krščanski - Nova Slovenija
KRŠČANSKI DEMOKRAT. Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, marec 2017, št. 9 INTERVJU: dr. Marko KREMŽAR Smo na pragu velikih družbenih sprememb. BREZPLAČNI VRTEC ZA DRUGEGA OTROKA NSI OMOGOČILA DOSTOJNEJŠE ŽIVLJENJE INVALIDOV 1 GOSPODARSTVO JE TREBA RAZBREMENITI ŽELITE SODELOVATI IN SOODLOČATI PRI OBLIKOVANJU DELAVSKE POLITIKE? zhajala iz aktivnosti. LETNA KONFERENCA ZDRUŽENJA DELAVCEV NSi torek, 14. marec 2017, ob 17. uri Dvorakova ulica 11a, Ljubljana Na konferenci bomo pregledali preteklo delo in začrtali pot nadaljnjih aktivnosti. LETNA KONFERENCA ZVEZE SENIORJEV NSi Ste upokojeni ali stari več kot 60 let? Želite sodelovati in deliti svojo življenjsko modrost pri oblikovanju krščansko demokratske politike? Dobrodošli na letni konferenci Zveze seniorjev NSi, ki bo v sredo, 15. marca 2017, ob 17. uri, v prostorih NSi, Dvorakova ulica 11a, Ljubljana. Na konferenci bomo pregledali preteklo delo in se dogovorili o načrtih za naprej. Po konferenci sledi pogostitev in druženje seniork in seniorjev. Vljudno vabljeni! KRŠČANSKI DEMOKRAT. 2 UVODNIK NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI KAZALO SAMO DEJANJA ŠTEJEJO. Na zadnji seji državnega zbora je bil z veliko večino sprejet zakon o osebni asistenci, ki ga je pripravila in vložila poslanska skupina naše stranke. Po številnih letih so invalidi dobili težko pričakovan zakon, ki jim bo omogočil dostojno življenje. Saj se sliši skoraj neverjetno, da je skozi parlament šel tako pomemben zakon opozicijske stranke, ampak tudi to je mogoče. Še posebej, če ima parlamentarna večina cmok v grlu in slabo vest. In še posebej, če socialdemokrati zardevajo v obraz, da kljub dolgoletnemu vodenju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na tem niso naredili nič in so podoben zakon dolga leta držali v predalu. Za krščanske demokrate štejejo samo dejanja in mi smo zbrali stroko, povezali invalidske organizacije in vložili zakon, ki je bil potrjen brez glasu proti. Prve dni meseca februarja se je stranka zbrala na svojem rednem letnem posvetu v Celju. Določili smo programske prioritete tega leta in začrtali naše delo za naslednje obdobje. Pred nami je super volilno obdobje, saj se nam bo v letu in pol zvrstilo troje volitev - predsedniške, državnozborske in lokalne volitve. Seveda se na njih že intenzivno pripravljamo in se jih veselimo, saj bomo naš rezultat zanesljivo izboljšali in s tem ustvarili pogoje za uresničitev našega programa. Na posvetu smo ponovno ugotovili, da so gospodarske rešitve tiste, ki jih Slovenija najbolj potrebuje in po katerih je naša stranka najbolj znana. Ni podjetja v Sloveniji, v katerem ne bi govorili o našem gospodarskem programu. To bo naš ključni poudarek tudi v prihodnje. Pred nekaj dnevi smo imeli tradicionalno srečanje s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, kjer smo ponovno lahko slišali, da je Nova Slovenija stranka obrtnikov in podjetnikov, stranka slovenskega gospodarstva. V lanskem letu smo vložili preko dvajset predlogov zakonov, ki jih tako ali drugače nujno potrebuje slovensko gospodarstvo. Seveda niso bili sprejeti, vsebina pa ostaja aktualna in bo v prihodnje še bolj. Vsebina bo počakala na drugačno razmerje sil v državnem zboru in takrat bomo lahko z našimi rešitvami takoj pomagali gospodarstvu. Pred dobrim mesecem dni se je naši poslanski skupini pridružil poslanec Zvonko Lah iz Mirne Peči na Dolenjskem. Njegovega prihoda smo veseli, saj je številčno, vsebinsko in srčno okrepil naše vrste. V naslednjih dveh tednih bosta dve organizacijski obliki v stranki imeli svoje letno srečanje oziroma konferenco. Če pogledate na levo, boste videli vabilo na konferenco združenja delavcev in vabilo na konferenco zveze seniorjev. Rezervirajte si termin in vabljeni, da se udeležite teh dveh dogodkov v novih prostorih stranke na Dvorakovi 11a v Ljubljani. Še posebej pa vas vabim, da si rezervirate nedeljo, 11. junija 2017, za naš tradicionalni tabor stranke, ki bo letos potekal v občini Žiri, kjer je župan naš član Janez Žakelj. Človek, pri katerem štejejo samo dejanja. Robert Ilc glavni tajnik 4 NA OBISKU PRI PAPEŽU 4 OSEBNA ASISTENCA 5 UKREPI ZA DRUŽINE 6 ZVONKO LAH V NSi 7 SREČANJE NSi IN OZS 7 ZAKON O TUJCIH 8 LETNI POSVET NSi 9 AVSTRIJSKA KOROŠKA 10 DR. MARKO KREMŽAR 14 MSi PRED KONGRESOM 14 KMEČKA ZVEZA 15 ZGODILO SE JE 16 NAŠ ŽUPAN 17 IZ EU PARLAMENTA 18 JOŽE JURKOVIČ Všečkajte NSi na Facebooku! @novaslovenija Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratov Izdaja: Glavno tajništvo NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik Oblikovanje: Andrej Cimperšek Naslovna fotografija: Siol.net / Marko Vombergar Naklada: 11.500 izvodov, Ljubljana, marec 2017 Tisk: Tiskarna Januš, d. o. o. 3 AKTUALNO Ljudmila Novak na obisku pri papežu Frančišku Predsednica NSi Ljudmila Novak se je v sklopu uradnega dvodnevnega obiska Vatikana srečala tudi s papežem Frančiškom. Kot je dejala, je papežu med kratkim srečanjem in blagoslovom zaželela veliko zdravja, on pa se ji je priporočil za molitev, saj kot je dejal, je poslanstvo, ki ga opravlja, za njegova leta zelo naporno. O morebitnem papeževem obisku v Sloveniji je Ljudmila Novak dejala, da si seveda mnoge države želijo papeževega obiska in da je seznam čakajočih držav temu primeren. “Končno odločitev pa ima seveda papež Frančišek,” je dejala predsednica NSi in dodala, da ostaja vprašanje njegovega obiska v Sloveniji še odprto. Ob obisku Papeškega sveta za kulturo je Ljudmila Novak izpostavila tudi problem financiranja osnovnega šolstva konkretno izpolnjevanje odločbe ustavnega sodišča, ki še ni izpolnjena. Opozorila je tudi na pričakovanje NSi, in sicer, da bi v Sloveniji postalo normalno, da bomo kristjani v parlamentu lahko izpovedovali svoja verska čustva in vrednote. Kot je dejala predsednica NSi, si želi, da bi molitveni zajtrk, ki so ga začeli organizirati v parlamentu, postal del te normalnosti. NSi omogočila dostojnejše življenje invalidov Zakon o osebni asistenci sovi Sprejet s 70 gla Krščanski demokrati smo v volilnem programu leta 2014 zapisali, da bomo podpirali politike in ukrepe, ki so usmerjeni v omogočanje samostojnega življenja invalidov. Posebej smo izpostavili osebno asistenco. Ob deseti obletnici sprejetja Konvencije OZN o pravicah invalidov in 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, smo izpolnili svojo volilno obljubo in vložili zakon o osebni asistenci, s katerim bo posameznikom in posameznicam, ki zaradi posledic svoje težke invalidnosti nujno potrebujejo pomoč drugega človeka pri osnovnih aktivnostih, kot so osebna higiena, oblačenje, hranjenje, v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, pri gibanju, pri sporazumevanju, ipd., zagotovljen osebni4asistent. KRŠČANSKI DEMOKRAT. V preteklosti je bilo že več neuspešnih poskusov, da bi uredili področje osebne asistence. Številnim invalidom tako ni bila zagotovljena potrebna pomoč in marsikateri mlajši težko gibalno oviran invalid je moral živeti v domu za ostarele. Sprejeti zakon pa bo omogočil samostojnejše življenje invalidom, ki zaradi posledic svoje invalidnosti nujno potrebujejo pomoč drugega človeka pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb, pri delu, šolanju, vključevanju v versko in kulturno življenje, športu, ipd. V NSi ocenjujemo, da bo prvo leto izvajanja zakona pravico do osebne asistence uveljavilo najmanj 250 invalidov, v naslednjih letih pa se bo njihovo število bistveno povečalo. Dodati še velja, da bo po naši oceni med 800 in 1500 gluhih, slepih ali gluhoslepih ljudi, ki ne bodo izpolnjevali osnovnega pogoja, da potrebujejo asistenco vsaj 30 ur na teden, lahko uveljavljalo samo pravico do pomoči v obliki spremstva in podpore pri komunikaciji. Vesel sem, da smo v NSi z vložitvijo zakona o osebni asistenci sledili tudi zavezi z zadnjega kongresa stranke v Brežicah. V kongresni izjavi Gradimo normalno Slovenijo smo namreč izpostavili, da v Sloveniji potrebujemo ukrepe v podporo kulturi življenja, s katerimi bo državljanom omogočeno razvijanje njihovih talentov in sposobnosti. mag. Cveto Uršič predsednik SO NSi za delo, družino in