1. No category

OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA
ENOTA VRTEC
PAPLERJEVA 5
1353 BOROVNICA
REALIZACIJA IN EVALVACIJA
2015/16
Sonja Pristavec
pomočnica ravnatelja
Borovnica, julij 2016
Daniel Horvat
ravnatelj
KAZALO
1. VIZIJA NAŠEGA VRTCA
2
2.
2.1
2.2
2.3
2.4
2
2
2
2
3
CILJI - IZVEDBA KURIKULUA IN NALOGE VRTCA
Uvod
Cilji in naloge vrtca
Prednostna naloga vrtca
Prednostna naloga oddelkov
7
7
8
8
8
9
3. PROJEKTI
3.1 Mali vrtnar
3.2 Ohranimo naš planet
3.3 Porajajoča se pismenost
3.4 Varno s soncem
3.5 Dobrodelne in druge dejavnosti
4. ORGANIZACIJA DELA
4.1 Uvod
4.2 Delo hišnika – vzdrževalca
4.3 Delo svetovalne delavke
4.4 Delo organizatorja prehrane
4.5 Delo računalničarja izvaja Mitja Zotti
4.6 Delo vodij triaž
9
9
10
10
10
11
11
5. PROGRAMI
5.1 Obogatitveni programi
5.2 Bivanje v naravi
5. 3 Dodatne dejavnosti
12
12
17
18
6. DELO ORGANOV
186.1 Svet staršev vrtca
6.2 Vzgojiteljski zbor
6.3 Strokovni aktivi
6.4 Delovni sestanki
6.5 Hospitacije
18
18
18
18
19
19
7. SODELOVANJE S STARŠI
19
8. VKLJUČEVANJE VRTCA V OKOLJE
19
9. STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE
20
10. MATERIALNI IN TEHNIČNI POGOJI
21
1
1. VIZIJA NAŠEGA VRTCA
Vizija, ki ji v našem vrtcu sledimo, se glasi: »PUSTIMO OTROKU BITI OTROK«. Glavni
cilji so bili usmerjeni v otroka, v njegovo igro, učenje skozi gibanje, vzpostavitev primernega
odnosa med sovrstniki, v komunikacijo in sodelovanje s starši in dobre medsebojne odnose v
kolektivu.
Vsak otrok se razvija na svoj način in v svojem ritmu. Z lastno aktivnostjo, raziskovanjem,
preizkušanjem in možnostjo izbire oblikuje svoja spoznanja, pri čemer mu le pomagamo in
ga vzpodbujamo. Spoštujemo različnost in poskušamo biti odkriti. Zavedamo se, da je vsak
otrok osebnost zase, da ima različne sposobnosti, interese, potrebe po znanju, zato pri delu
to tudi upoštevamo.
Temeljna naloga vrtca je pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroka, ki temelji na skupnem
cilju, omogočiti optimalno vzgojo in razvoj otroka. Le s skupnim sodelovanjem, zaupanjem in
visoko profesionalnostjo bomo otroke peljali varnemu, srečnemu in uspešnemu življenju
naproti.
Strokovne delavke imamo korekten odnos do otrok, staršev in sodelavcev v kolektivu. Dobro
počutje, optimizem, tolerantnost, strpnost in odkriti medsebojni odnosi omogočajo dobro
delovno klimo. To pospešuje motivacijo, uspešno timsko delo, večjo učinkovitost in
zadovoljstvo zaposlenih, kar se zagotovo odraža tudi na zadovoljstvu otrok in staršev. Skozi
vse leto nam je uspelo vzdrževati pozitivno delovno klimo.
2. CILJI – IZVEDBA KURIKULA IN NALOGE VRTCA
2.1 UVOD
Vzgojno-izobraževalno delo našega vrtca temelji na Kurikulu za vrtce (1999). V njem so
temeljna načela in cilji predšolske vzgoje. Oblikovani so različni programi, dejavnosti ter
različni pristopi in metode.
2.2 CILJI IN NALOGE VRTCA
Cilji kurikula za vrtce in načela se prepletajo skozi vse dejavnosti, ki jih v posameznih
skupinah izvajajo strokovne delavke. Prav tako se odražajo v vseh projektih, prednostnih
nalogah oddelkov in vrtca. Cilji nam služijo za izvedbo posameznih vsebin in projektov. Če se
tesno prepletajo med seboj, je delo bolj kakovostno, otroci so dobro umeščeni v celotno
dogajanje v vrtcu, s tem so aktivnejši in bolj motivirani. Vse bolj kvalitetno je tudi timsko
delo strokovnih delavk, kar se je odražalo pri celotnem utripu vrtca.
2.3 PREDNOSTNA NALOGA VRTCA
Tudi v tem šolskem letu smo se načrtno posvetili gibanju, ki je osnova dobrega počutja in
posledično veselja do spoznavanja novosti ter vrednot.
»Gibanje je ključ do dobrega počutja in optimalnega vsestranskega razvoja, ki
odpira vrata kakovostnemu življenju.«
Gibalne igre so tudi ena od poti za osvajanje in krepitev vrednot.
SPREJEMANJE, SPOŠTOVANJE: trudimo se, da so otroci dobro sprejeti v skupini, da radi
hodijo v vrtec. V čim večji meri poskušamo sprejeti otroka takega, kot je in ga voditi v smeri
spoštovanja drugih.
ODGOVORNOST: vsi zaposleni v vrtcu se odgovorno vedemo do otrok, še posebno v smislu
varnosti. Trudimo se, da nam starši zaupajo, in da konstruktivno sodelujemo na vseh
2
področjih. Pri porabi hrane pazimo, da je čim manj zavržemo. Kuhamo karseda zdravo z
manj soli in sladkorja ter čim več sadja in zelenjave.
ODPRTOST ZA SODELOVANJE IN MEDSEBOJNO ZAUPANJE, PROFESIONALNOST:
pomembno je, da si vsaka strokovna delavka pridobi zaupanje staršev, sodelavcev in otrok.
Če s starši navežemo pristne donose, poteka dobra medsebojna komunikacija, ki temelji na
spoštovanju vseh. Delo v kolektivu je zgledno. Imamo kar se da odkrito in pošteno
medsebojno komunikacijo. Konflikte s starši smo reševali z osebnim pristopom in razgovori.
2.4 PREDNOSTNA NALOGA ODDELKOV
Vzgojiteljica
Naloga
»Živimo zdravo z gibanjem in naravo.«
Odhajali smo v bližnjo okolico in spoznavali njene značilnosti in
posebnosti.
Bili smo deležni novih vedenj in spoznanj. Srečevali smo se z
različnimi novostmi, ki so v naši bližini.
MARTINA FRANCELJ
V igralnici smo imeli tobogan, ki nam je omogočal gibalne
izzive (plezanje na tobogan, plazenje pod in skozi tobogan …).
Poleg tega so imeli otroci na voljo obroče (vesa) in letvenik.
Večkrat sva jim pripravili tudi gibalne in miselne izzive preko
poligonov, plazenjem pod mizami, premagovanjem ovir ob
prepletenimi vrvmi (pajkova mreža), igrami z baloni, žogami,
obroči, tunelom, rajalno-gibalnimi igricami in plesi.
V mesecu februarju smo dobili kotiček s stopnicami, tako da so
usvajali tudi tehniko hoje po stopnicah.
Veliko smo se gibali v naravi – hodili na kratke in daljše
sprehode, na ravne terene, poti s koreninami in kamenjem; tudi
v slabem in deževnem vremenu smo se oblečeni v pelerine in
obuti odpravili na sprehod in na igrišče. Uživali smo v skakanju
po lužah, metanju kamenja v luže.
Velik poudarek sva dali na pitju vode, zdravem praznovanju
rojstnih dni s sadjem in grisini.
Zadani cilji so doseženi.
»Razvijamo samostojnost in socialne spretnosti«
TINA MAZI
V jeseni se je ob prihodu petih novincev dinamika skupine
popolnoma spremenila. Opazili sva, da je narasla glasnost
skupine, zato sva otroke spodbujali in opominjali k mirnejši igri
in k medsebojnemu sodelovanju. S tem so gradili na sebi in na
socialnih
veščinah
(reševanje
problemov,
pogajanje,
dogovarjanje, vljudnost), seveda ob pomoči in spodbudah
odraslih. Opazili sva, da se je spletla tesna mreža med
nekaterimi otroki, vendar je to na njih vplivalo predvsem
negativno, zato sva jim pri usmerjenih dejavnostih dali možnost
sodelovanja in igre s tistimi otroki, ki so socialno manj spretni,
da bi s tem spodbudili vključevanje socialno šibkejših v igro z
ostalimi socialno močnejšimi otroki. To se je kar dobro obneslo,
3
saj so se otroci vse bolj odprli in razvijali svoje individualne
sposobnosti.
