1. No category

KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, marec 2015, št. 1
INTERVJU:
Ivan
OMAN
V NSi verjamem
in ji zaupam.
ZAKON O DOSTOJNEM POKOPU
DRUŽINA JE NAJVEČJA VREDNOTA
ZAKAJ SMO PLAČALI PET MILIJARD EVROV?
1
TABOR
NOVE SLOVENIJE - KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
Beltinci, nedelja, 24. maj 2015
NAVIHANKE
dopoldne
možnost obiska svetih maš v Beltincih in Prekmurju
od 11.00 ure
zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru, glasbeni program in
nastop Prekmurske godbe Bakovci
ob 12.30 uri
osrednji uradni program tabora z nagovorom predsednice NSi Ljudmile Novak
ob 13.30 uri
druženje in zabavno popoldne z ansamblom Navihanke
ob 15.00 uri
nogometna tekma med ekipo NSi in ekipo PAX
(Slovensko duhovniško nogometno reprezentanco).
Ker smo BLIZU LJUDEM, se srečujemo, spoznavamo, pogovarjamo,
družimo, zabavamo, spodbujamo, pojemo in se veselimo.
U V KI
R
O
IL
AB TEV
T
Š
Č O NJI
E
V LED
S
NA
Z veseljem Vas pričakujemo na Taboru
Nove Slovenije, da drug drugega spodbudimo
pri naših prizadevanjih za uspešno Slovenijo.
i
J
E
K
POLITIČNA AKADEMIJA NSi
Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka organizira Politično
akademijo Nove Slovenije. Vabimo vas, da se udeležite Politične
akademije NSi, ki vam bo razkrila, kaj pomeni krščanskodemokratski pogled na svet.
Politična akademija letos ponuja izjemno zanimive vsebine za
vse vas. Le ljudje, ki resnično razumejo človeka kot posameznika,
civilno družbo v kateri živijo in jo sooblikujejo, temeljno državno
Inštitut
Dr.Janeza
Evangelista
Kreka
ureditev s pravnim sistemom ter gospodarstvom, lahko plodno
sodelujejo v razpravah o aktualnih družbenih vprašanjih, ki nas
vodijo v prihodnost.
Politična akademija NSi bo potekala v šestih modulih ob sobotnih
dopoldnevih do konca leta 2015 in je brezplačna. Udeleženci,
ki bodo zvesto obiskovali module Politične akademije, bodo na
kongresu Nove Slovenije prejeli diplomo Politične akademije.
Politična akademija pod vodstvom Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je namenjena vsem, ki želijo svoja znanja nadgraditi,
izvedeti več o politiki, prevzeti funkcije v stranki ali drugih organizacijah. Dobrodošli.
1 MODUL: sobota, 18. april 2015
Nastanek krščanske demokracije in
osamosvojitev slovenije
■ politična filozofija
■ novejša zgodovina Slovenije
2. MODUL: sobota, 16. maj 2015
Slovenija v mednarodnih povezavah
■ globalizacija
■ zunanja in obrambna politika
■ Evropska unija
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
3. MODUL: sobota, 13. junij 2015
Komunikacija
■ mediji, PR, marketing
■ sporočanje in dialog
■ politična komunikacija, analiza
političnih komentarjev
5. MODUL: sobota, 17. oktober 2015
Človekove pravice, država
in krščanske vrednote
■ civilna družba in človekove pravice
■ temeljni pravni pojmi in državna ureditev
■ krščanske vrednote in sprava
4. MODUL: sobota, 19. september 2015
Stanje v gospodarstvu
■ gospodarstvo in finance
■ kapitalizem, socialno tržni sistem
■ trajnostni razvoj
6. MODUL: sobota, 14. november 2015
Državljanske kompetence in morala
■ aktivno državljanstvo
■ etika in morala
■ organizacija stranke NSi
2
Prijave na politično akademijo 2015 na telefon 01 241 66 50 ali [email protected].
UVODNIK
NOVA SLOVENIJA
KRŠČANSKI DEMOKRATI
Spoštovani člani in članice NSi, dragi prijatelji,
z veseljem vas vabim k branju našega novega časopisa, ki
bo nekajkrat letno prispel v vaš dom. S tem želimo približati
delovanje stranke tudi vsem tistim, ki ne morete prebirati naših
elektronskih sporočil. Upam, da boste tudi vi z veseljem prebrali,
kar bomo mi skrbno pripravili za vas.
Prepričana sem, da pozorno spremljate politično dogajanje
v Sloveniji. Žal ne moremo biti zadovoljni z nekaterimi
odločitvami vlade, ki je sprejela premalo spodbudnih ukrepov za
gospodarstvo, da bi se v Sloveniji zmanjšala brezposelnost, in
da bi več mladih ljudi našlo zaposlitev. Zaposleni plačujejo davke
in prispevke, ki napolnijo tudi pokojninsko blagajno. Vladajoče
stranke poudarjajo, da vedno več sredstev namenijo za socialne
prejemke. To pa pomeni, da vedno več ljudi potrebuje socialno
pomoč, namesto da bi si z delom lahko zagotovili primerno
življenje. Dostojne plače nam na dolgi rok omogočajo tudi bolj
dostojne pokojnine.
V NSi se ne strinjamo s spremenjenim Zakonom o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih, ki zvezo moškega in ženske spreminja
v zvezo dveh oseb. S tem bo istospolna zveza popolnoma
izenačena s sedanjo zakonsko zvezo, kar pa istospolnim parom
odpira možnosti posvojitve otrok. Otrok ne more biti nikogaršnja
pravica. Zato bomo v NSi naredili vse, da bi bil zakon zavrnjen na
referendumu.
Z ideologijo enakosti spolov se rušijo naravni zakoni. Ustvarjeni
smo kot moški in ženske z namenom, da se ljubimo, dopolnjujemo
in plodno nadaljujemo delo Stvarnika. Zagotovo je potrebno
izboljšati razumevanje težav, s katerimi se srečujejo istospolno
usmerjeni državljani, in si prizadevati za večjo strpnost in
vključenost teh oseb v družbo. Ni pa potrebno zaradi tega na
silo spreminjati naravnih zakonov in izenačevati tistega, kar ni
enako.
Vsem materam, očetom in starim staršem želim veliko radosti
in blagoslova pri otrocih in vnukih. Vsem skupaj pa želim tudi
blagoslovljene velikonočne praznike.
Ljudmila Novak
predsednica NSi
Krščanski demokrat.
Pred vami je nov izdelek naše stranke, časopis na dvajsetih
straneh, s katerim vas bomo predvidoma vsako leto meseca
marca, maja, septembra in decembra seznanili z delom stranke
in povabili k našim nadaljnjim aktivnostim. Želeli bi si več številk
na leto ali celo na mesec, pa vendar nam finance stranke tega
ne dopuščajo. Trudili se bomo, da bo vsaka naslednja številka še
boljša in bo med nami krepila povezanost in pripadnost krščanski
demokraciji. Tokratno prvo številko ste vsi prejeli v tiskani obliki,
v prihodnje pa boste tisti, ki imate elektronsko pošto, nove
številke prejeli v elektronski obliki na vašo e-pošto. Če vseeno
želite prejemati tiskan izvod, nam prosim le-to sporočite na 01
241 66 50 ali preko e-pošte [email protected]. Takšno odločitev smo
sprejeli, ker želimo s strankinim denarjem upravljati racionalno.