socialne zadeve AKTUALNO Ponovna uvedba brezplačnega vrtca za drugega otroka SEZNAM UKREPOV, S KATERIMI BI DRUŽINAM OMOGOČILI LAŽJE ŽIVLJENJE, JE NASLEDNJI: ponovna uvedba nižje cene vrtca za prvega otroka ter brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati vpisani v vrtec, V NSi smo večkrat opozorili, da se Slovenija že danes sooča z zelo slabo demografsko sliko, obeti za prihodnost pa so še bolj negativni. Izrazita problema sta predvsem nizka rodnost in staranje prebivalstva. Za ohranitev slovenskega naroda bi potrebovali okrog 30.000 rojstev na leto, trenutno pa ne dosegamo niti 20.000 rojstev. Podpredsednica NSi Iva Dimic je na novinarski konferenci dejala, da bi morala vlada, če že ukinja varčevalne ukrepe na številnih drugih področjih, dati prednost predvsem tistim ukrepom, ki so v času državnega varčevanja prizadeli družine. “Imamo ukrepe za starejše od 55 let in imamo ukrepe za mlade do 30 let. Nimamo pa ukrepov za mlade ženske in mamice, ki so zaposlene ali pa brezposelne in so v negotovosti, ali se odločiti za otroka in kako usklajevati poklicno in družinsko življenje. Gre za izjemno pomembne ukrepe in upam, da bo vlada imela toliko posluha in naše predloge podprla,” je predloge NSi utemeljila Iva Dimic. odprava omejitev višine starševskega nadomestila in višine starševskega dodatka, ponovna uvedba celotne višine porodniškega nadomestila za vseh 12 mesecev, ponovna uvedba univerzalne pravice do pomoči ob rojstvu otroka in pravice do dodatka za veliko družino, ponovna uvedba otroškega dodatka za vse dohodninske razrede, ponovna uvedba državne štipendije tudi za družine, ki spadajo v razred od 53 % do 64 % povprečne mesečne plače na družinskega člana in ponovna uvedba nacionalne stanovanjske varčevalne sheme in subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Židan na teranovem tnalu Poslanska skupina NSi je evropskemu komisarju za kmetijstvo in razvoj podeželja Philu Hoganu poslala pismo, v katerem ga je povabila v Slovenijo. V NSi si namreč želimo, da bi komisar obiskal državni zbor in poslancem na pristojnih odborih predstavil argumente za sprejetje delegiranega akta, s katerim želi Hrvaški podeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. Podpredsednica NSi Iva Dimic je v izjavi za medije poudarila, da bi bil glede na različne informacije o zadevi teran obisk komisarja popolnoma na mestu. “Predvsem nas zanima, kaj je Evropsko komisijo pripeljalo do sprožitve postopka za sprejem delegiranega akta, ki naj bi začel veljati že 30. junija,” je dejala Iva Dimic in opozorila: “Tovrstno ravnanje Evropske komisije namreč utegne izzvati v Sloveniji negativne odzive in nezaupanje v to evropsko institucijo. Močno nas namreč skrbi, da bi napovedana odločitev Evropske komisije utegnila sprožiti negativna čustva do EU, kar je zelo nevarno zlasti v času naraščajočega populizma, ki je usmerjen proti EU.” Vodstvo NSi je sicer še pred poslanim vabilom evropskemu komisarju v izjavi za javnost opozorilo, da so izjave kmetijskega ministra Dejana Židana in evropskega komisarja različne. “Zanima nas, kdo tu laže,” je v izjavi za medije dejala Iva Dimic in dodala, da si v NSi želimo razkritja dokumentacije o poteku pogajanj med Vlado Republike Slovenije in Evropsko komisijo. 5 AKTUALNO Zvonko Lah novi poslanec v poslanski skupini nsi “Vesel sem, da lahko povem, da je nepovezani poslanec Zvonko Lah z današnjim dnem postal član poslanske skupine NSi,” je na novinarski konferenci v začetku februarja dejal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Kot je še pojasnil, je Zvonko Lah prišel v NSi brez kakršnih koli pogojev, poleg tega pa so ga medse sprejeli organi stranke na lokalni in regijski ravni, prav tako pa sta z njegovo priključitvijo NSi soglašala Izvršilni odbor stranke in Svet NSi. Vodja PS NSi je obenem poudaril, da ima Zvonko Lah kot bivši župan in podjetnik veliko izkušenj na področju lokalne samouprave in infrastrukture, s čimer bo lahko stranki v državnem zboru prinesel novo dodano vrednost. Zvonko Lah, ki je avgusta izstopil iz poslanske skupine SDS, je na novinarski konferenci pojasnil tudi razloge za svoj vstop v NSi. Kot je dejal, se je za vstop odločil, ker se z večino poslancev NSi razume in ker pozna veliko članov NSi v svojem lokalnem okolju. Zelo blizu mu je tudi program. “Vesel sem, da bom lahko lažje nadaljeval z delom v parlamentu in poskušal opozoriti na še nekatere probleme, za katere mislim, da jih moramo v Sloveniji nujno rešiti,” je za medije povedal Lah. Sam ocenjuje, da bo delo v NSi bistveno lažje, kot je bilo v poslanski skupini SDS. Kot je takrat pojasnjeval, ga je zlasti motilo, da se v SDS ne ukvarjajo s trenutnimi stvarmi in prihodnostjo, ampak predvsem s preteklostjo. Ocenjujem, da bo delo v NSi bistveno lažje, kot je bilo v poslanski skupini SDS. Podpora nsi še naprej stabilna Februarske raziskave javnega mnenja kažejo, da bi NSi močno izboljšala rezultat na volitvah glede na rezultat zadnjih državnozborskih volitev leta 2014. Raziskava agencije Episcenter je februarja pokazala, da bi NSi volilo 10,5 % opredeljenih volivcev, kar bi stranki v državnem zboru zagotovilo vsaj 11 poslanskih mandatov. Raziskava agencije Ninamedia je prav tako pokazala, da bi NSi dobila vsaj 11 poslanskih mandatov, volilo pa bi jo 11 % opredeljenih volivcev. Pri raziskavi časnika Delo in agencije Mediana pa je potrebno poudariti, da rezultati omenjenih dveh raziskav ne kažejo rezultatov podpore med opredeljenimi volivci, ampak zgolj med vsemi volivci, torej tudi tistimi, ki na volitve ne bi odšli. Februarska raziskava Delo tako kaže 4,9-odstotno podporo NSi, raziskava Mediane pa 2,9-odstotno podporo. Na Glavnem tajništvu v sodelovanju z Raziskovalnim centrom Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka izvajamo tudi analizo vseh anket in na podlagi tega izračunamo povprečen rezultat NSi v posameznem mesecu. V mesecu februarju ugotavljamo, da je trend podpore NSi še vedno KRŠČANSKI DEMOKRAT. 6 stabilen. Podatki kažejo, da bi stranka z Ljudmilo Novak na čelu vsaj podvojila rezultat zadnjih državnozborskih volitev. AKTUALNO Srečanje z ozs: gospodarstvo je treba razbremeniti Delegacija NSi na čelu z vodjo poslanske skupine NSi Matejem Toninom se je sestala z vodstvom Obrtnopodjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki velja za trdnega partnerja pri oblikovanju zakonodajnih predlogov NSi s področja gospodarstva. “Zahvalil bi se NSi in vsem drugim strankam, ki so nam pomagale, da je zakonodaja na področju obrti in podjetništva dokaj znosna,” je po srečanju dejal predsednik OZS Branko Meh. NSi bo skladno z dogovorom v parlamentarni postopek vložila več zakonodajnih sprememb. Med drugim tudi predlog, da bi šle bolniške odsotnosti, daljše od 15 dni, v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne več delodajalcev. “Verjamem, da bo kakšen od naših zakonov ugledal luč sveta, saj se volitve približujejo in bodo koalicijski poslanci bolj dojemljivi do koristnih pobud, kot so bili morda doslej,” pa je v izjavi za medije povedal vodja PS NSi Matej Tonin. POKOJNINSKI SISTEM POTREBUJE NOVE TEMELJE “NSi ima zelo dober gospodarski program in glede tega smo enotnega mnenja!” Tako je po srečanju vodstev NSi in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) dejal njen predsednik Janez Sušnik. Vodstvi sta se sestali z namenom, da bi razpravljali o ukrepih za pomoč starejšim in pokojninski reformi. Udeleženci srečanja so bili enotnega mnenja, da je treba za boljše življenje vseh skupin prebivalstva najprej več narediti na področju gospodarstva, ki je osnova za dobro delujočo državo. Prav tako je ZUDS soglašal z oceno, da pokojninski sistem čim prej potrebuje reformo, saj je dolgoročno nevzdržen. “Novo vodstvo ZDUS-a je pokazalo, da je nadstrankarsko. Ugotovili smo, da imamo podobne poglede in rešitve pri pokojninskem sistemu ter demografskem skladu. Z današnjim pogovorom sem zadovoljna,” pa je po srečanju dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. Kot je še napovedala, bo NSi znova vložila v zakonodajni postopek tudi predlog zakona, po katerem bi imel upokojenec pravico do polne pokojnine tudi v primeru nadaljnje zaposlitve, pri čemer pa bi moral plačevati tudi vse prispevke. NSi PODPRLA OSTREJŠE POGOJE ZA VSTOP TUJCEV V SLOVENIJO Ukrepi bodo veljali le v zaostreni varnostni situaciji. Državni zbor je s 47 glasovi za in 18 proti sprejel novelo zakona o tujcih, ki predvideva aktivacijo posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. Potrjeno je bilo tudi dopolnilo NSi, po katerem bo za izvedbo tega ukrepa dovolj večina v parlamentu – to je 46 poslanskih glasov. “Predlog novele zakona o tujcih prihaja v državni zbor z veliko zamudo. Če bi bil ta zakon sprejet poleti leta 2015, Slovenija na svoje ozemlje ne bi dovolila vstopiti več kot 400 tisočim ilegalnim migrantom brez dokumentov in osebnih preverjanj, pri čemer omenjeni migranti niso imeli namena pri nas zaprositi za mednarodno zaščito,” je v stališču NSi na redni januarski seji državnega zbora dejal poslanec Jernej Vrtovec in dodal: “Kljub številnim opozorilom opozicije, vlada takrat ni imela posluha in se je zanašala na skupno evropsko rešitev migrantske problematike.” 