Otroke sva skozi vse leto spodbujali, da so se gradili na
področju samostojnosti in pri skrbi za svojo urejenost in
zdravje. Opazili sva, da nekateri otroci, ki so na kognitivnem
področju dobro razviti, še vedno zaostajajo na področju
socialnih spretnosti in na področju rutine.
»Varno se gibamo v prometu in v naravi.«
Večina otrok, ki sva jih jeseni prejeli, še ni dobro obvladala hoje
brez »kače« po naselju, zato je bila naloga velik in precej
zahteven zalogaj. Sčasoma so otroci postali vešči hoje v parih v
koloni. Iz manj prometnih površin smo prehajali na bolj
prometne. Otroke je bolj kot hoja zanimalo dogajanje na cesti,
vozila, zato sva v sprehode vlagali ogromno energije. Z
razvrščanjem otrok v «varne« pare smo lažje prehodili
prometne površine, na neprometnih pa sva jim omogočali
prosto hojo, tek, izvajanje gibalnih nalog za razvoj ravnotežja,
koordinacije, moči, hitrosti.
PIA JANJA KRANJEZ
Ko smo postali bolj vešči v hoji, smo potovali z avtobusom na
Vrhniko, kjer so se otroci udeležili mestnega prometa. Obiskali
smo Cankarjev dom
in Sveto Trojico, kjer smo imeli
orientacijski pohod.
Trenirali smo hojo v različnih pogojih in na različnih razgibanih
površinah: po snegu, ledu, lužah, po strminah, blatu,
preskakovali smo male potočke in se naučili, da se moramo
varovati vbodov klopov, sončne pripeke in drugih nevšečnosti v
naravi.
Tudi starše sva pozivali, da nama pomagajo pri izvedbi naše
naloge: s primerno obutvijo, z domačo vzgojo, z upoštevanjem
naših dogovorov o varnem gibanju v prometu in naravi.
» V vrtcu nam je lepše, če se poslušamo, upoštevamo in si
pomagamo.«
MATEJA MILOSAVLJEVIĆ
Največji poudarek je bil na kulturni komunikaciji. Ob
vsakodnevnih
pogovorih
so
otroci
razvijali
svoje
komunikacijske spretnosti – navajali so se na to, da poslušajo
drug drugega, si ne vpadajo v besedo, temveč počakajo, da
pridejo na vrsto. Veliko pozornosti smo posvečali tudi
uporabljanju prijaznih besed – z lastnim zgledom sva otroke
naučili, da ob prihodu in odhodu pozdravljajo in uporabljajo tudi
druge vljudnostne izraze.
V igralnici smo na steno obesili plakat s pravili lepega vedenja,
večkrat smo ga brali in se o vsebini pogovarjali. Otroke sva v
vsakdanjih situacijah tudi učili samostojnega in primernega
4
reševanja medsebojnih konfliktov, kar nama je bolj ali manj
uspevalo. Večina otrok zna sama rešiti nesoglasja, nekateri pa
so še potrebovali najino pomoč. Spodbujali sva jih, da so si
med seboj pomagali, kar se je pokazalo predvsem pri
pospravljanju igrač in zavezovanju čevljev.
Težave pa smo imeli s skupino treh dečkov, ki so bili izrazito
besedno in včasih tudi fizično agresivni in so velikokrat kljub
pogovorom med seboj obračunavali na neprimeren način.
» Vse sončne in deževne dni nas gibanje v naravi in prostoru
veseli.«
SONJA ROŽMANC
Trudili sva se, da so bili otroci čim več na svežem zraku. Le
kadar je močno deževalo, smo ostali v vrtcu, pa še takrat sva
organizirali gibanje v notranjih, dobro prezračenih prostorih.
Otroci so zelo uživali v igrah na snegu. Tudi potepanja po
gozdu, po brezpotju je bilo za večino otrok nekaj novega. Kar
nekaj časa so imeli otroci težave s hojo po klančinah brez
asfalta. Nekaj otrok se je balo umazati. Spomladi so se izkazali
z dobro kondicijo, saj smo se vsak dan lovili. Radi so hodili na
celodnevne (dopoldanske) izlete v Mavčevo dolino, kamor smo
vzeli še malico, igrače, knjige. Tam smo izvajali vse dejavnosti
in se vračali na kosilo.
Menim, da je bila izbira prednostne naloge prava, saj so se
otroci veliko gibali – napredovali so na vseh področjih gibanja in
imeli dovolj možnosti za sproščeno ustvarjalno igro z gibanjem.
»Rad se gibam s prijatelji.«
JANA SEDEJ
Skozi igro smo spoznavali različne vrste gibanja. Seznanjali smo
se s pravili lepega in prijaznega vedenja. Razvijali smo
komunikacijske sposobnosti, kot so branje slikovnih gradiv,
trudili smo se poslušati zbrano. Vaje in naloge za drobno
motoriko, s katerimi smo urili naše grafomotorične spretnosti,
smo z veseljem reševali.
»Lepa beseda lepo mesto najde.«
MOJCA REBULA
Veliko pozornosti smo namenili prijazni komunikaciji, kar je
pripomoglo k dobri socialni klimi v oddelku. Otroke sva preko
različnih tem, ki smo jih tekom leta obravnavali, spodbujali k
izražanju svojih čustev z namenom, da bi čim lažje razumeli
drug drugega. Med seboj so prijatelji in si pomagajo, kar smo
poudarjali tudi preko različnih gibalnih in socialnih iger.
»Narava je naše igrišče.«
KLARA BAJEC
Otrokom smo omogočile veliko bivanja na prostem. Velikokrat
smo dejavnosti izvajali v naravi.
Naravo smo raziskovali z vsemi čutili. Opazovali smo, kako se
5
narava spreminja skozi letne čase. Jesen nas je navdušila s
svojimi barvami, šelestenjem suhega listja, po katerem smo
hodili in se valjali, okusom kostanja in pečenega krompirja.
Pozimi smo tipali in okušali sneg, delali odtise, skrbeli za ptice in
uživali v zimskih radostih. Spomladi smo opazovali brstenje
dreves, nastanek prvih cvetov in kako iz cveta nastane sadež, ki
mora dozoreti, da ga lahko pojemo. Opazovali smo ptice, kako
se »ženijo«, si delajo gnezdo, valijo jajca, iz katerih se zvalijo
mladički in za katere starši skrbijo ter jim na travniku nabirajo
hrano. Na naših dolgih sprehodih po gozdu in travniku smo
okušali užitne rastline in sadeže, ki smo jih našli na naši poti.
Otroke smo učile, da ima vsako živo bitje, tudi majhna žuželka,
pravico do življenja.
Narava je bila tudi naša učiteljica.
»Z roko v roki novim doživetjem naproti«
ROMANA POVIRK-MATAS
Postali smo večji, zato nam je bilo lažje zapuščati prostor.
Otroci so spoznavali nove prostore in sklepali prijateljstva z
vrstniki. Spomladi smo pričeli odhajati na sprehode brez
pomožne vrvice. Otroci so počasi osvojili hojo v parih. Odhajali
smo v bližnjo okolico in spoznavali njene značilnosti in
posebnosti. Bili smo deležni novih vedenj in spoznanj. Srečevali
smo se z različnimi novostmi, ki so v naši bližini. Zadani cilji so
bili doseženi.
»Z gibanjem zmorem več.«
NATALIJA STRMŠEK
Čez celo šolsko leto smo hodili na sprehode, krajše in daljše ter
se veliko gibali. Za naravne oblike gibanja smo veliko hodili v
gozd, gibalne in rajalne igre smo izvajali na šolskem igrišču in v
TVD Partizan, kjer smo organizirali tematske poligone in
vadbene ure. Naloge za mali oranžni sonček smo izvedli v celoti.
»Samostojnost in rutina«
KATARINA KOLAR /
TAMINA JUVAN
Načrtno sva izbirali dejavnosti, kjer so lahko otroci iz dneva v
dan napredovali v samostojnosti. Pri jedi sva otroke opozarjali
na uporabo žlice, jih spodbujali, da sami prinašajo oblačila in
obutev, jim ponudili pomoč pri preobuvanju, umivanju rok, jih
spodbujali k uporabi kahlice in vsakokrat pohvalili, ko so
pospravili igrače. Bili smo še kar uspešni in se vsak dan
trudimo.
