8 let.
(organizira: Kino Pivka, 041 33 75 99)
sreda,
17. februar
ob 17. uri
Krpanov dom Pivka
Otroška predstava SLONČEK
BONBONČEK
Primerno za otroke od 4 do 8 let.
(organizira: Kino Pivka, 041 33 75 99)
sreda,
17. februar
ob 19. uri
Park vojaške zgodovine Pivka
POTOPISNI VEČER ‒ KUBA (predava
mag. Špela Habič)
(organizira: TD Pivka)
sobota,
20. februar
ob 17. uri
Krpanov dom Pivka
Otroška predstava POREDNA POŠAST
MARLEA
Primerno za otroke od 4 do 8 let.
(organizira: Kino Pivka, 041 33 75 99)
sobota,
27. februar
ob 9. uri
športna dvorana Skala Pivka
II. TOMAŽEV MEMORIAL, nogometni
turnir
(organizira: NK Košana)
nedelja,
28. februar
ob 19. uri
Krpanov dom Pivka
LEPOTICA IN PSIHOANALITČNA ZVER
(duokomedija)
(organizira: Zavod za spodbujanje
komunikacije »Zimske urice«)
MAREC 2016
sreda,
2. marec
ob 19. uri
Park vojaške zgodovine Pivka
POTOPISNI VEČER – NARAVNI PARKI
V ZDA (predava Zvone Žigon)
(organizira: TD Pivka)
AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBČINE PIVKA (www.pivka.si)