Za razumevanje se vam zahvaljujemo.
Ob tej priložnosti se želim zahvaliti celotni ekipi glavnega
tajništva in poslanske skupine za trud pri nastajanju našega
novega projekta, vam drage bralke in bralci pa želim veliko
veselja pri branju.
Vse dobro,
Robert Ilc
glavni tajnik
KAZALO
4
ZAKON O
DOSTOJNEM POKOPU
6
DRUŽINA JE NAJVEČJA
VREDNOTA
8
ZDRAVSTVO
8
GOSPODARSTVO
9
SANACIJA BANK
10
IVAN OMAN
13
MLADA SLOVENIJA
13
ZVEZA SENIORJEV
14
ZGODILO SE JE...
15
NSi PO KONGRESU
16
NAŠ ŽUPAN
17
IZ EU PARLAMENTA
18
MATJAŽ TRONTELJ
19
NAGRADNA KRIŽANKA
Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratov
Izdaja: Glavno tajništvo NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik
Oblikovanje: Polona Žbogar
Naslovna fotografija: Andrej Cimperšek
Naklada: 9000 izvodov, Ljubljana, marec 2015
3
Tisk: Tiskarna Januš, Miran Januš s.p.
AKTUALNO
ZAKON O
DOSTOJNEM POKOPU
NSi predlaga zakon za ureditev prikritih grobišč.
Prikrita grobišča so ena izmed najbolj občutljivih tem
celotnega poosamosvojitvenega obdobja, ki je vse do
danes v našem prostoru nismo uspeli razrešiti.
zaradi pomanjkljivosti sedaj veljavnega Zakona o vojnih
grobiščih, do njihovega vpisa v register vojnih grobišč
ni prišlo.
V prikritih grobiščih gre večinoma za žrtve množičnih
povojnih pobojev, ko je tedanja revolucionarna oblast
likvidirala politične nasprotnike, vojne ujetnike in tudi
civilno prebivalstvo. Po zadnjih podatkih Inštituta za
novejšo zgodovino je število teh žrtev samo med
Slovenci 14.885. V to številko pa niso všteti tujci - vojni
ujetniki in civilisti hrvaške, srbske, bosanske, albanske,
nemške in italijanske narodnosti. Zato se ocenjuje, da je
žrtev še precej več.
V Novi Sloveniji smo prepričani, da je treba tako stanje
preseči in vsakomur zagotoviti pravico do dostojnega
pokopa, do groba in spomina, saj je to osnovno
civilizacijsko načelo. V sodelovanju z dolgoletnima
članoma navedene komisije, kriminalistom Pavlom
Jamnikom in zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem, ki sta
nam predstavila težave in ovire pri odkrivanju prikritih
grobišč, smo napisali Zakon o dostojnem pokopu, ki bo
omogočil izvedbo postopka odkrivanja in evidentiranja
vojnih grobišč, dostojen pokop žrtev, označitev prikritih
grobišč in njihov vpis v register vojnih grobišč.
Množični povojni poboji so bili v povojnem obdobju,
po letu 1945 pa vse do osamosvojitve Slovenije, javno
zamolčani in se je o njih javno spregovorilo šele po letu
1991. Za aktivnosti na tem področju je bila ustanovljena
Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih
grobišč, ki deluje ves poosamosvojitveni čas. Komisija je
do sedaj evidentirala okrog 600 vojnih grobišč, vendar
Kljub nekaterim izraženim pomislekom smo v Novi
Sloveniji prepričani, da odkritje in obeležitev prikritih
grobišč, ter dostojen pokop žrtev, pomenijo majhen, a
vendar pomemben korak pri doseganju narodne sprave.
Omogočimo mrtvim pravico do dostojnega pokopa
V NSi smo pripravili Zakon o prikritih
grobiščih in pokopu. V Sloveniji je
evidentiranih okoli 600 prikritih
grobišč, ki niso vpisana v register
grobišč, posledično pa niso urejena
in zavarovana. Sedemdeset let po
vojni se sledovi neusmiljeno brišejo,
priče nekaterih dogodkov umirajo,
mrtvim pa je odrečena pravica
do groba in dostojnega pokopa.
Kljub našim prizadevanjem pa z
različnimi strankami ni mogoče
doseči soglasja, zato je podpora
zakonu močno vprašljiva. Tudi tiste
stranke, ki nenehno poudarjajo,
da je potrebno mrtve pokopati,
najdejo vedno nove izgovore, da se
to ne bi zgodilo. S tem ko bi postala
prikrita grobišča odkrita, označena
in zavarovana, bi postala tudi javne
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
4
priče tragičnih pobojev po drugi
svetovni vojni. Mnogi pa si tega
ne želijo in s tem mrtvim odrekajo
pravico do groba in dostojnega
pokopa.
V NSi čutimo moralno dolžnost in
odgovornost, da naredimo vse,
kar je v naših močeh, da izpolnimo
osnovno civilizacijsko in moralno
dolžnost ter mrtvim omogočimo
pravico do dostojnega pokopa,
groba in spomina. Podpora zakonu
bo pokazala, ali je tudi v Sloveniji
napočil čas, da Antigona pokoplje
svoje brate in sestre.
Ljudmila Novak
predsednica NSi
AKTUALNO
IZJAVE O
ZAKONU
Zakon o dostojnem pokopu podpira tudi Komisija Vlade RS za
reševanje vprašanj prikritih grobišč (predsednik dr. Jože Dežman)
V nadaljevanju objavljamo odlomek iz uradne izjave omenjene Komisije:
»Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne in množičnega zunajsodnega
morjenja vojnih ujetnikov in civilistov na slovenskih tleh, Komisija ugotavlja,
da v programu MDDSZ ni predvidenih sredstev za uresničevanje nalog, ki
izhajajo iz sprejetih Programskih načel.
Zato sta Mitja Ferenc in Pavel Jamnik potem, ko smo pregledali prvi osnutek
zakonskega predloga NSi o dostojnem pokopu in ugotovili, da ni ustrezen,
predstavnikom NSi predstavila problematiko. Novi predlog Zakona o
dostojnem pokopu upošteva načela, ki jih skuša uveljaviti tudi Komisija in
ga smatramo za ustreznega. Zato je razumno, da z Zakonom o dostojnem
pokopu uzakonimo standarde, s katerimi je prikrita morišča in grobišča
potrebno raziskati, prekopati, urediti.
Ob tem posebej poudarjamo, da v sedanjem političnem trenutku ni modro, da
bi povezovali sprejemanje tega zakona z vsemi drugimi nerešenimi vprašanji
bivšega režima: obsodba zločinov titoizma, rehabilitacijo njegovih žrtev
itd. Komisija, sprejem predlaganega Zakona o dostojnem pokopu večinsko
podpira, saj določa tehnično izvedbeni vidik urejanja grobišč, kar je eden od
temeljnih postulatov sprave v Sloveniji.«
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc:
»Problem obstoječega zakona o vojnih grobiščih
je v tem, da nima opredeljenih postopkov in
načina raziskovanja, evidentiranja in urejanja
grobišč. Po 12 letih delovanja tega zakona, je v
zvezi z vprašanjem dostojnega pokopa še toliko
nejasnosti, da je novi zakon nujno potreben.«
Predsednik Zveze seniorjev NSi Jože Jurkovič:
V Kočevskem Rogu imam ubitega starega očeta,
neznano kje v okolici Novega mesta pa tudi strica.