V garderobi so zelo napredovali, saj skoraj vsi prinesejo svoja
oblačila in se tudi trudijo sami preobuti. Vsi otroci hodijo na
kahlico in v večini tudi opravijo potrebo. Pri pospravljanju
večina otrok ve, kam kaj pospraviti, vendar jim gre to še zelo
počasi od rok. Otroci so napredovali, ponekod bolj, drugod
manj, vsekakor pa je napredek zelo opazen.
6
»Govorim, razmišljam, ustvarjam«
Danes otroku še vedno premalo prepustimo vodstvo tam, kjer
se lahko sam izrazi. Pustimo mu svobodo govora, naj razmišlja
po svoje ter ustvarja in sanja.
V letošnjem letu smo dali poudarek na samostojnosti, tako v
smislu lastne higiene in skrbi zase in za svoje stvari kot tudi na
odločanju, postavljanju pravil, izbiri – seveda vse v mejah
varnosti in vrtčevskih pravil.
POLONCA GABRIEL
Otroci so si samostojno postavljali pravila za različne igre in se
jih tudi držali, sodelovali in se učili postavljati kompromise. Imeli
so izbiro najrazličnejših iger in prijateljev, s katerimi se bodo
igrali.
Pri vseh aktivnostih v vrtcu smo skupaj razmišljali, kako bomo
izvedli nadaljevanje; otroci so dajali svoje predloge in se nato
skupno dogovorili. Pri umetniških in jezikovnih dejavnostih pa
so imeli popolno svobodo odločanja, kajti le tako se lahko tudi
izražajo preko svoje domišljije in ustvarjajo njim lastna
razmišljanja in izdelke.
»Mucki v pravljični deželi«
LEA MAČEK KRŽMANC
Celo leto smo v jutranjem krogu prebirali zgodbice in se nato
pogovarjali o prebranem. Tako so si otroci oblikovali odnos do
knjige in jo podoživeli v vsej njeni estetski, vsebinski in vizualni
podobi kot nekaj prijetnega in zanimivega.
»Skozi gibanje in igro rastemo in se razvijamo«
JASNA GABROVŠEK
Prvi koraki, sedenje za mizo, vstajanje od mize, držanje za roke
in za kačo, spontana igra, tekanje za žogo, plezanje, plazenje,
premagovanje prvih strahov, prvi »plesni« koraki z rajalnimi
igrami, posnemanje gibov ob glasbi, gibalne igre, bibarije…
Skozi vse to smo rasli, se krepili in razvijali. Postali smo živahna
skupina bistrih otrok, ki bo v jeseni potrebovala še več igre in
še več gibanja!
3. PROJEKTI
3.1. MALI VRTNAR
Koordinatorica projekta: Romana Povirk-Matas
Z otroki smo veliko hodili v naravo, opazovali smo jesensko dogajanje. Spomladi pa smo
spremljali, kako je spet pognalo listje in jedli gozdne jagode. Skrbeli smo za lončnice v
igralnici, sadili fižol in koruzo ter ju opazovali pri rasti pod različnimi pogoji. Opazovali smo
delo ljudi na vrtovih in se seznanjali z orodjem. Spoznali smo poklice vrtnar, cvetličar, kmet.
7
22. aprila smo se spomnili na Zemljo, na kateri živimo in nam daje vse, kar potrebujemo za
življenje, saj nam omogoča raznoliko bivanje v našem okolju. Zavedanje, da je planet naš in
da smo del njega tudi mi, nas vodi v dejanja, s katerimi smo Zemlji izkazali hvaležnost in se
ji zahvalili za gostoljubje.
Želvice, Mucki in Račke so sejali in sadili različna semena. Ustvarjali so tudi z odpadnim
materialom, Gumbki pa so se z njim igrali. Ptički so izvedli gibalne dejavnosti na terasi ob
uporabi različnega odpadnega materiala.
Sovice so sadile vrtne cvetlice in presajale lončnice. Poskrbele so tudi za urejeno igrišče se
igrale z zemljo in spoznavale njene lastnosti.
3.2. OHRANIMO NAŠ PLANET
Koordinatorica projekta: Mateja Milosavljević
V okviru projekta smo s pomočjo staršev celo leto zbirali odpadne tonerje, kartuše in PVC
pokrovčke za Vesele nogice, društvo za pomoč otrokom s cerebralno paralizo. V vrtcu smo
skupaj z otroki skrbeli za varčno uporabo vode in elektrike, ločevali različne odpadke.
Tri skupine so sodelovale na Medexovem in Hoferjevem nagradnem natečaju Eko smreka s
sloganom »Deluj eko – ohrani čebelo in smreko«, poudarek je bil na krašenju kartonskih
smrečic z recikliranimi in ekološkimi materiali.
Sodelovali smo na čistilni akciji v občini, in sicer smo v petek, 1. aprila, vse skupine čistile
bližnjo in malo širšo okolico vrtca, dve skupini skupaj s starši pa sta se udeležili
tudi sobotne akcije, ki jo je koordiniralo Turistično društvo.
Projekt smo zaključili 22. aprila z naravoslovnimi dejavnostmi ob dnevu Zemlje. Vetrnice in
Ježki so uredili gredice na Košutovem vrtu in posejali različno zelenjavo, ki jo sedaj že pridno
nabirajo in pojedo, Pike in Konjički so na terasi izvajali gibalne igre, pri katerih so uporabljali
različen odpadni material, Konjički so izdelovali tudi mini vrtne palčke. Mravljice in Škrati so v
lončke sejali različna semena (sončnice, baziliko …), ustvarjali so z odpadnim materialom.
Metuljčki so poslušali pravljico z ekološko vsebino in po njej izdelali plakat, Žabice pa so si
ogledale vrtove ob Borovniščici, se pogovarjale z vrtičkarji in uredile cvetlična korita pred
vrtcem.
3.3. PORAJAJOČA SE PISMENOST
Koordinatorica: Sonja Pristavec
Nadaljevali smo projekt Porajajoča se pismenost. Letos je bil poudarek na skupnem
branju knjig. S prebranimi zgodbicami, opisovanjem, risanjem in podoživljanjem vsebine ter
individualnim pristopom smo načrtno spremljali jezikovni razvoj ter s tem ocenjevali
napredek otrok na tem področju.
3.4. VARNO S SONCEM
Koordinatorica projekta: Klementina Šraj
V programu so sodelovale vse skupine (razen Gumbki), njihove strokovne delavke in starši.
V mlajših skupinah so vzgojiteljice skrbele za zaščito otrok pred soncem z oblačili in o tem
osveščale njihove starše. Na sprehode so hodili takoj po zajtrku in po senčnih poteh.
V starejših oddelkih so se o škodljivih učinkih premočnega sonca na naše telo otroci
seznanjali preko strokovne literature (enciklopedije, revije). Pogovarjali so se o tem, kako se
8
je treba zaščititi pred škodljivimi sončnimi žarki. Pri bivanju na prostem niso pozabljali na
zaščitne kape, ki so jih prinašali od doma. Na sprehode so hodili takoj po zajtrku, kasneje pa
so dejavnosti izvajali v ohlajenih igralnicah. Ob ne preveč vročih dneh so se v senci na igrišču
igrali z vodo. V skupini Škrati (od 4–5 let) so izdelovali pobarvanke in knjižice Varno s
soncem. Otroci so na preprost in poučen način spoznali pravila, ki si jih moramo držati v
vročih dneh. Otroci so imeli vedno na voljo veliko tekočine: svežo vodo in nesladkan čaj.
Vrtec ima na razpolago tudi kapice s šiltom, če kdo nima svoje.
Otroci so bili pri dejavnostih aktivni, projekt pa je pozitivno vplival tudi na starše, saj so
veliko bolj skrbni glede pokrival, kot so bili prejšnja leta.
3.5. DOBRODELNE IN DRUGE DEJAVNOSTI
Sodelovali smo v vseh planiranih dobrodelnih dejavnostih: Anina zvezdica, Podari nam modro
srce – Nivea, Podarim – potrebujem, Pokloni zvezek, zbiranje zamaškov in uporabnih igrač za
društvo Vesele nogice.
Naknadno smo pristopili še k akciji dobrodelnega društva »Pomagajmo odprtih src« iz
Murske Sobote. Vzgojiteljice so sešile igrače iz blaga, ki jih je društvo razdelilo po domovih.
V septembru nas je obiskal Otto Blumer iz Švice, ki nam je s finančno pomočjo omogočil
ureditev senzorne sobe. Zahvalili smo se mu za pomoč, otroci so mu na kratko zapeli in
zaplesali. Donator je bil s sobo in predstavitvijo otrok zadovoljen.