7 AKTUALNO LETNI POSVET NSi POKOJNINSKA REFORMA IN UKREPI ZA DRUŽINE UDELEŽENCI POSVETA SO SPREJELI NASLEDNJE ZAKLJUČKE: Četrtega februarja letos je v Celju potekal letni posvet NSi, ki se ga je udeležilo več kot 150 predsednikov občinskih in regijskih odborov iz cele Slovenije. Vsebinsko je bil posvet posvečen razpravi o nadaljnjih aktivnostih stranke, potrebnosti pokojninske reforme in razpravi o ukrepih za podporo družinam. Udeleženci so se strinjali, da ima NSi trenutno v javnosti stabilno podporo, ki se giblje okrog 10 odstotkov, javnomnenjske raziskave pa kažejo, da bi NSi na volitvah lahko dobila vsaj 11 poslanskih mest. Po vsebinski plati je NSi najbolj prepoznavna po gospodarskem programu in temeljnih civilizacijskih vrednotah, ki jih zagovarja. Kot je bilo sklenjeno na posvetu, bo NSi v prihodnje še dodatno krepila svoj gospodarski programski profil, pripravila pa bo tudi aktivnosti na področju soočanja z demografskimi izzivi - pokojninska in zdravstvena reforma ter ukrepi v podporo družini in rodnosti. kdaj nam bo uspelo … storiti pomembne korake k boljšemu zdravstvenem sistemu, se sprašujemo vsi državljani te naše lepe Slovenije. Prav nihče ni izvzet, da ne bi bil na tak ali drugačen način deležen srečanja v povezavi z delovanjem zdravstvenega sistema, zdravniki, medinskimi sestrami, zdravili, preventivnimi cepljenji, pregledi in ostalim. Zato je tudi skrb vsakega od nas toliko večja. V zadnjih tednih je prišel s strani ministrstva za zdravje v javno obravnavo eden najbolj pomembnih zakonov t. i. zdravstvene reforme, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ponuja nekatere rešitve, ki močno odmevajo v širši in strokovni javnosti in kjer prihaja tudi do trenj, kot je običajno za demokratične ureditve. Na drugi strani pa KRŠČANSKI DEMOKRAT. 8 so trenja tudi posledica pomanjkanja dobronamernega PODPORA DRUŽINAM: Družina in zakonska zveza sta temelj naše družbe. Novi družinski zakonik ne sme spreminjati njunega osnovnega poslanstva. Družina mora ostati nedotaknjena tudi v ustavi. Rodnost je v Sloveniji prenizka, zato nujno potrebujemo konkretne ukrepe za več rojstev. Večja dostopnost mladih do služb in stanovanj je nujen začetek. Če že, potem bi morali varčevalne ukrepe najprej rahljati na področjih, ki so kakorkoli povezani z družinsko politiko. Jasno je potrebno ločiti družinsko in socialno politiko. Izboljšati je potrebno pogoje za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Dostop do umetne prekinitve nosečnosti ne sme biti tako lahek. Pred njihovo dokončno odločitvijo bi ženskam morali ponuditi psiho-socialno pomoč. POKOJNINSKA REFORMA: Nova pokojninska reforma je zaradi negativnih demografskih trendov nujna. Najnižja pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa ne sme biti nižja kot 617 evrov. Nova pokojninska reforma mora uvesti davčne olajšave za delodajalce, ki starejše delavce prerazporejajo na fizično manj zahtevna delovna mesta. vključevanja številnih kompetentnih posameznikov in institucij v proces sodelovanju oblikovanju sprememb. Krščanski demokrati že nekaj let močno poudarjamo, da “zdravje ne izbira političnih strank”, zato je družbeni konsenz nujno potreben. Zavedati se moramo, da gradimo prihodnost družbe tudi za prihodnje rodove. Krščanski demokrati pri zdravstveni reformi poudarjamo in želimo, da zdravstveni sistem v novem modelu v središče postavi državljana, ne pa institucij sistema, da so pravice in obveznosti posameznika jasno opredeljene, da so finančni viri stabilni in dolgoročno vzdržni ter da je pri tem upoštevano načelo, da je stabilnost financiranja večja, če so viri razpršeni. In kar je ključno, da ljudem zagotovimo javno dostopno zdravstvo brez prekoračitve dopustnih čakalnih vrst in z elementi konkurenčnosti ter izbire za posameznika - tako za zdravstveno institucijo, zdravnika in zavarovalnico ter tudi za podjetja, ki vlagajo v skrb za zdravje zaposlenih in zdrav način življenja več kot predpisujejo zakonodajni oviri. Dostopnost oziroma nedostopnost do prepotrebnih storitev je vprašanje dostojnosti posameznikovega življenja in družbe na sploh, zato je potrebno še posebej skrbeti, da ni ogroženo človekovo dostojanstvo. Uspelo nam bo, ko bomo kot družba zmogli vrednote zdravja umestiti v vsakdanje delo in odločanje o kreiranju sprememb ne bo le predmet novoletnih želja. Matjaž Trontelj predsednik sveta NSi AKTUALNO Avstrijska koroška se vračamo v čase haiderja?? Poteza avstrijske deželne vlade na Koroškem, ki je v predlogu nove deležne ustave slovenski jezik izbrisala kot enega izmed uradnih jezikov, je v Sloveniji naletela na ostre odzive. V Novi Sloveniji smo takoj zahtevali odziv slovenske vlade na nastale razmere, sklicali pa smo tudi nujno sejo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer so tudi predstavniki slovenske avtohtone skupnosti na avstrijskem Koroškem lahko predstavili svoj pogled na zaplet. Predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je bila kot nekdanja ministrica pristojna za področje zamejcev, zdomcev in manjšin je na novinarski konferenci ob tem dejala, da so bili odnosi do slovenske manjšine v zadnjih letih dobri in opozorila, da gre v tem konkretnem primeru za jasno diskriminacijo avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Izrazila pa je mnenje, da se, kot kaže, žal vračamo v čase Jörga Haiderja, ko so bili odnosi med slovensko avtohtono skupnostjo in vlado na avstrijskem Koroškem vseskozi napeti, Slovenci na avstrijskem Koroškem pa potisnjeni v podrejen položaj. Slovenska vlada je premalo aktivna. Zakaj je odziv Slovenije v konkretnem primeru izredno pomemben, je predsednica NSi na nujni seji parlamentarnih odborov pojasnila z naslednjimi besedami: “Ustava je najvišji akt države. Zato je potrebno budno spremljati, kaj bo zapisano v tem najvišjem aktu, saj bo na podlagi vsebine tega zapisa nastala nova zakonodaja, ki bo določala odnos in status do Slovencev na avstrijskem Koroškem. Odločilna je lahko vsaka beseda, saj se bo zakonodajalec kasneje lahko ves čas skliceval na ustavo. Pričakujemo, da bo Avstrija zgled visokih demokratičnih standardov in pričakujemo tudi, da bo Avstrija na svojem ozemlju zagotavljala enake standarde, kot jih za svojo manjšino uveljavlja na južnem Tirolskem.” Ob tem je izrazila obžalovanje, da se v Avstriji še vedno dopušča strankarski politični boj zoper eno narodno skupnost in dodala: “Pričakujemo, da bodo demokratične sile v Avstriji zavrnile takšne anomalije, ki so bile značilne za pretekla desetletja.” V ustavi je lahko odločilna vsaka beseda. Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je dejal, da je bil namen nujne seje tudi v tem, da se slovensko vlado spomni, da jo je državni zbor s sprejemom Deklaracije o zunanji politiki RS zavezal, da skrbi za slovensko avtohtono narodno skupnost in ob tem dodal, da vlada ni pokazala nobene prave aktivnosti, da bi posegla v dogajanje na avstrijskem Koroškem in nemudoma zahtevala zaščito naše avtohtone skupnosti. Predstavniki Slovencev, ki živijo na avstrijskem Koroškem, so svoje predloge za rešitev težave, ki je nastala, pripravili v štirih točkah in ga predložili ustavni komisiji za deželno ustavo. Kakšna bo usoda teh predlogov še ni znano, a upajmo, da bo predlog upoštevan. V pričakovanju nadaljnjih korakov avstrijske deželne vlade pa velja spomniti na besede, ki jih je v oddaji Studio 3 na to temo izrekla Ljudmila Novak: “Slovenci na Koroškem, ki so združeni v treh krovnih organizacijah, morajo držati skupaj, mi pa jih moramo pri tem podpirati.” 