Kot pobudnik zakona imam zato ne samo pravico,
ampak tudi dolžnost terjati od države, da moje
sorodnike in vse druge, ki so bili pokončni Slovenci,
pokopljemo v grobove na pokopališča k njihovim
dragim. Brezen, jaškov in jam nikoli nismo priznali
za njihov grob, ampak za mesta enega največjih
zločinov v zgodovini našega naroda.
mag. Cveto Uršič, predsednik strokovnega
odbora NSi za delo, družino in socialne zadeve:
»Temeljna zahteva tisočletja starih etičnih in
moralnih tradicij je, da je treba z ljudmi - živimi in
mrtvimi, ravnati spoštljivo. To od nas pričakujejo
tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja v
Sloveniji.«
5
AKTUALNO
DRUŽINA - TEMELJ NAŠE DRUŽBE
NSi odločno proti spremembi
definicije zakonske zveze.
Pred nekaj tedni je bil v Državnem zboru na pobudo
Združene levice (ZL) sprejet zakon, ki v celoti izenačuje
istospolne partnerske skupnosti in zakonsko zvezo med
možem in ženo. Zakon so presenetljivo podprle tudi
vladne stranke (SMC, SD in Desus), ter opozicijska ZaAB.
Poslanki in poslanci NSi so zakonu odločno nasprotovali
in so v Državnem zboru glasovali proti zakonu. Glavni
razlog za nasprotovanje zakonu je, da zakon vsiljuje
spremenjeno pojmovanje zakonske zveze moža in žene,
uvaja pa tudi možnost, da istospolni pari posvojijo otroke.
Naj uvodoma poudarimo, da v Novi Sloveniji ne
nasprotujemo, da se v slovenski pravni red vnese rešitve,
ki istospolno usmerjenim osebam, ki živijo v življenjski
skupnosti (registrirani ali neregistrirani), omogočajo
primerljivo obravnavo kot jo omogoča skupnost
moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo ali
živita v zunajzakonski skupnosti. Konec koncev je Zakon
o registraciji istospolnih oseb predlagal nekdanji minister
NSi Janez Drobnič, ki je tako po dolgih letih sploh uredil to
področje. Prav je, da se medsebojna pravna razmerja ter
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
6
vprašanja socialnih pravic in dedovanja ustrezno uredijo.
A zakonski predlog ZL, ki je namesto popravkov Zakona
o istospolni partnerski skupnosti posegel temeljito
spremenil ureditev Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih, je za NSi nesprejemljiv. Kritično gledamo tudi
na to, da so bile spremembe v parlamentu – ob asistenci
vladne koalicije – izpeljane kar po skrajšanem postopku,
brez postopka javne obravnave in brez prave vključenosti
širše strokovne ter laične javnosti.
Pa poglejmo, katera je tista sprememba, ki tako močno
spreminja dosedanje pojmovanje zakonske zveze. Do
sedaj se je prvi odstavek 3. člena Zakona o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih glasil takole:
»(1) Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska
skupnost moža in žene.
V novo sprejetem zakonu pa se prvi odstavek 3. člena
glasi:
»Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska
skupnost dveh oseb.«
AKTUALNO
Besedi »mož« in »žena« sta tako iz zakona povsem izbrisani,
namesto tega pa se uvaja termin »oseba«. Gre torej za
korenito redefinicijo zakonske zveze, ki posledično pomeni
tudi spremenjeno razumevanje tradicionalne družine.
Istospolnim parom sedaj pripadajo tudi vse pravice in
dolžnosti, kot jih ima zakonska zveza med možem in ženo.
V NSi menimo, da sta spremenjeni definiciji zakonske
zveze in družine v nasprotju z naravnim zakonom, prav
tako pa sta v nasprotju z etičnimi vrednotami, ki izhajajo
iz kulturnih in zgodovinskih temeljev evropske družbe
ter različnih religij in se odražajo v zavezanosti kulturi,
enakopravnosti in partnerstvu moškega in ženske.
Otroci imajo pravico do očeta in matere.
Krščanski demokrati vseskozi zagovarjamo pravico otrok,
da imajo očeta in mater. Zato nasprotujemo temu, da
bi istospolni pari lahko posvajali otroke. Tako kot mnogi
razvojni psihologi vztrajamo na stališču, da imajo otroci
pravico do očeta in matere, saj je takšno okolje za njih
najbolj spodbudno. Ker gre za pomembne spremembe v
razumevanju naših temeljnih vrednot, še posebej družine,
ki so bile sprejete po hitrem postopku in brez prave javne
razprave, v NSi podpiramo tudi vse aktivnosti za razpis
referenduma.
Cveto Uršič:
»Pri svojem delu sem se vedno zavzemal za
človekove pravice in pravice manjšin. Zato podpiram,
da se vsem, ki živijo v istospolnih skupnostih,
zagotovijo primerljive pravice, kot jih imajo tisti,
ki žive v zakonski ali izven zakonski skupnosti. Ne
morem pa podpreti zakona, ki krši temeljno, naravno
pravico otroka, da ima očeta in mater.
Prepričan sem, da bi morebitni sprejem zakona imel
nepredvidljive in nepopravljive posledice z vidika
etike, vrednot in koristi otrok..«
Heliodor Cvetko:
»Rušenje instituta družine z očetom in materjo
pomeni za človeštvo podobno grožnjo kot npr.
koriščenje fosilnih goriv. V obeh primerih lahko
prej ali slej pričakujemo spremembe temeljnih
okoliščin preživetja človeške vrste oz. človeka, kot
ga poznamo danes.«
Družina je največja vrednota
Družina je kraj, kjer se iz ljubezni med moškim in
žensko spočne novo življenje. Za nas krščanske
demokrate je pomen družine nekaj svetega in
skrivnostnega. Družina je tista celica te družbe,
kjer so sprejetost in sprejemanje, odprtost za novo
življenje, sobivanje, delitev ter ne nazadnje tudi
odpovedovanje kraj, kjer se vzgajajo bodoči rodovi
in odgovorni državljani. Ta družba potrebuje trdne
družine, ki bodo zdravo, trdno in najboljše okolje
za otroke. Seveda je za to družbo in družino še
kako pomembna aktivna vloga moškega in ženske.
Zato naj v luči sprejetja Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerij (ZZZDR) poudarim, da se nikakor
ne strinjam s spremembo, ki redefinira zakonsko
zvezo. Do sedaj je bila zakonska zveza definirana
kot zveza med moškim in žensko, medtem ko z
uzakonitvijo sprememb to zdaj postaja skupnost
dveh odraslih oseb. Gre torej za spremembo, ki v
temelju spremeni celoten pomen zakonske zveze in
razumevanje družine.
V luči iskanja rešitev za prihodnost Slovenije, dviga
rojstev, večje socialne varnosti velikih družin in
zmanjševanja brezposelnosti med mladimi, bi od
vlade in ministrice pričakovala ukrepe na področju
družinske politike, ne pa spremembe ZZZDR.
Pričakovala sem dvig otroškega dodatka, spremembo
dohodkovne lestvice za dodelitev državne štipendije,
politiko reševanja prvega stanovanjskega problema
za mlade družine. Dobili pa smo zakon, ki to
razgrajuje, spreminja in vnaša razdor ter še poglablja
delitve v slovenskem prostoru.