4. ORGANIZACIJA DELA
4.1 Uvod
Naše delo je v letošnjem letu potekalo v štirinajstih oddelkih, od tega je en oddelek v šoli ter
po dva na Bregu in v stanovanju novega naselja ob Borovniščici. Imeli smo šest oddelkov I.
starostnega obdobja in osem oddelkov II. starostnega obdobja. V začetku septembra je bilo
vpisanih 237 otrok. Do januarja se nam je pridružilo še nekaj starejših otrok ter otrok, ki so
dopolnili 11 mesecev, tako da smo v nadaljevanju imeli 246 otrok.
Staršem smo tudi v tem šolskem letu ponudili poldnevni program. Ta program so obiskovali
predvsem otroci, ki imajo doma stare starše ali pa so mamice na porodniškem dopustu in jih
pridejo iskat po kosilu. Otroci s poldnevnim programom so bili v različnih skupinah
celodnevnega programa.
Poslovni čas vrtca je od 5.30 do 16.30 ure. V šoli je bil oddelek odprt od 6.30 do 16.00, na
Bregu od 6.00 do 16.30, v bloku pa od 6.00 do 16.00. Čez poletje je bilo manj otrok, ker so
starši uveljavljali rezervacije, delo je potekalo samo na lokaciji na Paplerjevi 5. Tako so
delavci vrtca lažje izkoristili dopust. Vse več je zdravstvenih rezervacij zaradi daljših
bolezenskih odsotnosti otrok. Te odobri občina.
Glede na sprejeto sistemizacijo smo imeli v deležu zaposlene naslednje strokovne delavce:
organizatorja prehrane in zdravstveno higienskega režima (ZHR), specialno pedagoginjo,
psihologinjo in računalničarja (dodatno financiran s strani občine).
9
V letošnjem letu smo imeli dve daljši bolniški odsotnosti, ta čas sta nam pomagali študentki.
V maju je porodniški dopust nastopila ena vzgojiteljica. S porodniškega dopusta se je
januarja vrnila ena delavka.
Pomočnica ravnateljice je nadomeščala krajše odsotnosti delavk, spremljala otroke na
plavalnem tečaju, kmetiji, CŠOD, obiskih in izletih izven vrtca.
4.2 Delo hišnika – vzdrževalca
Hišnik: Marko Žitko
Vsako jutro naredi obhod, da odstrani smeti in steklovino ter preveri stanje igral. Za oddelke
v šoli, na Bregu in v bloku vozi dvakrat dnevno hrano. Opravi vse tekoče vzdrževanje na
objektih in v okolici. Pri večjih okvarah poskrbi, da pridejo vzdrževalci in serviserji. Pri delu se
dopolnjujeta vrtčevski in šolski hišnik. Veliko si medsebojno pomagata in sodelujeta. Poleg
tega Marko opravlja še delo za občino.
4.3 Delo svetovalne delavke
Psihologinja: Maja Maček
V šolskem letu 2015/2016 je svetovalno delo v vrtcu potekalo vsak torek, od 7.00 do 15.00
ure. Svetovalna delavka se je glede na potrebe posameznih otrok in vzgojiteljic vključevala v
skupino, bodisi kot dodatna pomoč bodisi kot opazovalka skupinske dinamike.
V soglasju s starši je bilo spremljanih 7 otrok, s katerimi se je delalo individualno (vaje na
področju grafomotorike, govorno-jezikovno področje …). Za enega otroka je bil uveden tudi
postopek usmerjenja za pridobitev odločbe. Za predšolske otroke je bil izdelan program
grafomotorike in opazovanja, ki so ga bili deležni vsi otroci tega starostnega obdobja.
Svetovalna delavka je skozi celo leto prejemala vloge za vpis v vrtec, vodila vpisne sezname
in obveščala starše o nadaljnjih postopkih vpisa ter sodelovala s pomočnico ravnatelja pri
oblikovanju skupin.
4.4 Delo organizatorja prehrane
Vodja prehrane: Simon Lukan
V šolskem letu 2015/2016 smo uporabljali smernice zdravega prehranjevanja. Otrokom za
pitje ponujamo manj sladkan čaj ali vodo. V jedilnike smo uvedli več bio živil in ekološko
pridelanega sadja in zelenjave.
V šolskem letu je delovala v vrtcu skupina za pripravo jedilnikov. Skupino smo sestavljali
Daša Kolar (mama otroka, ki je vključen v vrtec), Romana Grdina, Maja Čot, Klementina Šraj,
Mateja Milosavljević, Marta Sedej Urbančič in Simon Lukan. Skupina se je sestajala 1x
mesečno. Pregledali smo jedilnik, ter analizirali prehrano preteklega meseca. Pri sestavi
jedilnikov se trudimo, da dobijo otroci čim bolj pester izbor živil in jedi. Trudimo se, da je
jedilnik sestavljen tako, da se jedi v mesecu ne ponavljajo, čeprav vsi otroci ne jedo vse
hrane. Pri sestavljanju jedilnika se trudimo, da dobijo otroci po eno mlečno živilo dnevno. Kot
sistem notranjega nadzora uporabljamo sistem HACCP. V šolskem letu 2015/2016 smo imeli
dva redna pregleda sanitarne inšpekcije.
10
Sanitarna inšpektorica gospa Lidija Počivavšek je opravila dva zdravstveno-higienska
pregleda. V skladu s pogodbo je pregledala HACCP dokumentacijo in opravila tudi pregled
vzorcev in brise delovnih površin ter jedilne posode. Nepravilnosti ni ugotovila.
V kuhinji sem zaposlene seznanjal z novostmi in priporočili zdravstvene in sanitarne
inšpekcije. Spremljam nabavo živil in nadzorujem cene, načrtujem pa tudi nakup strojev,
pripomočkov in kuhinjske posode.
Dne 16. 6. 2016 je redni inšpekcijski nadzor v kuhinji vrtca izvedla tudi inšpektorica za
zdravo hrano, ga. Marinka Fabijan. Izvedla je podroben pregled in ugotovila nekaj
nepravilnosti, ki jih prejšnji inšpektorji niso opazili. Nekaj smo jih že odpravili, nekatere še
moramo do 1. septembra, načeloma pa je bila z delom kuhinje zadovoljna. V jeseni spet
pričakujemo njen obisk.
V šolskem letu 2015/2016 smo imeli redni inšpekcijski pregled zdravstvenega inšpektorja (g.
Radovan Bratina) v vseh enotah vrtca. Pregledoval je predvsem ukrepe glede preprečevanja
okužbe z Legionello. Nepravilnosti ni odkril. Njegov prihod pričakujemo spet septembra.
4.5 Delo računalničarja izvaja Mitja Zotti
Opravljene dejavnosti v letu 2015/2016:
- pregledani vsi računalniki ter pripadajoča oprema (vrtec)
- čiščenje virusov (vrtec)
- izpeljan računalniški krožek (1 skupina) (risanje, didaktični programi)
- v tem šolskem letu sem vrtec opremil z naslednjo računalniško strojno opremo:
• 2 x namizni računalnik PC PLUS School A8
• 1 x UPS HP T750 G4
• 1 x namizni računalnik Anni CX3
• 1 x monitor 22 AOC
• 3 x brezžični WI-FI usb
• 1 x zunanji disk Verbatin 500 GB
• 1 x namizni računalnik ProDESK 600 G2
-
ADSL internetna povezava 20/10
IP telefonija
vzdrževanje strojne in programske opreme
urejanje in posodobitev vrtčevske spletne strani.
kopiranje CD-jev, DVD-jev, fotografiranje, skeniranje
Na računalniškem krožku so otroci pridobili osnovno znanje pri delu z računalnikom
(slikar, TuxPaint, ArtRAge 4, didaktični programi). Doseženi so bili vsi zastavljeni cilji.
4.6 Delo vodij triaž
Glede na širitev vrtca, naraščajoče število otrok in razseljenost po lokacijah imajo vodje triaž
pomembnejšo vlogo, bile so pobudnice in koordinatorice za skupne dejavnosti ali dejavnosti
na določeni lokaciji.
Komisija za igrišča sproti in skrbno opravlja svoje delo. Martina Francelj je vodja in
koordinatorica med strokovnim kadrom, hišnikom in vodstvom. Sodelujemo z vzdrževalno
službo Borštner d.o.o.
Manjše skupine vzgojiteljic so načrtovale obnovo pohištva v igralnicah 6 in 7.
11
5. PROGRAMI
Poleg standardnih poldnevnih in celodnevnih programov smo imeli še obogatitvene
dejavnosti, ki se izvajajo v okviru kurikula. Namenjene so dopolnjevanju dela v oddelku ter
prilagajanju interesom otrok in staršev.