9 INTERVJU dr. Marko KREMŽAR Smo na pragu velikih družbenih sprememb. Dr. Marko Kremžar, ekonomist, politik, pedagog, pisatelj in Slovenec z veliko začetnico. Kot mlad fant je v Sloveniji izkusil brutalnost druge svetovne vojne oz. komunistične revolucije. Bil je v dveh koncentracijskih taboriščih in zaradi mladoletnosti obsojen “le”na bivanje za nedoločen čas v zastraženem prevzgojnem zavodu. Njegova iznajdljivost in nekaj sreče sta botrovali, da mu je uspelo pobegniti v Avstrijo, od tam pa je skupaj s starši emigriral v Argentino, kjer si je ustvaril novo življene. Poprijel je za marsikatero delo, da je lahko preživljal sebe in starše, se šele učil novega jezika, a to ni bila ovira, da ne bi hitro doštudiral in kasneje tudi doktoriral iz gospodarskih ved. Njegov angažma v slovenski skupnosti v Buenos Airesu, kjer je bil pomemben organizator in pedagog slovenskega srednjega šolstva, bo ostal za vedno zapisan v zgodovino. Bil je zadnji predsednik predvojne Slovenske ljudske stranke, po združitvi z SKD leta 1992 pa je postal tudi podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Kljub temu, da je že v častitljivih letih z njim nismo obujali le spominov, ampak smo se pogovarjali predvsem o prihodnosti, spremembah, ki jih bo prinesel tehnološki napredek in ohranjanju slovenske identitete ter kulturne dediščine. Avtor: mag. Aleš Trtnik KRŠČANSKI DEMOKRAT. DEMOKRAT. KRŠČANSKI 10 10 INTERVJU V procesu slovenske osamosvojitve ste aktivno sodelovali in takrat ste tudi prišli v Slovenijo pomagati pri osamosvojitveni zakonodaji. Kako danes ocenjujete prispevek slovenskih zamejcev in zdomcev pri osamosvajanju? Slovenska politična emigracja je izpolnila svojo nalogo v prvi vrsti s tem, da je v času, ko je v domovini vladala totalitarna oblast komunistične partije, ohranjala tako demokratično tradicijo in spomin na žrtve revolucije ter povojnega genocida, kakor tudi zavest, da imamo Slovenci pravico do svoje države. Krščansko demokratska Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je bila skupaj z liberalno in socialistično stranko v emigraciji povezana v Slovenski narodni odbor, je bila po drugi svetovni vojni po svojih zastopnikih vseskozi prisotna v Zvezi evropskih krščansko demokratskih strank. V tem organizmu, pa tudi po drugih zvezah po raznih državah, se je, posebno ob koncu 80-ih in začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, zavzemala za samostojnost Slovenije. Ena od pomembnih okoliščin tistega časa je bila, da so imeli takrat krščanski demokrati v Evropi odločilen vpliv in da so mnogi vodilni politiki te smeri, preko pogovorov z delegati takratne SLS, Slovenijo in njeno problematiko že poznali. Tako smo imeli slovenski krščanski demokrati na mednarodni ravni sogovornike, ki so imeli posluh za naše težave in interese. Če danes gledam nazaj, bi rekel, da je bil to pravi božji dar. Brez te srečne okoliščine bi se, verjetno, Slovenija težje osamosvajala. Je odnos s slovenskimi zdomci in njihovimi potomci potencial, ki bi ga veljalo še bolj uresničiti? Mislim, da je bil trenutek, ko bi se zdomci vračali v domovino v večjem številu in bi v Slovenijo lahko tudi kaj investirali, na žalost, zamujen. Če bi jih leta 1991 kdo povabil v Slovenijo, bi se številni temu klicu odzvali, a do tega ni prišlo. Nekaj let kasneje so se sicer pojavile prošnje, da bi zdomci Sloveniji finančno pomagali, a ljudje so bili nad novo oblastjo takrat že razočarani. Hrvatje pa so, na primer, ob osamosvojitvi že v prvem tednu povabili nazaj v domovino vse svoje zdomce, ki so se množično odzvali. Seveda je zdomstvo, Slovenija v svetu, že več kot sto let stalnica slovenske demografske slike. To dejstvo, ki smo ga v emigraciji močno poudarjali, je danes, v dobi globalizacije, vsakomur razvidno in ni države, ki ne bi teh, nekoč podcenjevanih, vezi zdaj krepila in uporabljala. Pri nas so ostajale žive občestvene vezi z domovino, medtem ko država še išče, kako dejansko vključiti ta del slovenskega naroda. V tem oziru imam vtis, da se slovenski vladajoči sloj težko otrese starih navad, ko so skušali emigracijo v najboljšem primeru ignorirati. Vendar so, ob nerazumevanju državnih inštitucij, vse bolj dejavni mnogi posamezniki, podjetniki, kulturni delavci, razumniki, ki iščejo in ustvarjajo nove vezi. V zvezi s tem bi morali v Sloveniji bolj razmišljati, kaj storiti zdaj, da najbolj perspektivni in sposobni mladi ljudje ne bi odhajali v tujino, iz katere se marsikdo ne bo vrnil. Slovenska država je leta 1991 zamudila priložnost, da bi se človeški in gospodarski kapital vrnila v Slovenijo, danes pa spet zamuja priložnost, da bi sposobnim mladim ljudem dala pogoje za poklicno izpopolnjevanje in primerno zaposlitev v domovini, da ne bi bili prisiljeni tega iskati na tujem. Ponavlja se ista opustitev, ista napaka v drugi obliki. Državo očitno vodijo ljudje, ki nimajo idej ali pa srca za Slovenijo in Slovence. To pa je le del glavnega slovenskega problema, ki se neizprosno zaostruje – Slovenija ima namreč porazno demografsko sliko. O nizki rodnosti in staranju prebivalstva se, hvala Bogu, po letih molka v domovini vse bolj govori, vendar, če ne pričnemo reševati tega problema, nima smisla razpravljati o prihodnosti ali reformah, ki jih družba potrebuje. Državo očitno vodijo ljudje, ki nimajo srca za Slovenijo in Slovence. NSi je na to temo že sklicala nujno sejo parlamentarnih odborov in poskušala demografijo postaviti med nujna vprašanja, na katera mora Slovenija najti odgovore. Tega problema, po mojem mnenju, ne bo mogla rešiti nobena stranka ali državna komisija, saj gre v prvi vrsti za vprašanje osebnega osveščanja. Gre za vprašanje vesti, kar presega politično delovanje. Politična stranka v sedanjih razmerah lahko da pobudo za kak interdisciplinaren pogovor o tem, kako pomagati mladim staršem in družinam z več otroki, kako povečati družbeno naklonjenost odločitvam za življenje in podobnim vprašanjem v zvezi s kroničnim staranjem prebivalstva. Potrebno je, da država sodeluje pri reševanju demografskih vprašanj, vendar upadanja rodnosti v družbi ni mogoče reševati s silo zakona. Pri tem gre za osebne odločitve. Odločiti se moramo za življenje, ki je največji božji dar in vir veselja ter zdravega življenjskega optimizma, ki ga sodobna družba tako pogreša. Vendar večjega dela prebivalstva, ki na upadanje rojstev in usihanje življenja gleda iz utilitarističnih stališč oz. le z vidika koristnosti, vse to ne zanima. To torej ni tema, ki bi bila zanimiva za širšo javnost… Žal je tako in politika se tega zaveda. Zato sem dejal, da bo demografske trende težko obrniti s pomočjo delovanja političnih strank v parlamentu. Reševanje teh problemov, ki prizadevajo tudi politiko, bo zahtevalo pri večini radikalno spremembo lestvice vrednot, ponovno ovrednotenje življena in sprejemanje naravnega, ustvarjenega reda, kar prejme človek navadno v družini in lahko utrdi šola ter se širi predvsem od človeka do človeka. Mediji lahko ustvarijo vzdušje, ki bo naklonjeno tej problematiki, ne morejo pa nadomestiti vzgoje, ki je bila nekoč tudi ena od nalog krščanske demokracije. Imam občutek, da živi tudi naša stranka predvsem od tistih, ki so že bili vzgojeni v duhu krščanstva in demokracije, bodisi doma, bodisi v cerkvi ali drugod. Ob osamosvojitvi Slovenije je prevladalo vzdušje, da bomo ob spremembi sistema, z uvedbo demokracije, kar čez noč vsi čutili in mislili drugače. A ni bilo tako. Totalitarni režim je neprestano vzgajal za t. i. socializem, ki mu narod ni bil vrednota in mu življenje ni bilo sveto. Zato naj bi demokracija nudila državljanu primerno politično in etično vzgojo, v luči višjih vrednot in večje skupne blaginje. Kolikor tega ni