Nasprotujem tudi posvojitvam otrok v istospolne skupnosti. Zagovarjam stališče, da se posvojitve zgodijo
zaradi otrokove koristi in ne zaradi posvojiteljev.
Otrok ni lastnina, ampak je Božji dar. Sama upam,
da bo v skladu z 53. členom naše ustave, kjer je v
tretjem odstavku zapisano, da država ščiti očetovstvo
in materinstvo, vendarle tudi slovenska družba prišla
do spoznanja, kako pomembno je za obstoj naroda
imeti zaščiteno zakonsko zvezo med možem in ženo.
Družina in otroci niso primerni za družbene poizkuse,
ampak zelo občutljive in krhke korenine naše družbe.
Prepričana sem, da nam jih bo skupaj uspelo ubraniti
in zaščititi.
Iva Dimic
podpredsednica NSi
7
AKTUALNO
ZDRAVSTVO
V NSi SMO PRIPRAVLJENI NA ZDRAVSTVENO REFORMO
Zdravstvo je od nas državljanov zelo oddaljeno in ga težko
razumemo, hkrati pa nam je zelo blizu, ko smo potrebni
zdravljenja. Ključno ob tem pa je, ali naj bo zdravstvo kot
sistem dobro in prilagojeno potrebam ljudi. Žal temu v
Sloveniji ni tako. Kakšen je namreč zdravstveni sistem, ča
zbiramo zamaške za zdravljenje naših otrok, prirejamo
dobrodelne akcije za operacije v tujini in so čakalne vrste
že za manjše posege dolge več let? Žal ne moremo
govoriti, da imamo človeka vreden zdravstveni sistem,
čeprav bi ga morali imeti, saj vsak zaposleni vplačuje lepe
vsote denarja v zdravstveno blagajno.
Zdravstvena reforma
je nujna, sicer se bo
celoten zdravstveni
sistem popolnoma
sesul.
V zdravstveni blagajni se na račun zdravja ljudi
»napajajo« različni lobiji in interesne skupine, ki pomena
zdravja ne jemljejo kot vrednoto, ampak kot del zaslužka.
Na UKC Ljubljana skoraj ni več razpisa večjih vrednosti,
brez da mu ne bi sledile kriminalistične preiskave.
Prav na korupcijo opozarjajo mnogi zdravniki ter drugi
zdravstveni delavci, saj je naša zdravstvena blagajna
zaradi koruptivnih dejanj ter vpliva »zdravstvenih«
lobijev vse bolj osiromašena, posledično pa pacientom ni
zagotovljeno hitro ter kakovostno zdravljenje. Trdim, da
je denarja v zdravstveni blagajni dovolj, potrebni sta le
racionalizacija in poštenost.
Če želimo, da bo zdravstveni sistem v Sloveniji boljši,
moramo odpraviti vse anomalije in ga temeljito reformirati.
Eden ključnih problemov pa je monopol Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri obveznem
zdravstvenem zavarovanju. Za boljše in cenejše storitve
je potrebno vzpostaviti konkurenčnost. Če bi več
zavarovalnic lahko ponujalo obvezno zavarovanje, bi bile
cene storitev nižje, zdravstvena blagajna pa bolj polna in
tudi transparentna.
Zdravstvena reforma je nujna, sicer se bo celoten
zdravstveni sistem popolnoma sesul. Bojim pa se, da
zdajšnja ministrica za zdravje ni kos tej nalogi, saj jo
obkroža preveč tistih, ki si sprememb ne želijo. Odgovor
na to upravičeno bojazen pa je v Novi Sloveniji: v kolikor
vlada ne bo pripravila zdravstvene reforme, jo bomo
zaradi skrbi ljudi, ki so upravičeni do kakovostnega
zdravstva, pripravili Krščanski demokrati.
Jernej Vrtovec
poslanec NSi
GOSPODARSTVO
VLADA IMA DO GOSPODARSTVA NEZAUPLJIV
IN SOCIALISTIČNO PONIŽUJOČ ODNOS
Krščanski demokrati najlažje razumemo, da ekonomska
politika ne more in nima pravice spreminjati narave
človeka. Zato je ekonomska politika lahko zgolj takšna,
da omogoča stabilen okvir tržnega mehanizma in kodira
evolucijo pravil igre v pravno državo. Vsak drug svetovni
nazor povzroča skušnjavo, da si začnejo nosilci ekonomske
politike domišljati, da imajo pravi uvid v cilje družbe in da
imajo vizijo o prihodnosti. In koalicija Mira Cerarja nesporno
predstavlja takšen skušnjavski svetovni nazor.
Davki so eden izmed ključnih elementov vstopa na trg, saj
njihova višina neposredno vpliva na poslovni izid podjetij.
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
8
Torej so davki tudi neposredni generator sive ekonomije. V
Sloveniji, kjer je delež sive ekonomije konstanten in visok,
je to lahko zgolj posledica visokih vstopnih ovir, pri čemer
je ključna davčna obremenitev. Če torej slovenska politika
želi legalizirati pomembnejši del sive ekonomije, je ključno
razmišljati o zmanjševanju davčne obremenitve tako na
delo, kot na dobiček.
Toda vlada Mira Cerarja gre po našem prepričanju v
napačno smer. Vlada je napovedala boj proti sivi ekonomiji
na način, da se šušmarjev niti ne dotakne, uvede pa
davčne blagajne in tako dodatno zaduši približno 80
AKTUALNO
tisoč zavezancev (registriranih poslovnih subjektov), ki
poslujejo z gotovino ali plačilnimi karticami. No, saj ni
čudno, zadnje čase beremo o dodatnih bajnih zaslužkih
članov vlade, predvsem profesorjev. Verjamem, da so
davčne obveznosti poravnali. Ker pa gre za javne osebe in
javni denar, bi jih morali pred nastopom politične funkcije
javnosti razkriti. Ker jih niso, so šušmarji.
Naj spomnim, da smo konec leta 2012 novelirali Zakon o
davčnem postopku, ki je uvedel tako imenovane virtualne
davčne blagajne, na katerih je preverjena programska
oprema, ki ne omogoča brisanja ali popravljanja izdanih
računov. Davčne blagajne vlade Mira Cerarja pa bodo
poleg navedenega preko spleta povezane še na FURS.
Sive ekonomije zaradi uvedbe davčnih blagajn ne bo manj,
trmasto vztrajanje vlade pa bo gospodarstvo stalo med
30 in 40 milijonov evrov, zraven pa je potrebno dodati še
druge stroške. A ključna vprašanja ostajajo: izjeme, ki jih ne
sme biti, in kaj storiti v primeru izpada interneta. Šušmarji,
ki so nelojalna konkurenca malemu gospodarstvu,
pa si že manejo roke, saj vlada v akcijskem načrtu za
uvedbo davčnih blagajn ugotavlja, da bo nadzor nad sivo
ekonomijo poslej možen kar iz pisarn FURS.
Jožef Horvat
podpredsednik NSi
Namen vlade malo gospodarstvo razume sledeče:
‘’Davčnih blagajn ne uvajamo, da bi odpravili sivo
ekonomijo, da bi izenačili igralce na trgu. Uvajamo jih
zato, da bi država več pobrala, da bi vas nadzirala, da
bi bila policist, saj ste vsi goljufi.’’ Severni sosedje vedo,
da administracija in davčne blagajne pomenijo večje
obremenitve gospodarstva in manj posla, a zaradi goljufov
Avstrija ne bo obremenila vseh.