5.1 OBOGATITVENI PROGRAM
JESENSKI ŽIV – ŽAV
Koordinatorica: Jana Sedej
20. 10. 2015 smo imeli druženje s starši ob peki kostanja in krompirja. Na stojnicah so si
otroci trajno izmenjali igrače.
VESELI DECEMBER
Koordinatorica: Natalija Strmšek
Ob načrtovanju Veselega decembra smo upoštevali izkušnje preteklih let: druženje med
oddelki, razgiban program, pa tudi sproščena igra otrok.
December v vrtcu Mavrica smo pričeli z novoletnim sejmom pred osnovno šolo. Bilo je pravo
praznično vzdušje. Izdelke smo skupaj s starši naredili teden dni prej na novoletni delavnici
in jih ponudili obiskovalcem sejma ter na tak način zbirali prostovoljne prispevke za šolski
sklad. Hvala vsem za prispevke. Skupina Vetrnice in Metuljčki so se s starši odpravili (pred
sejmom) na pohod z lučkami po Borovnici.
Otroci so v vrtcu uživali predvsem ob pisanem programu ... Začeli smo s skupnim
okraševanjem igralnic in garderob. Pekli smo piškote, imeli čajanko in čokoladni fondi s
sadjem.
Otroci iz skupine Vetrnice, Metuljčki in Mravljice so skupaj s strokovnimi delavkami uprizorili
dramatizacije: »Zakaj je smreka tudi pozimi zelena?«, »Muca Copatarica« in »Mojca
Pokrajculja«, katere so si ogledali vsi otroci vrtca. Z njihovo predstavo smo bili vsi zelo
zadovoljni.
Obiskali so nas dijaki predšolske vzgoje iz srednje šole Veno Pilon Ajdovščina in nam zaigrali
predstavo »Čarobna knjiga«.
Tudi strokovne delavke so ob vsem tem dogajanju pripravile nekaj lutkovnih predstav;
skupina Konjički - »Rdeča kapica«, »Zajček in repa« (komišibaj), »Medvedek Sladkosnedek«
in skupina Ježki – »Pesem o stari lisici« ter deklamacije različnih pesmic.
Polonca Gabriel iz skupine Metuljčki je skozi irske legende prikazala zgodovino, kulturo in
nam tudi pokazala nekaj teh plesov.
Starejši otroci so obiskali festival Animateka, v ljubljanskemu kinu Dvor, kjer so vrteli
animirane filme, se obdarovali preko srečelova in imeli skupni novoletni ples v prostorih TVDja. Nekatere skupine so si popestrile dan in si kino organizirale kar v vrtcu.
Decembrsko vzdušje nam je popestril tudi vrtčevski zborček Mavrica, ki nam je pripravil
novoletni koncert in seveda obisk Dedka Mraza, ki nam je prinesel igrače in sladke dobrote.
Za konec veselega decembra so nam otroci iz šolskega dramskega krožka – »Šotki«, zaigrali
predstavo »Zajček v samopostrežni trgovini«.
Decembrski program je bil res prazničen. Z otroki smo pričarali toplo, a živahno novoletno
vzdušje, ki nas je pospremilo v novo koledarsko leto.
12
MESEC KULTURE
Koordinatorica: Pia Janja Kranjez
Vsak oddelek se je starostni stopnji primerno spoznaval z različnimi vsebinami in dejavnostmi
s področja kulture, umetnosti ter ljudskega izročila za otroke. Povabili pa smo tudi starše in
zunanje sodelavce, ki so popestrili naš mesec kulture. Poklicna violinistka Maja Naveršnik nas
je razveselila z milino svojega instrumenta. Otroci so ob tem aktivno sodelovali pri
muziciranju na violino. Zabaven nastop, ki je bil deloma za otroške duše, deloma pa za
odrasle, sta pripravila starša Blaž Kovač in Andraž Turk, ljubiteljska kitarista.
Otroci so tudi letos skupaj s strokovnimi delavkami počastili slovenski kulturni praznik z
različnimi slovesnimi prireditvami: z glasbeno-lutkovno predstavo Rokavička (na modrem
vhodu), z glasbeno-lutkovnim recitalom Povodni mož in razstavo ilustracij Jelke Reichman
(na zelenem vhodu) ter recitalom poezije za otroke (na roza vhodu). Otroci so se seznanili z
likom Franceta Prešerna in s simboli slovenske državnosti – slovensko himno Zdravljico,
zastavo Republike Slovenije, jezikom ter našim ljudskim izročilom.
V norčavem pustnem času smo nato spoznavali običaj pustovanja, ljudske plese, slovensko
ljudsko pravljico Kurent in druge. Obiskali so nas ptujski kurenti in glasno odganjali zimo iz
našega kraja, šole, vrtca…
Žabice, Mravljice, Škrati in Konjički so obiskali Cankarjev dom na Vrhniki. V okviru Malega
odra (JSKD) so si ogledali tri krajše predstave v izvedbi šolskih gledaliških skupin z
Drenovega Griča ter iz Borovnice. V vrtcu so si vsi oddelki ogledali predstavo Stara dedkova
harmonika (Teater za vse). Tudi v tej poučni in zabavni predstavi so otroci aktivno sodelovali
z igranjem na ljudske instrumente, spoznavali ljudsko nošo in šege.
Otroci iz skupine Ježki so nas razveselili z glasbeno pravljico Živali pri babici Zimi, naši
najstarejši, Metuljčki, pa so se odpravili v Ljubljano, kjer so obiskali Etnološki muzej in
sodelovali v njihovem programu Moj klobuk ima tri luknje.
Vsi oddelki smo obiskali knjižnico – šolsko v stavbi Osnovne šole dr. Ivana Korošca in
krajevno dr. Marje Boršnik. Spoznavali smo različne pravljice, pesmi, poučne vsebine,
sodelovali v delavnicah in se seznanjali z delom knjižničarke.
PUSTOVANJE
Koordinatorica: Tina Mazi
V dopoldanskem času smo organizirali pustni sprevod po Borovnici v dveh etapah. Krajši
sprevod so izvedli mlajši otroci, daljši sprevod pa starejši otroci. Ustavili smo se tudi pred
Občino Borovnica ter zaropotali in zapeli nekaj pustnih pesmi. Zabavo smo nadaljevali v TVD
Partizan in se družili z večino skupin ter plesali ob glasbeno plesnih animacijah. Obiskali so
nas pokači in ptujski kurenti, kar je bila za otroke še posebej velika zanimivost.
POMLADNI POZDRAV
Koordinatorica: Polonca Gabriel
Letošnje praznovanje pomladi in praznovanja mamic ter žena smo v vrtcu v Borovnici strnili v
že tradicionalno prireditev z naslovom »Mi se imamo radi«. Prireditev je potekala v
večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v sredo, 23. 3. 2016. Na njej so se
predstavili otroci skupin Pike, Škrati, Žabice, Mravljice, Metuljčki in Vetrnice. Otroci so s
pomočjo vzgojiteljic zaplesali, zapeli ali pa deklamirali in tako staršem popestrili popoldne. Za
zaključek je zazvenela skupna pesem »Mi se imamo radi«.
V istem tednu pa so potekale vzporedna srečanja za starše in stare starše, ki so jih pripravili
otroci skupaj z vzgojiteljicami mlajših skupin. Tako so se predstavili tudi naši najmlajši:
Sovice, Gumbki, Ptički, Konjički, Želvice, Mucki in Ježki.
13
GUMBKOV TEK in BAZAR ZDRAVJA
Koordinatorica: Klara Bajec
Letos smo že četrto leto zapovrstjo organizirali zdaj že tradicionalni 4. GUMBKOV TEK.
Športna prireditev je bila 19. 5. 2016 na šolskem igrišču. Tek je bil namenjen trem
generacijam družine. Med seboj so se pomerili otroci glede na starost, mamice, očki ter
babice in dedki.
Letos smo k sodelovanju povabili zdravstveni dom Vrhnika in Superpolha, ki so našo
prireditev popestrili in obogatili. Delavci zdravstvenega doma so postavili stojnice, na katerih
so se udeleženci spoznali z TPO (gasilci reševalci), higieno rok in zob, zdravo prehrano,
gibalnim poligonom in pomenom kolesarske čelade. Superpolh pa je poskrbel za uvodno
razgibavanje in sproščeno vzdušje otrok med tekom.
ZAKLJUČKI ŠOLSKEGA LETA
Zaključki s starši se izvajajo v obliki predstavitev programa, izletov ali piknika. Starši se sami
odločijo, kaj bi imeli in v večini primerov prevzamejo vlogo gostitelja, strokovne delavke pa
pripravijo zabavni program.