storila država, pada ta naloga na ramena civilne družbe in tudi političnih strank. Sam si vzgojo za trezno in samozavestno slovenstvo, pravično demokracijo in krščanski družbeni nauk, predstavljam v okviru rednih srečanj manjših skupin na lokalni ravni, kjer bi se obravnavale teme, ki niso neposredno vezane na koristi, temveč na krščanske družbene smernice in narodne 11 INTERVJU vrednote. Tematsko bi se na teh srečanjih morali posvečati vprašanjem o smislu in načinu življenja, oblikovanja medsebojnih odnosov v družini in narodu, poznavanju lastne tradicije in kulture ter razumevanju tako domačih kakor tujih gospodarskih in političnih struktur. Tradicionalna Slovenska ljudska stranka je imela pravilo, da se vstopa v politiko, ko imaš že svoj poklic. Pred tem pa si se lahko preizkušal z delom na prosvetnih, športnih pa tudi verskih aktivnostih in širil vrednote, ki si jih spoznaval in sprejemal kot svoje. Vzgoja za javno delovanje se na ta način ne omejuje le na politiko, marveč zajema širok krog ljudi, ki imajo podobne vrednote in lahko delajo za isto stvar na različnih področjih. Problem prezgodnjega vstopa v politiko je v tem, da postane človek lahko od politike eksistenčno odvisen. Zato je komunistična partija načrtno vzgajala svoje kadre že od mladincev naprej v, od nje odvisne, profesionalne politike. V tem je demokratične stranke ne bi smele posnemati, ker bi sicer vzgajale le elito, omejen krog, preveč odvisen od položaja v politiki. Tako se lahko zgodi, da kdo ne bi razumel politike kot delo za skupno dobro, marveč kot boj za svojo korist in oblast. Predvojna krščansko demokratska SLS je postavljala na prvo mesto socialno delo za skupnost, vzgojo somišljenikov in šele nato politično delo v ožjem pomenu besede. V Sloveniji se zdi, da je večina civilne družbe, ki je bila v osemdesetih letih pravzaprav pobudnica in gonilna sila osamosvajanja, preskočila v polje politike. Mnogi, ki so samoiniciativno, brezplačno in pravzaprav v svojem prostem času delali za dobrobit Slovenije, so šli v politiko in prostor civilne družbe se je izpraznil. Uporabili ste besedi »v prostem času« in »brezplačno«, ki sta po mojem mnenju v tem primeru ključnega pomena. Slovenska ljudska kultura zadnjih dveh stoletij se je razvila in širila v veliki meri s prostovoljnim delom ljudi, ki so imeli svoj narod radi. Strinjam se z vami, da so mnogi iz predosamosvojitvene civilne družbe odšli v politiko in da je s tem nastala praznina, ki se še čuti. Vprašanje pa je, kako jo izpolniti. Nekoč je obstajala med nami tradicija prostovoljnega prosvetnega dela, ki je bila bolj kot na politično stranko in njeno strukturo vezana na katoliško vero in cerkveno občestvo, pri drugih pa na svetovni nazor. Tako delovanje je danes silno redko in predstavlja, po mojem mnenju, nalogo, ki še čaka, da se je kdo loti. Spremenjen način življenja, digitalna tehnologija in širok nabor aktivnosti, ki jim človek dandanes lahko sledi, vplivajo na to, da je naše spremljanje dogajanja v družbi postalo dokaj površno in hitro. Mlade ljudi v Sloveniji, ki bi jih prihodnost morala zanimati, zelo težko pritegnete v aktivnosti, ki so povezane s politiko in prihodnostjo države oz. naroda. Kaj lahko storimo? Nikar ne mislite, da je tu v Argentini kaj drugače. (smeh) Gre za globalen trend, a so kljub vsemu povsod ljudje, ki čutijo, da se bo treba soočiti s temi izzivi. Res pa je, da jim današnja družba, ki se po strukturah in mišljenju noče ločiti od zastarelih modelov, ne da tistega, kar iščejo oziroma pričakujejo od življenja. Z njimi bi si lahko zamislili nekakšen prostor realnih in virtualnih srečanj, s kompasom krščanskih vrednot in zgodovinske resnice, ki bi bil kraj pogovora in snovanja za naš skupni jutri, odprt nemirnim duhovom iz vsega slovenskega kulturnega KRŠČANSKI DEMOKRAT. 12 prostora. Pri tem je, kot vemo, zelo pomemben zgled, ki ga lahko da tudi majhna skupina podobno mislečih oseb. Taka povezava bi pomagala ohranjati in potencirati talente oseb, ki v skrbi za skupno dobro razmišljajo in delujejo ustvarjalno, tako v Sloveniji, kakor v svetu. Slovenci smo v zadnjih 500 letih vedno stopali v korak z evropskim trendom. Bodimo inovativni in iščimo v novih razmerah svojo pot. Finančna in gospodarska kriza, ki je leta 2007 zajela ZDA in kasneje tudi Evropo, je bila prelomnica, ki nam je pokazala, kam peljeta potrošništvo in nebrzdan pohlep. A Evropa in mednarodne institucije poskušajo danes vzpostaviti iste vzorce, ki so nas v to situacijo pripeljali. Vsaka nezmernost se prej ali slej drago plača, tako v družbenem, kakor v osebnem življenju. Vendar so vse krize, tudi gospodarske, kompleksen pojav. So posledice raznih vzrokov in mnogih dejavnikov. Omenjena kriza je ponovno opozorila, kam vodi neomejen in nenadzorovan pohlep raznih finančnih inštitucij. Bila je svarilo, ki pa je, po mojem mnenju, naletelo na odmev in ne bi rekel, da mednarodne organizacije zdaj svetujejo vzorce, ki bi vodili v podobno situacijo. Smemo pa se vprašati, do kakšne mere je venomer spodbujano potrošništvo, ki se mu nočemo odpovedati, lahko eden od vzrokov takih in podobnih neredov na finančnem trgu. Od mednarodnih ustanov ne smemo pričakovati, da bi imele že pripravljeno kakšno inovativno vizijo prihodnosti, saj so del sistema. Lahko svetujejo v skladu z osnovnimi gospodarskimi principi in svojimi normami, odgovornost za odločitve in posledice pa nosi vsak sam. Kako komentirate ponoven vznik številnih nacionalizmov v Evropi in tudi izvolitev Donalda Trumpa v ZDA, ki je zmagal z napovedjo protekcionistične politike in populistično retoriko? Mislim, da pojavov, ki jih omenjate, ne smemo poenostavljati in jih označiti le kot populizem, pri katerem gre predvsem za to, da nekdo obljublja več, kot lahko da. Donald Trump v ZDA in Marine Le Pen v Franciji se res poslužujeta populističnega diskurza, a vzroka, da sta se pojavila, sta verjetno različna. Pri francoski kandidatki gre lahko v glavnem za nacionalizem, a tudi za željo po redu in za strah pred nenadzorovano migracijo. Pri odločitvah ameriških volivcev pa vidim reakcijo na nekontrolirano globalizacijo in na moralni relativizem. Glede globalizacije je potrebno najprej pojasniti, da je to dejstvo, ki je posledica tehnološkega razvoja in s katerim je treba živeti, pa najsi je to komu všeč ali ne. Vprašanje je, kako v teh razmerah delovati, da nam bo kolikor mogoče v prid in ne v škodo. Res pa je, da je tehnološko globalizacijo najprej izkoristil kapital, ki se je na ta način otresel v veliki meri državnih nadzorstev. Tako imamo zdaj poleg podjetniškega kapitala, ki je vezan na politične in realne strukture, še globalni kapital, ki se giblje po virtualnih omrežjih, ki ima lastnike, a mu ni lahko določiti pripadnosti. INTERVJU Že Adam Smith in Karl Marx sta opozarjala, da kapital teži k koncentraciji, ko pa se je kapital osvobodil državnega nadzora, so virtualna omrežja to koncentiranje znatno olajšala. Lastniki kapitala so se vedno bolj odločali le z vidika hitrih finančnih koristi, ki ne sovpadajo vedno s koristmi te ali one države in prebivalstva. Takšen pristop je zagovarjal t. i. progresivni del politike, katere vidnejši član je bil npr. nekdanji ameriški minister za zunanje zadeve Henry Kissinger pa tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton. Kitajska je zadnja desetletja rasla v glavnem z ameriškim kapitalom, a v ZDA tega niso jemali kritično. Navajeni so bili, da bogata ameriška podjetja pomenijo hkrati tudi blaginjo za Ameriko. To je držalo, dokler je ta kapital deloval v okviru ameriške politične strukture. V novem modelu pa so ameriška podjetja res bogatela, a kapital ni bil več ameriški, postal je globalen. Ta se je sicer večal, a država, iz katere je izšel, in del prebivalstva sta pričela zaostajati. To je problem, ki ga skuša nova vlada ustaviti. Donald Trump je dobil glasove ljudi zato, ker jim je znal te pojave predstaviti. Seveda je njegova protekcionistična politika lahko nevarna, a nevarna je tudi šibkost nadzornih mehanizmov kapitala. Ne vemo, do katere mere bo ameriški protekcionizem spremenil tok mednarodnega trgovanja. Pričakujemo pa lahko vsaj kak krajši