Sive ekonomije zaradi
uvedbe davčnih blagajn
ne bo manj.
SANACIJA BANK
ZAKAJ SMO MORALI PLAČATI PET MILIJARD EVROV?
Sanacija slovenskih bank nas je stala pet milijard
evrov. Za marsikoga je to nepredstavljiva številka, zato
bo morda bolj jasno, če zapišem, da je vsak slovenski
državljan za sanacijo bank plačal 2.500 evrov. Za
številne so to štiri mesečne plače. Tragika vsega je, da
banke saniramo že drugič. Prvič smo jih v devetdesetih
letih. Očitno se iz preteklih napak nismo nič naučili.
Čutim dolžnost, da naredim vse, kar je v moji moči,
da dobimo jasne in razumljive odgovore, zakaj je bilo
potrebno znova sanirati banke. Zato je poslanska
skupina NSi sklicala izredno sejo Državnega zbora, na
kateri smo zahtevali pojasnila Banke Slovenije. Tistim,
ki vsak dan trdo delajo, plačujejo davke in tako Slovenijo
držijo pri življenju, smo dolžni zagotoviti nedvoumna
pojasnila, kako in zakaj je bil porabljen njihov denar.
Poročilo Banke Slovenije, ki smo ga prejeli poslanci,
ugotavlja, da je slovenske banke na kolena spravila
dogovorna ekonomija in tovarišijsko vodenje bank.
Simptomi dogovorne ekonomije in tovarišijskega
vodenja bank so bili dodeljevanje kreditov na lepe oči,
za katere so se strici iz ozadja dogovorili v Ljubljani na
vampih. Vzroki za bančno luknjo so torej jasni. Ključno
vprašanje pa je, kaj bomo storili, da bomo tovrsten
kriminal v prihodnosti preprečili. Vse se mora začeti s
kaznovanjem odgovornih. Brez tega se v državi lahko
zgolj krepi razočaranje nad državo in nezaupanje v vse
institucije države. Temu mora slediti privatizacija bank.
S privatizacijo bank bomo umaknili politiko, zlasti strice
Čutim dolžnost, da
naredim vse, kar je v
moji moči, da dobimo
jasne in razumljive
odgovore.
iz ozadja, iz vsakodnevnega poslovanja bank. Predvsem
pa moramo poiskati odgovornega lastnika, ki bo banke
razvijal in državljanom ponujal dobre storitve po razumni
ceni.
V javnosti se špekulira, v čigavem interesu delamo
poslanci, s tem ko iščemo napake v procesu sanacije
bančnega sistema. Trdim, da to delamo v interesu vseh
državljanov oz. davkoplačevalcev! Predvsem želimo
razkrinkati naveze, ki so banke pripeljale v sedanjo situacijo
in z boljšim razumevanjem vsega dogajanja preprečiti,
da bi se to še kdaj zgodilo. Nekateri nam pravijo, kaj se
sploh razburjamo, saj naj bi ves domnevno preveč vplačan
denar tako ali tako še vedno čakal v naših bankah. Žal pa
pri tem, pozabljajo na milijonske obresti, ki jih bomo za
denar, ki smo ga vložili v banke, plačevali še dolga leta.
mag. Matej Tonin
vodja poslanske skupine NSi
9
INTERVJU
Ivan OMAN
V NSi verjamem in ji zaupam.
Leta 1929 rojeni politik, poslanec in kmet Ivan Oman ima kljub svojim
letom še vedno bistre misli. V svoji politični karieri je bil predsednik
nekdanje Slovenske kmečke zveze (SKZ). V njej se je zavzemal za
združitev s tedanjimi Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD). Bil
je tudi član prvega predsedstva samostojne Republike Slovenije. Kot
pravi, se čuti krščanskega demokrata od svojega dvajsetega leta.
Z njim smo se na njegovi kmetiji v Zmincu pri Škofji Loki sprehodili
skozi zgodovino in pogledali v prihodnost. Med drugim si želi, da bi
krščanski demokrati v SLS prestopili v NSi.
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
DEMOKRAT.
KRŠČANSKI
10
10
INTERVJU
Zakaj ste se odločili za politiko?
Več stvari je bilo, a naj omenim le dve. Prva je bila popolnoma
sindikalistična, saj smo želeli imeti svojo organizacijo za
stanovske pravice, ker je socialistična Jugoslavija obravnavala
kmečki stan kot razrednega sovražnika. Poleg tega je takrat
Jugoslaviji grozila tudi gospodarska polomija. Prihajalo je do
strašne inflacije, ki je grozovito prizadela kmete. Po drugi
strani pa sem se odločil za politiko, ker je bilo jasno, da zgolj s
sindikalnim prizadevanjem stvari ne bomo mogli spremeniti.
Prav zato so bile 12. maja 1988 na shodu v Unionski dvorani
postavljene zahteve, da kmetje želimo svoje poslance.
Ambicija imeti poslance pa je pomenila ambicijo po politični
stranki. Kmečka zveza je bila namreč takrat sindikalna in ne
politična organizacija.
NSi je sposobna prevzeti vodenje vlade.
Največja kunšt je izbrati ustrezno ekipo.
Da je v NSi ni, ne verjamem.
je treba začeti pogovarjati o skupnem nastopu na volitvah.
V tej koordinaciji so bili tudi ZSMS, Bavčarjev odbor, ki pa o
skupnem nastopu na volitvah niso želeli nič slišati. Povabil
sem jih k sebi domov in jim dejal, da se je preprosto treba
dogovoriti! Nekaj časa smo se dobivali pri nas, kasneje pa v
prostorih v Šiški, ki jih je priskrbel Jože Pučnik.
Na prvi večji javni predstavitvi Demosa ste dejali, da
greste na volitve zato, da zmagate. Kako se spominjate
tistega vašega nastopa?
Takrat je bilo precej cincanja. Celo eden z vrha takratne
Slovenske demokratične zveze (SDZ) je dejal, da ne bi bilo
dobro, če bi zmagali, ker bi imeli težave. To me je razjezilo,
zato sem se javil k besedi in povedal, da gremo na volitve
zato, da zmagamo. Dodal sem še: »Naredimo konec
političnemu in gospodarskemu eksperimentiranju.« To sicer
zdaj še vedno traja.
Kdaj ste se prvič srečali s politiko?
V politiko sem šel leta 1965 kot odbornik občinske skupščine
socialistične občine. Takrat si lahko opravil zgolj dva mandata.
Tisti, ki je bil odbornik pred mano in se mu je iztekal drugi
mandat, me je nagovoril, da kandidiram. To je bila moja prva
politična funkcija. Nemški krščanski demokrati pravijo, da
je treba začeti politiko na komunalni ravni. Mislim, da imajo
prav. Ni dobro preskakovati in se zavihteti na državno raven
brez predhodne prakse.
Zavzemali ste se za to, da bi v Sloveniji nastala široka
konservativna stranka, ki bi združevala Slovensko
kmečko zvezo in Slovenske krščanske demokrate. Ker
pri tem niste imeli podpore, ste leta 1992 prestopili k
Slovenskim krščanskim demokratom. Kakšne spomine
imate na tisto obdobje? Zakaj ni bilo mogoče, da bi
nastala široka stranka SLS+SKD?