2.6. Vetrnice na Dolu
4.6. Žabice na Dolu
7.6. Sovice na igralih v Tivoliju
10.6. Metuljčki na Dolu, Ptički v TVD
13.6. Škrati na igrišču
14.6. Mravljice
17.6. Gumbki na igrišču na Bregu, Račke na igrišču, Pike
21.6. Ježki Žalostna gora
23.6. Mucki na igrišču, Konjički sv. Ana, Želvice Vrzdenec
KNJIŽNA VZGOJA
Veliko pozornosti namenimo bralni kulturi. Otroke že od vsega začetka navajamo na pravilen
odnos do knjige, seznanjamo jih z različnimi deli, pisatelji, pesniki. Navajamo jih na
poslušanje različnih vsebin.
Otroke vzgajamo v dobre poslušalce in bralce, seznanjamo jih s pomenom knjižnice. Vsi
oddelki tudi obiskujejo knjižnico, kjer si sposojajo knjige. Delavnice za starejše otroke nam
pripravijo knjižničarke v knjižnici, najmlajše skupine obiščejo v vrtcu. V starejših skupinah
poteka bralna značka, nadaljujemo pa tudi s knjižnim nahrbtnikom v mlajših oddelkih.
Namen tega projekta je, da starši z otrokom berejo, se pogovarjajo in narišejo vsebino
zgodbe. Seznanjajo se s prozo in poezijo. V nahrbtniku je tudi en strokovni priročnik za
starše in ena plišasta igrača.
ZOBNA IN ZDRAVSTVENA PREVENTIVA
Medicinska sestra Zdenka Suhadolnik je
temeljito umijemo roke, kako se zdravo
sistematski pregled zob v zobozdravstveni
vrtcu vsakodnevno ščetkali zobe. Pri delu
nagradne prireditve v Tivoliju.
otroke učila pravilnega umivanja zob, kako si
prehranjujemo. Vse starejše skupine so imele
ordinaciji. Vetrnice, Metuljčki in Mravljice so si v
so bili uspešni, zato so se 26. 5. 2016 udeležili
14
ZD Vrhnika je v starejših skupinah izvajal zdravstveno vzgojo, patronažna sestra je vodila
dopoldansko delavnico v vsaki skupini posebej.
CICI VESELA ŠOLA
Letos smo imeli Ciciveselošolski dan 15. 4. 2016, izvajale smo ga starejše skupine: Vetrnice,
Metuljčki in del Mravljic. Liste z nalogami smo reševali v vrtcu skupaj oz. po manjših
skupinah v okviru svojih skupin. Vsi otroci so dobili priznanje za sodelovanje.
CICI MATURA in IZMENJAVA OTROK
Izmenjavo otrok smo imeli 20. 5. 2016. Otroke smo za eno šolsko uro odpeljali v šolo, kjer
jih je prevzela učiteljica, mi pa smo v vrtec odpeljali prvošolce. Ta oblika seznanjanja s šolo
je za predšolske otroke zelo pozitivna, saj je njihov prvi stik s šolo tako sproščen in prijazen,
šolarji pa se tudi radi spet sprostijo v vrtcu.
Cici maturo smo izvedli 16. 6. 2016 na košarkarskem igrišču. Otroci, ki bodo drugo leto
predšolski, so najprej z reševanjem ugank in petjem pesmi dokazali, da nas bodo dostojno
nasledili, predali smo jim »maturantski« klobuček in zapeli cici maturantsko himno. Ob
piskanju s piščalkami smo ponosno odšli v šolo, do občine in na kratek sprehod po vasi.
MALI SONČEK
Mentorica: Natalija Strmšek
V šolskem letu 2015/2016 je v programu Mali sonček sodelovalo 230 otrok.
Od tega je sodelovalo 53 otrok starosti 2–3 leta, 57 otrok, starih 3–4 leta, 60 otrok starih od
4–5 let ter 60 otrok starih 5–6 let.
Na koncu šolskega leta je bilo za osvojen športni program podeljenih 45 priznanj otrokom
starosti 2–3 leta, 56 otrokom starosti 3–4 leta, 53 otrokom, starih 4–5 let, medalje je dobilo
59 predšolskih otrok v starosti 5–6 let.
Skupno je bilo podeljenih 154 priznanj in 59 medalj.
RAČUNALNIŠKI TEČAJ
Mentor: Mitja Zotti
V interesno dejavnost je bilo vključenih 14 otrok, in sicer iz skupin Vetrnice, Metuljčki in
Mravljice. V šolo so odhajali v spremstvu vzgojiteljice ali pomočnice vzgojiteljice. Otroci so
pridobili osnovno znanje za delo z računalnikom.
IGRAMO SE SOCIALNE IGRE
Mentorica: Katarina Filipič
V šolskem letu 2015/16 sem izvajala interesno dejavnost »Socialne igre«. Interesna
dejavnost je potekala ob torkih med 14.30 in 15.15. Prijavljenih je bilo 20 otrok iz skupin
Vetrnice, Metulji in Čebelice. Otroke sem razdelila v dve skupini po 10 otrok.
Otroci so se med seboj spoznavali, razvijali komunikacijo, vadili nastop pred skupino, naučili
so se poslušati sogovornika, izraziti svoje mnenje. Ravno tako so se naučili razumevati in se
vživljati v občutja drugih, reševali so konfliktne situacije ter gradili odnose sodelovanja in ne
tekmovanja. Osamljeni so dobili priložnost za pogovor in spoznavanje s sošolci. Otroci, ki so
bili preveč vsiljivi, so se morali podrediti pravilom skupine. Učili so se solidarnosti,
medsebojne pomoči in upoštevanja različnosti.
15
S socialnimi igrami sem poskusila spodbuditi ustvarjalnost in omogočiti številne interakcije, ki
so pomembna sestavina učenja. Izkušnje otroka spodbujajo, da pri razmišljanju ne upošteva
le lastnega pogleda na svet.
Otroci so radi in redno prihajali k uram interesne dejavnosti. So sodelovali, spoštovali pravila
in se prilagajali drugim. Menim, da je tovrstna dejavnost zelo koristna predvsem za otroke, ki
imajo težave z izražanjem čustev, v socialnem življenju in enostavnih vsakdanjih situacijah.
RAZGIBAJMO SE SKUPAJ
Mentorica: Klara Bajec
Projekt RAZGIBAJMO SE je vključeval:
Lumpi tek na Ljubljanskem maratonu
Pohod ob žici okupirane Ljubljane za vrtce
Palčke pohajalčke, pohode otrok s starši
Razen enega pohoda, ki ga nismo izpeljali zaradi slabe udeležbe (Vrh nad Dragomerom),
smo izvedli vse načrtovane dejavnosti – Vrhe nad Dobrovo, Klobuk pri Ljubljani. Izpadli
pohod bomo izvedli v naslednjem šolskem letu.
PEVSKI ZBOR
Mentorica: Tina Mazi
S Polonco Gabriel sva celo leto izvajali program predšolskega pevskega zbora Mavrica.
Udeležili smo se novoletnega koncerta na OŠ Borovnica, sodelovali na skupni prireditvi
Pomladni pozdrav, se s svojim programom predstavili otrokom in strokovnim delavkam v
mesecu decembru, februarju in maju.
Sodelovali smo tudi na Območni reviji predšolskih pevskih zborov na Vrhniki v organizaciji
JSKD, dne 7. 4. 2016. Za svoj trud in delo smo bili dodatno pohvaljeni. Otroci so se naučili 18
pesmic. V zboru je sodelovalo 25 otrok iz treh skupin: 8 otrok iz skupine Vetrnice, 5 otrok iz
skupine Mravljice in 12 otrok iz skupine Metuljčki.
DRAMSKO IZRAŽANJE ZA STROKOVNE DELAVKE
Mentorica: Tina Mazi
V času pedagoških ur smo se s sodelavkami dobivale na vajah dramskega izražanja za
odrasle. Izbrale smo si glasbeno pravljico Lunino kraljestvo, pripravile sceno in kostume.
Zataknilo se je le pri zaključni izvedbi, saj se v pomladnem času nikakor nismo mogle več
dobiti v celotni zasedbi zaradi odsotnosti.
GLEDALIŠKE IN DRUGE PREDSTAVE
Dopoldneve v vrtcu so nam popestrile številne predstave v izvedbi različnih gledaliških
skupin.
- V tednu otroka so si otroci 2. starostnega obdobja v okviru projekta »Policija za otroke« v
osnovni šoli ogledali lutkovno igrico Ena ena tri – Mali Ojoj, ki otroke informira, kam se
lahko obrnejo po pomoč v stiski. Izvaja jo Gledališče Zajec v sodelovanju s policijo, njeno
izvedbo je omogočila Občina Borovnica.