zastoj. Zato bi morale biti države tem bolj previdne - tako pri posojanju, kakor pri jemanju kreditov. Ob porastu prebivalstva v svetu in trajnemu vključevanju azijskih množic v tržno gospodarstvo lahko upamo, da novi protekcionizmi ne bodo mogli dolgo omejevali pretoka dobrin in vplivati na strukturo cen na mednarodnem trgu. Vrednost pa bodo vedno ohranjale dobrine, ki nam zagotavljajo življenje, predvsem plodna zemlja in voda. Te so pravi zakladi, večji od, že ne več tako privlačne, nafte. Mnogi mislijo, da nam bo prave odgovore na prihodnost omogočil razvoj in zato vse sile in vire usmerjajo v tehnologijo, digitalizacijo in robotizacijo. Kako vi gledate na razvoj in prevladujoč vpliv sodobnih tehnologij? Robotizacija in digitalizacija predstavljata stopnjo tehnološkega razvoja, ki ga je treba upoštevati. Časa ni mogoče zavrteti nazaj. Treba je premisliti, kako naj v teh okoliščinah živimo in do katere mere naj se jim prilagodimo. Tehnologija je orodje, ki nam pomaga živeti. Nevarnost, ki jo vidim pri tem je, da bi naša življenja nekritično podrejali modam tehnološkega napredka, namesto, da bi ga smiselno uporabljali. Sprejeti moramo, da nove tehnologije spreminjajo dosedanji način življenja, kot se je to dogajalo vse čase. Robotizacija v gospodarstvu ne bi bila problem in ne bi povzročala brezposelnosti, če bi, na primer, ob tem hkrati skrajšali delovni čas. Seveda bi to za zaposlene pomenilo padec življenjskega standarda, a ne brezposelnosti. V primeru pa, da bi hoteli vsi še naprej vzdrževati relativno visok življenjski standard, lahko nastane hud socialni problem. Odgovore na omenjene dileme bo potrebno najti in zato menim, da smo na pragu znatnih, a še nejasnih družbenih sprememb. Nekatere države bodo v to prisilili morda socialni nemiri, kdor pa bo ljudi pravočasno pripravil na nov način življenja, bo imel manj težav. Sam vidim delno rešitev v uvedbi šesturnega ali štiriurnega delovnika in v večji porabniški skromnosti. Takšna sprememba bi povzročila, da bi zaposleni imeli več prostega časa, ki bi ga lahko usmerili v koristna ročna dela in kulturne aktivnosti. Konkretno bi to pomenilo, da bi na primer človek po urah dela v službi lahko delal zase še na lastnem vrtu. Tako bi se lahko povečala vloga samooskrbe. Verjetno bo prišlo tudi do tega, da bo v službo hodil le eden od zakoncev ali partnerjev, drugi pa bo skrbel za družino, ki lahko prevzame večjo odgovornost za vzgojo otrok in preskrbo ostarelih. Potreba zavetišč za ostarele bi se ob tem znatno zmanjšala in prispevek družinam z ostarelimi člani bi stal državo manj, kakor vzdrževanje teh ustanov. Ob množici standardiziranih izdelkov bo vedno prisotno povpraševanje po posebnih, originalnih izdelkih, kar bo dajalo dodaten prostor obrtništvu in domačim dejavnostim. Odločiti se moramo za življenje in optimizem, ki ga sodobna družba tako pogreša. Skratka, treba je misliti na skromnejši način življenja. Pri tem se bo povečala socialna vloga družine kot temeljne družbene in gospodarske enote, ki daje življenju posameznika večji smisel. Tehnološki razvoj bo omogočil, da bomo imeli več časa in možnosti, da ga napolnimo z dejavnostmi, ki jih radi počnemo pa tudi z duhovnostjo, ki daje našemu bivanju zavest presežnosti. Kako osmisliti življenje pa ni več političen problem, ampak gre za vprašanje osebnih vrednot in interesov. Nov način dela bo verjetno prizadel do neke mere tudi kulturne in verske skupnosti. Več prostega časa lahko poživi zanimanje ljudi za duhovnost in vero, hkrati pa tudi poveča ponudbo praznoverja in razvrata. Pri tem ne bi smeli čakati, kaj bodo naredili Nemci, Francozi ali Američani. Veliki narodi imajo več časa, da se prilagodijo novim razmeram. Slovenci pa smo majhen narod. Naša prednost je v tem, da lahko na nove okoliščine hitreje reagiramo, a jih je treba tudi pravočasno opaziti. Mislim, da je ena od nalog političnih strank tudi ta, da ljudi navajajo na spremembe in jih motivirajo, da čim več stvari naredijo sami. Slovenci smo v zadnjih 500 letih vedno stopali v korak z evropskim trendom. Tudi zdaj ne smemo gledati le, koga bi posnemali. Bodimo inovativni in iščimo v novih razmerah svojo pot na temeljih slovenske duhovne in stvarne dediščine. 13 ORGANIZACIJSKE OBLIKE MLADA SLOVENIJA PRED KONGRESOM ZGODBA O NEKEM USPEHU. BILO JE NEPOZABNO Ekipa MSi zaključuje svoj mandat, zato je čas, da pogledamo nazaj in ovrednotimo narejeno. V teh dveh letih smo v središče postavili vsestranski razvoj potencialov naših mladih, da bodo nekoč dobri aktivni državljani in zaupanja vredni krščanskodemokratski politiki. V pravo veselje mi je bilo spremljati naš napredek, ko smo tekom teh dveh let presegali sami sebe, ko smo segali po zahtevnejših nalogah, ko so pogovori postajali vse bolj poglobljeni in ko smo ob tem zgradili lepe prijateljske odnose. Bilo mi je v čast in se zahvaljujem vsakemu posebej za njegov prispevek, da je Mlada Slovenija pogumno rasla, mi pa z njo. Kako bi ocenila iztekajoči se mandat? Z eno besedo: nepozabno. Nepozabno v smislu uspešno in tudi neuspešno izpeljanih projektov, saj smo se preko njih, ne glede na končni izplen, veliko naučili. Našli smo naše pomanjkljivosti, napake pa tudi področja, kjer smo dobri in uspešni. Nismo bili popolni, a smo se trudili čim bolj približati temu. Kljub našemu izobraževanju (2 x matura, 2 x diploma, 4 x magisterij, opravljen strokovni izpit), našim zaposlitvam (2 x redna zaposlitev, 3 x odprt s. p.) in dvema porokama, nam je uspelo izpeljati kar nekaj kakovostnih večjih projektov. Najpomembnejše od vsega tega pa so prijateljske vezi, ki so se spletle med nami in nas bodo vedno povezovale. Upam, da bo tudi naslednji mandat nepozaben. Tadeja Šuštar generalna sekretarka MSi Federico V. Potočnik predsednik MSi KDO SE DELA NORCA IZ KMETA? Dogajanje na kmetijskem področju postaja pod vodstvom sedanjega ministra Dejana Židana iz SD za današnji čas nerazumljivo in zelo zaskrbljujoče. Primer ustanovitve državnega podjetja in zakonsko (prisilno) odvzetih sto hektarjev najrodovitnejše zemlje v Hočah, kar si v Avstriji niti slučajno niso dovolili privoščiti, ter gradnja avtoceste po najboljši kmetijski zemlji, so samo vrh ledene gore uničevanja slovenskih kmetij. Ob 75-odstotnem lastništvu slovenske zemlje kmet žal še vedno ostaja talec ostankov realsocializma. Na svoji zemlji ne more izkoristiti vseh danosti zaradi državnih monopolov (npr. lovstvo), birokracija pa zavzema vse večji delež dela na kmetiji. Po eni strani je država v svojem interesu sposobna uzakoniti razlastitev zemlje, kmetje pa na svojem ne morejo zgraditi nujne infrastrukture. Ob tem povzročajo skrbi še zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, dvig katastrskega dohodka ter slabe odkupne cene domala vseh pridelkov in proizvodov s kmetij. Kdo se dela norca iz kmeta? Tri leta po katastrofalnem žledolomu ni očiščenih niti 50 odstotkov gozdov. Močna razmnožitev podlubnikov je dodala svoj davek, škodo pa dela tudi divjad in marsikdo izgublja voljo do kmetovanja. KRŠČANSKI DEMOKRAT. 14 Kmečka zveza NSi je na letošnji volilni skupščini izvolila nov upravni odbor, ki bo opozarjal na aktualne zadeve v kmetijstvu in pomagal NSi pri spremembah zakonodaje. Prizadevati si moramo, da bo več mladih prevzemnikov kmetij, ki bodo z veseljem opravljali svoje poslanstvo. Kmečka zveza NSi želi vzpostaviti dialog tudi s civilno družbo, ki deli vrednote NSi, kajti šele takrat lahko upamo na resnične spremembe v odnosu oblasti do podeželja. To je podvrženo številnim spremembam, ki jih je prinesla globalizacija, posledično pa je pod vprašajem tudi obstoj kmeta in z njim celotne družbe. Vlado Pori predsednik Kmečke zveze NSi ZGODILO SE JE... 16. 1. 