Na enem precej širokem forumu takrat že ljudske stranke sem
ljudem razložil. Če bi me bil takrat podprl gospod Zagožen, bi
uspel. Vendar me ni. Takrat so fantazirali, da bo kmečka ljudska
stranka v tem primeru propadla. Povedal sem jim, da to ni res,
saj bo stranka še vedno kmečka. Kmečki stan v moderni družbi
visi na nekaj odstotkih. Drži, v agrarni družbi bi bil to večinski
stan, a v moderni družbi je ta slika popolnoma drugačna. S
tem predlogom nisem uspel. Ko mi je bilo dovolj provokacij,
sem odstopil kot predsednik in se pridružil SKD.
Kako se spominjate leta 1988 in nastanka prve stanovske
politične organizacije Slovenske kmečke zveze (SKZ)?
Emil Erjavec je bil sošolec mojega sina na fakulteti. Enkrat
se je njegova generacija zbrala pri nas na obisku, kjer so
razpravljali o absolventskem izletu. Ko smo se pripravljali na
ustanovitev Kmečke zveze, je k meni prišel Pavle Žakelj iz
Šentjošta in me povabil na nek sestanek, kjer se je pripravljala
ustanovitev kmečke zveze. Emil Erjavec je speljal stvar na
občnem zboru zadružne zveze, kjer je nekako izsilil predlog
ustanovitve iniciativnega odbora za ustanovitev kmečke
zveze. To je bila njegova zasluga. Tedanji občni zbor pa je
vodil Ciril Smrkolj. Tako sem dejansko vstopil v politiko, saj je
bila kmečka zveza že politična akcija, čeprav sem že konec
leta 1980 poskusil z ustanovitvijo kmečke organizacije, a
neuspešno, saj ljudje tedaj niso bili dovolj pogumni.
Kako ste videli razpad Demosa?
Janez Janša je predlagal zamenjavo Lojzeta Peterleta z
Igorjem Bavčarjem. To je bil njegov predlog takoj po končani
vojni. Takrat s tem ni uspel, Peterle pa je dejal, da so bili proti
takšnemu predlogu zgolj tisti, ki nikoli niso bili v partiji. To sva
bila jaz in Gros. V tistem času se je čakalo tudi na mednarodno
priznanje Slovenije. Če bi takrat prišlo do vladne krize, je
vprašanje, kaj bi se zgodilo z mednarodnim priznanjem.
Pod vprašajem je bila osamosvojitev. No, mednarodno
priznanje je kasneje prišlo, sprejeta je bila tudi ustava, ki je
predvidevala konstruktivno nezaupnico, in Peterle je padel.
Kar ni uspelo Voljču in Bavčarju, je uspelo Drnovšku. Levi del
Demosa je tedaj paktiral s komunisti, da je zrušil krščanskega
demokrata. In ta levi del Demosa je vstopil v Drnovškovo
vlado – Rupel, Bavčar, Janša in nekateri od Zelenih.
Ali drži, da ste se v času osamosvajanja srečevali z
opozicijskimi veljaki na vaši kmetiji v Zmincu? Zakaj prav
na vašem domu in ne kje v Ljubljani?
Demos smo ustanavljali v naši hiši. Dogovarjali smo se o
skupnem nastopu na volitvah, ki so že bile predvidene. Tukaj
je prišlo do imena Demos. V tistem času so letele puščice iz
Beograda na slovensko partijo in to nam je šlo močno na roke.
Partija je potrebovala neko obliko nacionalnega konsenza in
zato so nas povabili k sodelovanju. V vmesnem času je nastala
tudi Krščanska demokracija, pa tudi Zeleni. Že poleti 1989
smo se srečevali v Ljubljani. Novinarji so nas takrat krstili za
alternativno koordinacijo. Nekajkrat je bilo omenjeno, da se
Leta 1996 ste izstopili iz politike.
Kako ste videli nadaljnjo pot SKD?
Posledica sodelovanja SKD v Drnovškovi vladi je bila, da
je stranka nazadovala s 16 na 10 poslancev. Takratna
Podobnikova SLS pa je z 10 prišla blizu 20 poslancem. To je v
krščansko demokratski sferi pomenilo skupno 30 poslancev.
Nato pa je sledil razpad. Pred volitvami leta 2000 je še prišlo
do združitve SKD + SLS in takrat bi združena stranka imela
najmanj 30 poslancev. Nekajkrat sem svetoval tako Podobniku
kot Peterletu, kako naj speljeta združevanje, vendar sta
imela vsak svoje račune in sta ravnala po svoje. Rezultat je
bil takšen, da je po nekaj mesecih združena stranka razpadla
11
INTERVJU
in ustanovljena je bila Nova Slovenija. Levica se je združene
SKD in SLS ustrašila zato so ta projekt začeli sesuvati.
Posledice so še danes vidne, saj je desnica razdrobljena. Če
stranka nima perspektive in rivalstva z vladajočo stranko, pa
je to slabo za demokracijo. Za povrh vsega pa Janša še forsira
večinski volilni sistem, ki je evidentno uperjen proti krščanski
demokraciji.
Ali bi bilo dobro, če bi ponovno prišlo do ideje o
združevanju NSi in SLS?
Bilo bi dobro, vendar jaz v to ne bi šel.
Zakaj ne?
Šel bi v to, da se SLS priključi NSi. To ja. V takšno združevanje,
kot je bilo, pa ne več.
In kdo bi lahko vodil združeno stranko?
Sprva Nova Slovenija – krščanski demokrati, kasneje pa
bi se stranka širila in na novo oblikovala. Zdajšnje stranke
so se vsebinsko gradile zgolj skozi delo v Državnem zboru
brez kakšnih posebnih teoretičnih temeljev. Edino krščanska
demokracija ima vodilo. Dokler nisi pri delu, komaj veš, kako
in na kakšen način reševati težave.
Je na desnici prostor za še eno stranko? Kje vidite
desnico čez deset let?
Prostor je zgolj za eno krščansko demokracijo. To je jasno.
Ne moreta biti dva petelina na enem kupu. Smiselno bi
bilo, da bi tisti člani SLS, ki se čutijo kot krščanski demokrati,
prestopili v NSi, medtem ko lobiji naj ostanejo tam, kjer so.
Sem krščanski demokrat od svojega dvajsetega leta življenja.
Dejstvo pa je, da o SDS pravzaprav sploh ne vemo, kakšna
stranka to je. France Tomšič je ustanovil social-demokratsko
stranko, nasledil ga je Jože Pučnik, ki je bil marksist in socialdemokrat. Potem je Jožeta Pučnika nasledil Janez Janša.
Pučnik mi je izrecno rekel, da oni niso desna stranka. Stane
Granda je nedavno dejal, da pogreša demokratično levo
stranko. Sporočam mu, da smo jo imeli. To je bila Pučnikova
social-demokratska stranka. Potem se je tej stranki pridružil
še del narodnih demokratov. SDS se torej deli na demokrate
in narodne demokrate. Kaj torej je SDS? Je naslednica
Tomšičeve social-demokracije? Je leva ali desna? Ne vemo.
NSi se je po lanskoletnih državnozborskih volitvah
pogajala za vstop v vlado Mira Cerarja. Je vam osebno
žal, ker NSi ni v zdajšnji vladi?