- Še isti teden nas je s svojimi rokohitrskimi spretnostmi navdušil čarodej Roman, ki si je
nekaj pomočnikov na veselje otrok poiskal tudi med malim občinstvom.
- Januarja smo se nasmejali ob igrici Soseda in pol v izvedbi Gledališča Ku – Kuc.
16
- Februarja, v mesecu kulture, smo uživali v predstavi Stara dedkova harmonika
gledališča Teater za vse, ob kateri smo tudi peli, zaigrali na instrumente ter zaplesali.
- V tem mesecu je JSKD Mali oder organiziral območno srečanje otroških gledaliških in
lutkovnih skupin na Vrhniki – Konjički, Škrati, Žabice in Mravljice so si ogledali nekaj zabavnih
predstav.
- Marca smo bili vabljeni v šolo, kjer so se za nas potrudili člani dramskega krožka OŠ
Dobrova – razvedrili so nas z dramatizacijama Kuna Kunigunda in Najlepše darilo.
- Aprila smo si Vetrnice, Metuljčki in Mravljice v Cankarjevem domu v Ljubljani ogledali
baletno predstavo Pepelka.
- Čez teden dni nas je v vrtcu obiskala pravljičarka iz Gledališča Pravljičarna – ogledali smo si
igrico Mesto velikih želja, ki pa je bila predvsem za mlajše otroke vsebinsko pretežka in
preveč monotona.
- V maju nas je obiskala ga. Rada Kikelj Drašler s svojo skupino – s senčnimi lutkami so nam
predstavili igrico Kamnosek, ki nas je z vrhunsko izvedbo čisto prevzela.
Letos so vsi izvajalci, ki so nas obiskali v vrtcu, vsako igrico izvedli po dvakrat, tako da med
publiko ni bilo pretirane gneče in smo ob predstavah lahko bolj uživali.
DAN MEDU
Vsako leto v novembru obeležimo dan medu, letos je bilo to 20. 11. 2015. Na ta dan imamo
tradicionalni slovenski zajtrk – kruh, med, maslo, mleko, jabolko. V skupinah potekajo
aktivnosti na temo pomena čebel in medu.
PLAVALNI TEČAJ V TIVOLIJU
Tečaj je potekal od 4. do 8. aprila 2016 v Logatcu. Udeležilo se ga je 63 otrok iz skupin
Vetrnice, Metuljčki in Mravljice. Pod strokovnim vodstvom plavalnih učiteljev je večina preko
igre izgubila strah pred vodo, usvojili so plovnost. 31 jih je usvojilo priznanje bronasti
konjiček (z obrazom v vodi drsijo po vodi vsaj 5 sekund), 11 pa jih je dobilo priznanje
srebrni konjiček.
5.2 BIVANJE V NARAVI
Kmetija
Naše tridnevno bivanje na kmetijah Davčen in Ožbet se je pričelo z odhodom Škratov, Žabic
in Mravljic izpred vrtca v sredo, 1. 6. 2016, pod vodstvom Sonje Pristavec in v spremstvu 8
strokovnih delavk vrtca.
Prijavljenih je bilo 58 otrok. En otrok je odšel predčasno, en je prišel dan kasneje. Vse
načrtovane dejavnosti so bile izvedene, otroci so bili zelo zadovoljni in vodljivi.
CŠOD
Od 21. do 23. septembra 2015 smo se udeležili naravoslovnega tabora v CŠOD, in sicer v
Črmošnjicah pri Semiču v domu Lipa. Udeležilo se ga je 37 otrok skupin Metuljčki in Vetrnice
ter 5 spremljevalk. Aktivnosti je vodilo osebje iz doma, strokovne delavke vrtca pa smo bile
za spremstva in pomoč. Tako so tabor tudi otroci doživljali čisto drugače – bili so bolj
samostojni, med seboj so bolj sodelovali, začutili so pripadnost skupini oz. posamezni sobi. V
vseh dejavnostih so aktivno sodelovali in se veselili svojih uspehov.
17
5.3 DODATNE DEJAVNOSTI
PLESNA DELAVNICA: Vadba je potekala 1x tedensko skozi celo leto. Otroci so svoje znanje
pokazali na novoletnem in zaključnem nastopu.
BALET: Vadba je potekala 1x tedensko skozi celo leto, udeleženih je bilo 20 plesalk. Baletke
so svoje znanje pokazale na zaključnem nastopu.
VADBA V TVD: Skupine drugega starostnega obdobja so jo izvajale v dopoldanskem času,
ostali otroci so jo obiskovali popoldne.
PRAVLJIČNA URICA: v knjižnici dr. Marje Boršnik ob ponedeljkih
ANGLEŠČINA se ni izvajala zaradi premalega števila prijavljenih.
6. DELO ORGANOV
6.1 Svet staršev vrtca
Svet staršev se je v šolskem letu 2015/16 sestal trikrat.
28. 9. 2015 smo obravnavali in potrdili LDN za š. l. 2015/16 ter realizacijo za preteklo leto.
22. 10. 2015 smo se pogovarjali o podaljšanju poslovnega časa. 21. 6. 2016 smo pregledali
realizacijo letnega delovnega načrta za tekoče leto, predstavljeni so bili tudi novi predlogi za
naslednje šolsko leto. Starši so bili z delom zadovoljni, vsa vprašanja pa se je reševalo sproti
s pogovori.
6.2 Vzgojiteljski zbor
Novo šolsko leto začnemo s sestankom, na katerem so prisotni vsi strokovni delavci.
26. 8. 2015 smo imeli prvi vzgojiteljski zbor, na katerem smo podali smernice za LDN, potrdili
evalvacijo in organizirali delo za novo šolsko leto. Na drugem vzgojiteljskem zboru 28. 9.
2015 smo potrdili LDN vrtca.
16. 6. 2016 smo imeli zadnji vzgojiteljski zbor v tem letu, analizirali smo delo v maju in
juniju, pregledali celoletno realizacijo letnih delovnih načrtov, se pogovarjali o delu v poletnih
mesecih ter predlagali izvedbo taborov in plavalno opismenjevanje v novem šolskem letu.
6.3 Strokovni aktivi
Vodja: Jasna Gabrovšek.
V letošnjem letu smo imele strokovne delavke vrtca Borovnica štiri aktive.
Prvi aktiv smo imeli 3. novembra 2015. Vodili sta ga Tina Mazi in Polona Gabriel. Predali sta
nam nekaj znanja s področja glasbe, ki sta ga pridobili na izobraževanju Zborovska šola.
Povzeli sta vsebino delavnice Glas in gib in nam predstavili delavnico Pomen pogovora pri
poslušanju glasbe: kako pripravimo otroke, kako jih seznanimo z glasbo, usmerimo
pozornost in kako potem lahko izražajo svoje doživljanje glasbe.
Drugi aktiv je 1. februarja 2016 vodil prof. Jaka Strajnar, in sicer na temo Boomwhackersov.
Boomwhackers (sln. uglašene glasbene cevi) so plastične cevi različnih dolžin in barv. Vsaka
dolžina in barva cevi je uglašena na določen ton, kar omogoča izvajanje in ustvarjanje
18
različnih ritmov, melodij in akordov. Zaradi preprostosti igranja so cevi izjemno uporabne in
omogočajo nešteto možnosti uporabe.
Na tretjem aktivu 15. marca 2016, nam je Klara Bajec predstavila obliko japonskega
pouličnega gledališča, ki se imenuje kamišibaj. Klara se je o tej posebni tehniki japonskega
gledališča izobraževala pri Igorju Cvetku in Jeleni Sitar Cvetko, ki sta kamišibaj tudi pripeljala
k nam. Svoje pridobljeno znanje nam je najprej podala v teoriji, nato še v praksi: z igrico Beli
muc in črni muc. Dobili smo osnovne napotke, kako se lotiti kamišibaja za vrtec, saj je leseni
okvir s porisanimi slikami zelo primeren tako za podajanje posameznih zgodbic in pravljic, kot
tudi za učenje deklamacij, pesmic ali predstavitev kakšne nove teme.
19. aprila 2016 smo imeli še zadnji aktiv v letošnjem šolskem letu. Aktiv je vodila gostja
Martina Peštaj, urednica RTV otroškega in mladinskega programa, po izobrazbi medijska
psihologinja. Predavala nam je o vplivu medijev (televizija, splet ter kinomatografi) na
otroke.