2017 NSi v Ribnici in Kočevju s podjetniki in župani o razvojnih možnostih. Ob koncu obiska je sledilo srečanje Blizu ljudem s člani in simpatizerji NSi, na katerem je vodstvo spregovorilo o aktualnih zadevah. MORAVŠKA MARA POSTALA ČLANICA NSi. Gospa Mara Vilar, bolj znana kot Moravška Mara, se je pridružila naši stranki in tako obogatila članstvo občinskega odbora NSi Domžale. Veseli smo nove članice, ki ima izjemno veselje do življenja! Novo v stranki Ustanovili smo novi odbor NSi v Kočevju, ki ga vodi Vincenc Janša. Občinski odbor NSi Šmartno pri Litiji pa po novem vodi Martin Fortuna. Dosedanjemu predsedniku Jožetu Ponebšku se zahvaljujemo za njegovo delo! V spomin: Frančišek Komidar, predsednik občinskega odbora NSi Loška dolina Z žalostjo sporočamo, da je v 63. letu starosti umrl predsednik občinskega odbora Loška dolina in občinski svetnik občine Loška dolina Frančišek Komidar. S svojim trudom je močno prispeval, da ima danes stranka na področju občine Loška dolina izvoljeno poslanko državnega zbora, župana in pet občinskih svetnikov. Naj počiva v miru. V spomin: prof. dr. Peter Vencelj, nekdanji minister za šolstvo in šport Z žalostjo sporočamo, da je v 78. letu starosti umrl minister za šolstvo in šport v prvi slovenski vladi prof. dr. Peter Vencelj. V času DEMOSove vlade mu je uspelo odpraviti del krivičnih in nedemokratičnih ureditev v slovenskem šolstvu. V letu 1993, ko je bil državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, je bil posebno zadolžen za Slovence zunaj slovenske države. 10. 2. 2017 Delegacija NSi na sestanku z Milojko Kolar Celarc: Zdravstvo je treba spremeniti v temelju. Kot so predstavniki NSi dejali po srečanju, več denarja problemov v zdravstvu ne bo rešilo. Organizacijo in delovanje zdravstvenega sistema je potrebno spremeniti v temelju. DELO NA VOLIŠČU VAS ZANIMA DELO NA VOLIŠČU? IMATE POLNOLETNE OTROKE, VNUKE, SORODNIKE, PRIJATELJE ALI ZNANCE, KI BI JIH TO ZANIMALO? Jeseni bodo v Sloveniji volitve predsednika republike, ki bodo potekale na približno 3200 voliščih širom države. Nova Slovenija ima kot parlamentarna stranka možnost, da v vsak volilni odbor, ki je zadolžen za pravilno izpeljavo volitev in štetje glasovnic na posameznem volišču, predlaga najmanj enega predstavnika ali predstavnico. Za opravljeno odgovorno delo na volišču država vsakemu članu volilnega odbora izplača nadomestilo v višini 45 EUR. Vse, ki vas sodelovanje v volilnem odboru zanima, nam to sporočite na: http://www.nsi.si/volitve [email protected] (obvezno sporočite: ime, priimek, stalni naslov, občino stalnega prebivališča, datum rojstva, e-pošto in mobilni telefon) 15 NAŠ ŽUPAN odličnih športnikov. Posebna prepoznavnost je tudi ljudska kulinarika s svojimi specifičnostmi v posameznih krajih naše občine. Milan KERMAN župan občine Beltinci Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina, hobiji…)? Po končani srednji šoli sem nadaljeval s študijem in diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Sem poročen, z ženo sva imela dva sinova. Težko preizkušnjo je bilo potrebno preboleti ob boleči in nenadomestljivi izgubi starejšega sina. Imamo triletnega vnučka, ki nam krajša čas v dneh, ko pride na obisk. Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih rešujete prednostno? Največji problem je prav gotovo pomanjkanje delovnih mest in visoka nezaposlenost, ki se giblje med 18 in 19 %. Intenzivno se trudimo, da bi v čim krajšem času aktivirali obrtno industrijsko cono, v kateri bodo ustrezni pogoji za morebitne investitorje. Pereča problematika je prav tako na področju prometne in komunalne infrastrukture. Žal v trenutni finančni perspektivi ne moremo računati na pomoč evropskih sredstev, saj razpisov z omenjenih področij ni. OBČINA BELTINCI Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim demokratom? Ves čas svoje poklicne poti sem delal z ljudmi. Takoj po študiju sem se zaposlil na Gimnaziji v Murski Soboti in nato nadaljeval svojo pot kot energetski inšpektor. Tudi politika je delo z ljudmi in za ljudi. To je bil dodatni izziv in motiv za odločitev, da poklicno pot nadaljujem v politiki in tako delujem v dobrobit občanov naše občine in tudi širše. Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Beltinci najbolj prepoznavna? Med največje prepoznavnosti sodi ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Tako je močno prepoznaven mednarodni folklorni festival pod pokroviteljstvom JSKD RS z najboljšimi folklornimi skupinami iz Slovenije in gosti iz tujine. Omeniti je potrebno ohranjanje naravnih danosti ob reki Muri, spomin na vse, ki so se spopadali z reko Muro ob poplavah (Büjraški dnevi), spomin na izdelovalce opeke (Ciglarski dnevi), že skoraj sto let postavljanje mlaja v Gančanih ob prazniku dela. Beltinci so tudi kraj, kjer je bila 17. avgusta 1919 vojaška oblast v Prekmurju predana v civilne roke, Prekmurje pa s tem priključeno Sloveniji. S tem dejanjem je Slovenija pridobila tako ozemeljsko kot tudi z vidika kulturne dediščine. Na športnem področju smo imeli zelo prepoznavnega prvoligaša. Hokejski klub Lipovci je zapisan na evropskem zemljevidu hokeja na travi, imamo pa še vrsto drugih Površina: Župan: Občinski svet NSi članov OS 62,2 km² Milan Kerman 19 članov 3 občinski svetniki Prebivalcev ■ moški ■ žensk Povprečna starost: Stanovanjske površine: Gospodinjstev: Družin: Delovno aktivnih: Brezposelnih: 8.261 4.126 4.135 38,39 let 30,61 preb/km2 2.510 2.331 4.144 673 Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi strankami? Sodelovanje s svetniki v občinskem svetu lahko ocenim kot odlično. Občinski svet je 19 članski. V njem je zastopanih 9 strank in list, skupaj s predstavnikom romske skupnosti. Kljub temu so odločitve sprejete soglasno. Zavedamo se, da smo bili izvoljeni za to, da delujemo v dobrobit občanov in s ciljem razvoja občine. Kakšna je vaša vizija razvoja občine Beltinci? Občina Beltinci mora biti prijazna do svojih občanov, investitorjev in do vseh, ki nas obiščejo. Lažje in še boljše pa bi se lahko predstavljali (kulinarika, naravne danosti, dediščina…), v kolikor bi bila zakonodaja takšna, da bi dovoljevala več kreativnosti. KRŠČANSKI DEMOKRAT. 16 IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA PODPRL SEM TRGOVINSKI SPORAZUM CETA NEDELUJOČA EVROPA SAMA HRANI POPULIZEM S kolegi evropskimi poslanci smo pred časom na dogodku “Vzpon populizma - zaton evropske ideje?” razpravljali o perečem izzivu - vzponu populizma. Sam ocenjujem, da nedelujoča Evropa sama v nekaterih bistvenih elementih hrani populizem. Če bi delovala, bi bilo populizma gotovo manj. Trenutno je o populizmu veliko govora v kontekstu zmagovalca ameriških volitev Donalda Trumpa, ki ga sam sicer ne štejem med populiste, se pa tokrat prvič v zgodovini dogaja, da zmagovalec ameriških volitev krepi ekstreme v Evropi, predvsem v Franciji, kjer se voditeljici skrajne desnice Marine Le Pen, po nekaterih napovedih obeta celo uvrstitev v drugi krog. Da bi zmagala, sicer ne verjamem. Evropa je na prelomnici in bo morala najti način, kako se z ekstremnimi pojavi soočiti. Spremembe so za preživetje Evropske zveze bistvene, povezava je namreč v kritični situaciji in ima dve leti in pol časa, da prepreči destruktivno fazo evropskega razvoja. V prizadevanjih za ohranitev pa bo potreben širok dialog in osebno sem pripravljen prisluhniti tudi predlogom evroskeptikov - raje imam manj Evrope kot nič Evrope in zagotovo si ne želim “jugoslovanskega scenarija”. Odgovor proti populizmu je delujoča Evropa. O trenutnih izzivih EZ sva na Evropskem večeru govorila tudi z mojim tokratnim gostom, pravnim strokovnjakom in nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča dr. Ernestom Petričem. Poudaril je, da uspešna evropska povezava ne more biti zgolj skupnost potrošnikov, ampak mora imeti duhovno vsebino: “Ne predstavljam si prave kohezije Evrope, če temelji samo na ekonomski računici, vse ostalo pa je relativno. Srečujem se celo z vprašanji, zakaj ni namesto božiča prost kakšen drug dan. Ker božič definira to, kar smo” Duhovni naboj Evrope je krščanstvo, je poudaril: “Ko se nam je dobro godilo, je EZ postala računica, vsebina je popustila. Ni bistvena velikost pomaranč, ampak zavest, da EZ lahko v globalnem svetu nekaj pomeni, če je povezana bolj kot samo pragmatično.” “Evropa potrebuje pluralizem navznoter in enotnost navzven,” je še ocenil gost, ki ga skrbi razkorak v družbi: “Ko se pogovarjam s preprostimi ljudmi, govorijo eno, intelektualci drugo. Nastaja razkorak o temeljih. Elita morda izgublja smer, ljudje pa instiktivno čutijo in tako tudi reagirajo. Odraz tega