Ne, ni mi žal. Leta 1993, ko je Drnovšek sestavljal vlado, je
SKD šla v njegovo koalicijo. Takrat je Peterle to argumentiral s
tem, da se bo odločalo o tako pomembnih zadevah v začetku
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
12
tranzicije, da je prav, da smo zraven. S tem sem se strinjal in
to tudi podpiral. Pokazalo pa se je, da smo bili popolnoma
nepotrebni, ker je Drnovšek imel zagotovljeno večino tudi
brez SKD. In so se požvižgali na naša stališča. To nas je stalo
6 poslancev na naslednjih volitvah. Ves čas sem bil takrat
malce v sporu s Peterletom, ker sem zastopal stališče, da
moramo biti enakopravni člani koalicije. Zdaj bi se s Cerarjevo
vlado ponovilo isto. Verjamem, da bi bil Cerar zelo vesel, če
bi šla krščanska demokracija v vlado. Verjamem, da bi Cerar
celo podpiral kakšna stališča, vendar njegove stranke ne vodi
sam. In z NSi bi se ponovila podobna zgodba kot s tedanjo
SKD. NSi bi verjetno v prihodnje izpadla iz parlamenta.
Kaj pa, če se v prihodnosti ponudi nova priložnost za
vstop v vlado?
Takšnih priložnosti bo še dovolj. Nerodno pa je, da na desnici
ni nikogar, ki bi se lahko pojavil kot Cerar.
Nedavno ste skupaj s predsednico NSi Ljudmilo Novak
stopili pred medije zaradi predloga zakona o dostojnem
pokopu. Dejali ste, da je takšen predlog možno
zavrniti zgolj zaradi političnih, ideoloških ali prestižnih
pomislekov. Zdi se, da se nekatere stranke namesto z
vsebino zakona ukvarjajo zlasti s prestižom in ideologijo.
Zakaj?
V Sloveniji se vse zreducira na ideologijo. Včasih je že težava,
kdo je predlagatelj. Sam sem imel težave že s formiranjem
Demosa in sem takrat vprašal, zakaj? Ker je bil to moj
predlog? Da se neki stari Oman štuli za nekega predsednika,
medtem ko se mladim ljudem mudi na vrh? Takšen način
politike Slovenijo ogromno stane. V tej politični konstelaciji je
iluzorno pričakovati nekaj, česar bi si morda želeli. Je pa zelo
verjetno možno speljati zakon o dostojnem pokopu, ker ga
stroka podpira. Pričakujem, da ga bo tudi predsednik vlade.
Če bi se morali opredeliti za temo o gospodarstvu ali o
ideologiji, katero bi izbrali?
Že nekajkrat sem rekel, da potrebujemo liberalno državo,
saj je le takšna prijazna gospodarstvu, medtem ko bi znotraj
liberalne države morali imeti konservativno politiko, ki bo
napravila red. Ki si bo za cilj postavila, da se v proračunu lahko
porabi le toliko, kolikor v njega priteče. Ne pa, da zadolžujemo
naše pravnuke za financiranje sprotne porabe. Lahko se
zadolžimo za investicije, ki so potrebne za razvoj, vendar
nikakor ne za flikanje proračuna.
Omenili ste, da je v državi treba narediti red. To želi
narediti tudi NSi.
NSi je sposobna prevzeti vodenje vlade. Največja kunšt je
izbrati ustrezno ekipo. Da je v NSi ni, ne verjamem.
V čem vidite prednost NSi v primerjavi z drugimi
strankami?
V zaupanju. Verjamem, da v NSi to, kar govorijo, tudi mislijo.
Kdaj bi NSi lahko prišla do položaja, ki bi ji dal večjo
politično moč?
Ko bo na volitvah prišla do rezultata 10 odstotkov, bo
visoko. Potem pa je stvar razvoja.
Ste ji pripravljeni na tej poti pomagati?
To vprašanje pa je pretežko za 86 let starega kmeta iz
Zminca.
IZ NAŠIH VRST
MLADA SLOVENIJA
15. KONGRES MSI
IZVOLIL NOVO VODSTVO
NOGE NA TLEH.
SRCE NA MESTU.
POGLED NAPREJ.
MSi postaja fenomen, ki prehaja običajne okvire politike. Če želimo
normalno in uspešno Slovenijo,
jo moramo zgraditi na novo.
Če želimo službe, uspeh in red
moramo začeti pri zaupanju,
medsebojnem
spoštovanju
in
kreposti. Zato želimo spodbujati
osebni razvoj, kot politiki in odgovorni
državljani pa želimo naši Sloveniji
služiti s strokovnostjo in srčnostjo.
Naš politični in civilnodružbeni
prostor je treba normalizirati.
Slovence je potrebno zbuditi in mi
smo tisti, ki nastavljamo budilko!
Federico V. Potočnik
predsednik MSi
Rimske Toplice so bile 14. in 15. marca priča že 15.
Kongresu Mlade Slovenije, enemu najbolj uspešnih
dogodkov MSi do sedaj, kjer se je zbralo več kot 120
delegatov ter domačih in tujih gostov. Poslušali
smo ozadja slovenske politike z novinarjem Bojanom
Požarjem in imeli priložnost, da nam je
evropski direktor ameriškega Republikanskega
inštituta predaval o koristnih naukih iz uspešnega
političnega vodenja. Kongres je izvolil novo vodstvo,
ob tej priliki pa se zahvaljujemo dosedanjemu
predsedniku Jerneju Vrtovcu za ves angažma in se
veselimo dela v novi ekipi!
Novoizvoljeno vodstvo MSi:
■ Federico V. Potočnik, predsednik
■ Matej Hrast, podpredsednik
■ Bojana Petkovič, podpredsednica
■ Tadeja Šuštar, generalna sekretarka
ZVEZA SENIORJEV
Letno konferenco bo pozdravila
predsednica Nove Slovenije
Ljudmila Novak.
Na letno konferenco ste lepo
povabljeni vsi člani in simpatizerji
NSi, ki ste starejši od 60 let oziroma
ste upokojeni in ste pripravljeni
aktivno sodelovati v Zvezi seniorjev
na državni ali lokalni ravni. Zveza
seniorjev
povezuje
člane
in
simpatizerje Nove Slovenije z
namenom, da bi v teh, za Slovenijo
prelomnih časih, nekaj storili za
to, da bi v naši državi lepše živeti.
Prepričani smo, da lahko in smo tudi
dolžni narediti več. Nov začetek naj
ne bo formalno pristajanje v neko
organizacijsko obliko, ampak iskrena
pripravljenost, da vsak v svojem
okolju, s svojimi sorodniki, znanci in
prijatelji pomaga oblikovati politični
prostor tako, kot smo krščanski
demokrati prepričani, da je prav in v
sozvočju z zdravo pametjo.
Ker je politika, ki je zavzemanje za dobro
vseh, najvzvišenejša oblika ljubezni
do bližnjega, vas prisrčno vabim, da s
svojim prispevkom pomagate ohraniti
kanček več preprostosti, optimizma in
dobrega.
Jože Jurkovič
predsednik Zveze seniorjev NSi
Vabimo vas na volilno letno
konferenco Zveze seniorjev NSi,
ki bo v torek, 31. marca 2015 ob 17.
uri v prostorih Nove Slovenije, na
Cankarjevi 11 v Ljubljani.
PREDLOG
DNEVNEGA REDA:
1. Sprejem dnevnega reda
2. Pozdravni nagovori gostov
letne konference
3. Poročilo o delu Zveze
seniorjev za preteklo obdobje
4. Volitve organov Zveze
seniorjev (predsednika, dva
podpredsednika in osem
članov izvršilnega odbora)
5. Razno
13
ZGODILO SE JE
ZGODILO SE JE...