6.4 Delovni sestanki
V tem šolskem letu smo imele 4 delovne in 4 timske sestanke. Na njih smo analizirale delo in
ga načrtovale za naprej. Poleg teh smo imeli še dva sestanka strokovnih aktivov prvega in
drugega starostnega obdobja. Ti potekajo med pedagoško uro.
6.5 Hospitacije
Imeli smo kolegialne hospitacije, hospitacije pri praktikantkah, ki delajo prekvalifikacijo,
hospitacije praktikantk na maturitetnih nastopih ter pri študentkah na praksi.
7. SODELOVANJE S STARŠI
Sodelovanje je poteklo v različnih oblikah, od igralnih uric, ustvarjalnih delavnic, zdravstvenih
delavnic, gibalnih dejavnosti in druženj.
Predavanja za starše:
o Marko Juhant – Posodabljanje domače vzgoje - 15. 9. 2015
o dr. Vesna Homar – Bolan otrok in vrtec - 13. 10. 2015
Vse skupine so redno mesečno izvajale pogovorne urice, delavnice in načrtovane roditeljske
sestanke.
Vse tekoče zadeve pa se dnevno obravnava v pogovoru s starši.
8. VKLJUČEVANJE VRTCA V OKOLJE
Sodelovanje z različnimi zunanjimi sodelavci obogati naše dejavnosti, otroke dodatno
motivira za delo in nas strokovno bogati.
- Imeli smo 3 predstave, ki jih različni izvajalci pokažejo v vrtcu.
- V tednu otroka, dne 6. 10. 2015, nas je obiskal čarodej Roman.
- Prav tako v tednu otroka, dne 5. 10. 2015, smo izvedli projekt »Policija za otroke«. Gledali
smo predstavo Mali Ojoj, sledila je predstavitev dela policistov pred vrtcem. Policisti so prišli
19
z opremljenim avtomobilom in motorjem ter nam pokazali, kaj delajo in kako nam pomagajo.
Ogledali smo si tudi policijskega psa.
- Komunalno podjetje Vrhnika – 13. in 22. 10. 2015 obisk sortirnice in delavnice za obnovo
starih predmetov
- Že vrsto let sodelujemo s šolsko in krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik, pa ne samo z
obiskovanjem, temveč tudi pri delavnicah, ki jih pripravijo za otroke. Najmlajše obišče
knjižničarka v vrtcu in jim v znanem okolju predstavi knjižno delo.
- ZD Vrhnika – redno nas obiskuje zobna asistentka, ki otroke uči pravilne nege zob in
umivanja rok. Starejše skupine imajo preventivni pregled zob v zobni ambulanti v Borovnici.
Patronažne medicinske sestre so imele delavnice v starejših skupinah.
- Še naprej teče sodelovanje z gasilskim društvom v Borovnici, na Bregu in v Brezovici pri
Borovnici. Starejši otroci obiščejo gasilce v Brezovici. Borovničani in Brežani pred vrtcem
predstavijo gasilska vozila in demonstrirajo gašenje, s katerim se preizkusijo tudi otroci. V
mesecu juniju smo z njihovo pomočjo izvedli vajo evakuacije na vseh lokacijah.
- Ob dnevu medu sodelujemo s čebelarji iz Čebelarskega društva. Vsako leto prinesejo v
vrtec med za vse skupine ter predstavijo vlogo čebelarjev in življenje ter pomen čebel. Letos
nas je ob tej priložnosti obiskala tudi ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič.
- Imeli smo vsakoletni koncert z glasbeno šolo, obiskali so tudi Breg.
- Sodelujemo z NLB in zdravstvenim domom, kjer razstavljamo likovne izdelke.
- V sodelovanju s Turističnim društvom Borovnica smo v marcu izvedli čistilno akcijo.
- Sodelovanje s šolo poteka preko prireditev in sodelovanja s prvimi razredi.
- Redno sodelujemo s srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani in Ajdovščini, pedagoškima
fakultetama v Kopru in Ljubljani ter z institucijami, ki izvajajo prekvalifikacije. Dijaki iz
Ajdovščine so se nam 10. 12. 2015 predstavili z igricami.
- Že nekaj let nas s predstavami razveseljujejo otroci iz OŠ Dobrova.
- Ciril Cerk je v okviru Konjeniškega društva 17. 6. 2016 otrokom v Borovnici predstavil
ponije, ki so jih lahko jezdili.
- Belak d.o.o. – 15. 3. 2016 izvedba izobraževalnega programa prometne varnosti
»Kolesarčki« v obliki vožnje s štirikolesniki po poligonu s prometnimi znaki.
- Sodelovali smo na Medexovem in Hoferjevem natečaju Eko smreka.
- Valkarton Logatec – sedaj DS Smith Packing Division nam je podaril valovito lepenko, mi pa
smo jih obdarili z izdelki iz tega materiala.
- Podjetje Bitea zbira odpadne tonerje in kartuše, vrtec od tega dobi simbolični znesek.
- Še posebej se zahvaljujemo staršem in ostalim, ki so na različne načine vrtcu donirali še
kako uporabne stvari ali nam popestrili vsakdan z glasbenimi in plesnimi nastopi ter
predstavitvami poklicev.
- Hvala vsem staršem za prispevke za šolski sklad ter za sodelovanje v dobrodelnih akcijah.
9. STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE
Cilj strokovnega izpopolnjevanja je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih
delavcev, povečevanje kakovosti in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela ter
posodabljanje programa in didaktičnega materiala.
Udeležili smo se predavanja gospoda Marka Juhanta na temo prenove domače vzgoje,
predavanja dr. Vesne Homar o zdravju v vrtcu ter varstva pri delu. Z novostmi smo se
seznanjali v okviru strokovnih aktivov, študijskih skupin in individualnih izobraževanj.
Delavke so se udeležile še študijskih skupin, ki so potekale v vrtcu v Vnanjih Goricah 14. 10.
in 21. 10. 2015 na temo Spremljanje otrokovega razvoja in napredka v vrtcu v povezavi z
20
otroki iz priseljenih družin. Ravnatelji in pomočniki v vrtcih smo imeli srečanje na Zavodu za
šolstvo, dne 24. 2. 2016 ter tri območna srečanja (oktober, marec, maj).
Udeležba na individualnih izobraževanjih: zborovska šola, šola Kamišibaja, predavanje Učenje
je igra R. Rajovića, predavanje Medkulturnost v vrtcih, OŠ in SŠ, Profesionalni razvoj
strokovnih delavcev, Požarna varnost, Otroci s posebnimi potrebami, Glasbena vzgoja v vrtcu
– kako, kje, kdaj, Razvijanje pismenosti s povezovanjem vrtca in šole.
V letošnjem letu smo imeli na redni praksi šest dijakinji in tri študentke.
10. MATERIALNI IN TEHNIČNI POGOJI
Na terasi na modrem vhodu smo pralne plošče zamenjali z gumo. V bloku na terasi imamo
nov senčnik. Igrišče na Bregu ima dodatno senco in zasajena nova drevesa. Imamo nove
krožnike za sankanje, skiroje, poganjalčke, shranjevalne skrinje za teraso, obnovili smo
igrače za peskovnik. Modro teraso smo opremili z novo gugalnico gnezdom, pred vhodom pa
je urejena visoka greda.
Postopno se belijo prostori. Zamenjali smo pohištvo v sobah 6 in 7. V zeleni garderobi in v
sobi 5 smo obnovili strop in luči. V pralnici je dodatno nov pralni stroj, hišnik pa ima novo
kosilnico.
Obogatili smo knjižnico. Dedek Mraz je vsako igralnico obdaril z novimi igračami, kupili smo
tudi dva nova računalnika. Sproti smo dopolnjevali didaktični material. Z denarjem iz
šolskega sklada smo kupili Orffove instrumente in dva sintisajzerja.
Nabavili smo kape s šiltom, da jih otroci uporabljajo za obiske v Ljubljani. Dokupili smo
otroške pelerine za enoto Sonček na Bregu. Bregu in blok smo opremili s šest sedežnima
vozičkoma za najmlajše.
Menim, da smo z naštetim izboljšali pogoje za delo in počutje ter upamo, da bomo s
pomočjo občine, društev in posameznikov kljub finančni stiski še naprej ohranjali tak
standard.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k realizaciji letnega delovnega načrta.
Zaposleni v enoti vrtca OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Borovnica, 31. 8. 2016
Daniel Horvat,
ravnatelj
Zaključno poročilo o delu OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu
2015/2016 je bilo potrjeno na 10. redni seji Sveta zavoda OŠ dr. Ivana Korošca
Borovnica, dne 29. 9. 2016.
Metka Pristavec-Repar,
predsednica Sveta zavoda
21