razkoraka je zmaga Donalda Trumpa v ZDA.” Med odmevnejšim dogajanjem v Evropskem parlamentu pa je bilo tokrat glasovanje o trgovinskem sporazumu med EZ in Kanado (Ceta). Sporazum je doživel veliko podporo, podprl sem ga tudi sam. Ker se je pred glasovanjem v javnosti pojavilo odprto pismo civilne družbe, ki je pozivalo k zavrnitvi sporazuma, sem svojo odločitev v javnem odgovoru tudi podrobno pojasnil. Delovanje civilne družbe se mi zdi izjemnega pomena in prav v primeru sporazuma Ceta se je izkazal njen pomen – tudi zaradi dela civilne družbe in Evropskega parlamenta, je končna oblika sporazuma takšna, da dokument obema stranema prinaša priložnost poglobljenega gospodarskega sodelovanja in skupnega večjega vpliva na globalno trgovino. V Evropskem parlamentu smo že 8. junija 2011 sprejeli resolucijo, na podlagi katere bomo odločali o Ceti. Ta merila so bila do glasovanja izpolnjena. Sporazum se mi zdi koristen. Ocenjujem, da upošteva močne točke in specifike obeh gospodarstev, ob tem pa vsebuje dovolj varovalk za primere potencialnih težav. Delim načela, za katera se zavzema Slovenska škofovska konferenca v povezavi s prostotrgovinskimi sporazumi in sporazum presojam tudi glede nanje. Ne morem pa a priori dvomiti v evropske pogajalce oziroma v njihovo etičnost in profesionalnost. Končni tekst sporazuma izpolnjuje zahtevo EP iz 8. junija 2011, glede pravic evropskih podjetij, da se potegujejo za javna naročila na vseh nivojih države in zaščite določenih izdelkov s poreklom in nekaterih kmetijskih proizvodov. Dokument tudi odseva ambiciozen pristop obeh strani k trajnostnemu razvoju. Ceta ne spreminja socialnih ali okoljskih standardov EZ, niti načela previdnosti. Ceta pa odpravlja 99 % trgovinskih ovir in postavlja okvir, v katerem bosta obe gospodarstvi, ki sta že doslej delili številne vrednote, imeli priložnost za rast, kar pomeni v prvi vrsti nove priložnosti za državljane obeh gospodarstev. Sporazum torej vidim kot priložnost, za katero upam, da jo bo znala izkoristiti tudi Slovenija, po drugi strani pa ocenjujem, da s sporazumi, kot je Ceta, postavljamo nove temelje globalne trgovine, ki dajejo nove poudarke temam kot je na primer trajnostni razvoj. Verjamem, da mora biti Evropska zveza na čelu takšnih pobud. V primeru Kanade sem tudi prepričan, da sporazum sklepamo s kredibilnim partnerjem. Obe strani sta že zdaj zavezani spoštovanju človekovih pravic in zaščiti okolja. Vsekakor se s potrditvijo Cete delo ne konča, ne za politiko, ne za civilno družbo. Uresničevanje sporazuma v praksi bo potrebovalo veliko pozornosti in takojšnja opozorila na morebitne nepravilnosti, težave. Škoda je, da sta se tako v razpravo o Ceti kot o podobnih prostotrgovinskih sporazumih naselila demagogija in populizem, kar je povzročilo izkrivljeno javno podobo sporazuma in slabo seznanjenost javnosti o njegovih dejanskih prednostih in resnični vsebini. Upam, da bo primer Cete tudi v tem smislu pripomogel k drugačnemu tipu debate v morebitnih podobnih primerih. Lojze Peterle poslanec NSi v Evropskem parlamentu 17 OSEBNO Jože JURKOVIČ predsednik Zveze seniorjev NSi Poklic in delo? Končana veterinarska fakulteta (dr. vet. med.; pogosto napačno poimenovanje je dr. med. vet.) Podiplomski študij biotehnologije v Wageningenu, Delftu in Zagrebu. Kariera podobna kot pri našem članu Ernestu Margonu, ki je začel na policiji in končal v zaporu (direktor zapora). Jaz sem začel kot asistent na fakulteti in končal na farmi prašičev (kot pomočnik direktorja). Kateri so vaši hobiji? Rad berem. Tudi takrat, ko se mi ne ljubi (branje je delo!). Zavedam se, da sta tisti, ki ne bere, in tisti, ki ne zna brati, na istem. Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli? Predvojaška vzgoja; posebno na univerzitetni stopnji. Katera je vaša najljubša hrana? Moj problem je, da imam vse rad. Prvi dušni pastir, svetniški duhovnik g. Anton Pogorelec, stric našega v vseh pogledih spoštovanja vrednega člana, g. dr. Janeza Pogorelca, je na podeželju pokrival, poleg dušnih, tudi vse druge potrebe po znanju. Znana je njegova trditev: “Velik apetit je velik božji dar. Prevelik apetit pa je prevelik božji dar!” Nekako po poroki sem se, ne da bi hotel, znašel v tej drugi skupini in ostajam brez odgovora na vprašanje, kako to, da gre pri človeku vse lažje navzdol, samo telesna teža navzgor. Sem pa že dlje časa na najbolj preizkušeni in najbolj razširjeni dieti (vse lahko ješ, samo nihče te ne sme videti). Vaš najljubši letni čas? Sedanji. Najljubša turistična destinacija? Rojstni kraj Banja loka (pogosta napaka: Banja luka!) Vaša barva je? Odbija me samo vrsta rdeče barve, ki se ji po nemško reče: bankrot. Najljubši film? Andzej Wajda: Katyn Najljubša knjiga? Herta Mueller: Zaziban dih Najljubši glasbeni izvajalec? Robert Schumann: Kinderszenen v izvedbi Vladimirja Horowitza. Najboljši športnik ali športnica? Samo, da je Prevc. Kakšen je vaš moto življenja? Bog se ne pusti prekositi v velikodušnosti. Kaj vam pomeni družina? Družina je prostor, kjer sem bil najprej ljubljen, potem, ko sem razumel, pa poskušam to dati svojim bližnjim. KRŠČANSKI DEMOKRAT. 18 Kaj vam pomeni država? Z vso ljubeznijo moramo živeti vsak dan v upanju na tisto novo Slovenijo, ki je božja obljuba vsem, ki si srčno prizadevajo premagati slabo v sebi. Dan je treba živeti, kot da se bo to zgodilo že jutri. Kljub očitnim krivicam, lažem, krajam in vsemu zlu, ki nas obdaja, bomo samo tako sposobni biti kvas in sol. To pa je najgloblje poslanstvo, ki nam ga je zaupal Stvarnik. Kaj vam pomeni politika? Trud, da bi kar najbolje ločevali dobro od zla in si skupaj prizadevali za dobro. Kaj vam pomeni Slovenija? Bog nas je pogledal skozi veliko okno (in kot je dejal svetniški kandidat prof. Anton Sterle dal naši generaciji velik dar). Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati? Samo najboljše je komaj dobro. Družboslovje ali naravoslovje? Bolj, ko se staram, bolj zahtevna vprašanja postavlja moja duša. Gospodarstvo ali javni sektor? Vprašanje me spominja na Janezka, ki vpraša očeta, kaj je bilo prej, kura ali jajce? Oče pa mu odgovori: “Prej je bilo vsega zadosti.” Vaš vzornik je? Moj brat Ivan – duhovnik. ŠE BLIŽJE LJUDEM NSi 2.0 aplikacija za pametne mobilne naprave RAZVEDRILO Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: kosilo s predsednico in poslanko NSi Ljudmilo Novak; 2. nagrada: kosilo s podpredsednikom in poslancem NSi Jožefom Horvatom in 3. nagrada: knjiga mag. Mateja Tonina - Upanje Za smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešenaskupaj križanka vam lahko prinese lepo nagrado. bomo tri nagrade - do petka, 28. aprila 2017, na naslov za vas Slovenijo. Pravilno geslo križanke nam na dopisnici z vašimi podatki (mobilna številka inIzžrebali elektronski naslov) pošljite 1. nagrada: Kosilo s predsednico NSiVeliko Ljudmilo Novak;in2.sreče nagrada: Kosilo s poslancem Jernejem Vrtovcem in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih. NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. uspeha pri žrebu! Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do ponedeljka, 20. aprila 2015, na Geslo naslov pretekle NSi, Cankarjeva 11, je 1000 Veliko uspeha inSLOVENIJO. sreče pri žrebu! križanke biloLjubljana. GRADIMO NORMALNO Nagrajenci križanke so: Iskrene čestitke! Nagrajence 1. nagrado kosilo z vodjo poslanske skupine NSi mag. Matejem Toninom prejme Joži Modic (Ljubljana), bo v prihodnjih dneh kontaktiralo 2. nagrado kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic prejme Henrik Razpotnik (Kresnice) in Glavno tajništvo NSi. 3. nagrado knjigo mag. Mateja Tonina - Upanje za Slovenijo prejme Lojzka Bohinc (Križe). 17. KONGRES 19 Več informacij na [email protected]. TA B O R Nove Slovenije - krščanskih demokratov Žiri, 11. junij 2017 Z veseljem vas pričakujemo na Taboru Nove Slovenije, da drug drugega spodbudimo v naših prizadevanjih za uspešno Slovenijo in močno Evropo. Z nami bodo tudi: ■ Ansambel Veseli svatje ■ Moravška Mara in ljudske pevke ■ in drugi Rezervirajte si datum za tabor! Vljudno vabljeni! KRŠČANSKI DEMOKRAT. 20 U V KI R BO VIL TA ŠTE Č O NJI E V LED S NA
© Copyright 2024