27. in 28. 01. 2015
Srečanje novih članov
Na glavnem tajništvu
v Ljubljani je potekalo
srečanje novih članov,
ki se ga je v dveh dneh
udeležilo več kot 60
ljudi.
17. – 19. 01. 2015
Nagrajenci uspešno rešene
križanke na ekskurziji v Bruslju
50 srečnežev nagradne križanke NSi
je na povabilo evropskega poslanca
Lojzeta Peterleta odpotovalo na
ekskurzijo v Bruselj, kjer so si ogledali
evropske institucije.
30. 01. 2015
Pogovorni večer z novinarjem
Jožetom Možino
Zveza Seniorjev pri NSi je organizirala
pogovorni večer z novinarjem Jožetom
Možino, kjer je bilo govora o delu Pedre
Opeka ter o dokumentarni seriji Pričevalci.
02. 02. 2015
V občini Radenci NSi pridobila
še enega občinskega svetnika
V občini Radenci so potekale
nadomestne volitve, kjer je
bil za občinskega svetnika
izvoljen Srečko Rautar. NSi ima
v tem mandatu 229 občinskih
svetnikov ter 10 županov, kar je
najboljši rezultat po letu 2002.
04. 02. 2015
Sporočilo tribune NSi o privatizaciji:
Prodaja 15-ih podjetij je preizkus
verodostojnosti Slovenije
V Ljubljani je potekala tribuna NSi z
naslovom Privatizacija ali vladna kriza?,
na kateri so spregovorili dr. Mojmir
Mrak, dr. Boris Pleskovič in Rok Novak.
16. 02. 2015
Vodstvo NSi na Gorenjskem:
Potrebujemo reforme in manj
birokracije
Vodstvo Nove Slovenije je z obiskom
Gorenjske nadaljevalo z uresničevanjem
politike “Blizu ljudem”. Obiskali so
občine Radovljica, Tržič, Bled, Bohinj,
Žirovnica in Jesenice.
20. 02. 2015
OO NSi Ajdovščina
in Vipava z gosti o
smiselnosti privatizacije
Občinska odbora NSi
Ajdovščina in Vipava sta
v Ajdovščini pripravila
okroglo mizo na temo
privatizacije državnih
podjetij. Gostje so bili dr.
Igor Masten, mag. Matej
Tonin, Simon Škrlj in
Primož Lavrenčič, pogovor
pa je vodil mag. Alojz Durn.
07. 03. 2015
Sporočilo posveta NSi: Zdravstvo potrebuje reformo,
v nasprotnem primeru bo vložena interpelacija
V Celju je potekal posvet NSi, kjer sta zasedala tudi
Izvršilni odbor NSi in Svet NSi. Posvet je bil namenjen
razpravi o aktualnih političnih zadevah, nadaljnjih
aktivnostih stranke in priložnostih, ki bi jih morala
KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
14 prej izšla iz krize.
izkoristiti
Slovenija, da bi čim
05. 02. 2015
Izvoljeno novo vodstvo Združenja delavcev NSi
Na kongresu Združenja delavcev NSi je bilo izvoljeno
novo vodstvo. Predsednik je postal Janez Cigler Kralj,
podpredsednik Anton Kokalj, izvoljen pa je bil tudi novi
7-članski upravni odbor.
10. 03. 2015
Simpozij ob 25. obletnici
nastanka SKD
10. marca je minilo 25 let od
ustanovitve Slovenskih krščanskih
demokratov (SKD). Na simpoziju so
sodelovali: Lojze Peterle, Ljudmila
Novak, mag. Matej Tonin, dr. Urban
Vehovar, dr. Mitja Slane, dr. Janez
Dular, Jože Strgar, Slavica Navinšek
in Federico V. Potočnik.
NAJNOVEJŠE
PO KONGRESU
NOVO VODSTVO STRANKE
Ljudmila Novak
predsednica
Matjaž Trontelj
predsednik sveta
Nova Slovenija je na svojem 8. Kongresu izvolila nove organe stranke
za naslednje dvoletno obdobje. Za
predsednico je bila izvoljena Ljudmila
Novak, prav tako pa je kongres izvolil
še šest članov izvršilnega odbora,
pet članov razsodišča in pet članov
nadzornega odbora.
Iva Dimic
Jožef Horvat
Robert Ilc
podpredsednica
podpredsednik
glavni tajnik
mag. Bernard
Memon namestnik
predsednika sveta
IZVRŠILNI ODBOR
Izvršilni odbor sestavljajo:
predsednica Ljudmila Novak,
podpredsednika Iva Dimic in Jožef
Horvat, glavni tajnik Robert Ilc,
vodja poslanske skupine
mag. Matej Tonin,
člani in članice izvršilnega odbora:
Alojz Sok, Martin Mikolič, Mojca
Kucler Dolinar, dr. Vida Čadonič
Špelič, dr. Janez Pogorelec,
mag. Cveto Uršič, Janez Lavre,
Federico V. Potočnik in JernejVrtovec,
predstavnik Zveze seniorjev Jože
Jurkovič, predstavnica Ženske zveze
Lidija Drobnič in predstavnik Mlade
Slovenije Matej Hrast.
Milan Matos
predsednik
Ignac Polajnar
nadzornega odbora
predsednik
razsodišča
V skladu s statutom stranke se je
januarja sestal na konstitutivni seji svet
stranke, ki je na predlog predsednice
stranke izvolil še ostale člane vodstva
stranke. Na predlog predsednice
pa je takoj na začetku konstitutivne
seje izvolil vodstvo Sveta NSi, ki ga
sestavljata predsednik Sveta Matjaž
Trontelj in namestnik predsednika
Sveta mag. Bernard Memon.
STROKOVNI ODBORI
Izvršilni odbor je na prvi seji potrdil nove predsednike strokovnih
odborov. Vsi člani in članice ter simpatizerji in prijatelji vljudno vabljeni
k sodelovanju v strokovnih odborih. Svojo pripravljenost sodelovanja
v strokovnem odboru nam lahko sporočite na elektronsko pošto
[email protected] ali telefon 01 241 66 50.
STROKOVNI ODBOR ZA
PREDSEDNIK
notranje zadeve
Jernej Vrtovec
javno upravo
dr. Vida Čadonič Špelič
zunanje zadeve
Jožef Horvat
zdravje
Janez Lavre
delo, družino in socialne zadeve
mag. Cveto Uršič
kmetijstvo
Iva Dimic
gospodarstvo
mag. Matej Tonin
pravosodje
dr. Janez Pogorelec
izobraževanje in šport
dr. Alenka Šverc
okolje in prostor
Alojz Sok
Slovence v zamejstvu in po svetu
dr. Janez Dular
razvoj, strateške projekte in kohezijo
mag. Bernard Memon
RAZSODIŠČE
obrambo
Valentin Hajdinjak
Razsodišče sestavljajo:
predsednik Ignac Polajnar, članice in
člani Peter Kaloh, Marjan Pavlin, Mirja
Jeseničnik Mernik in Andrej Cunder.
infrastrukturo
Martin Nose
kulturo
Predsednik še ni določen
finance
Predsednik še ni določen
NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor sestavljajo:
predsednik Milan Matos, članice in
član Irena Švab Kavčič, Irena Dolenc,
Vilma Tekavc in Jožef Kocuvan.
15
NAŠ ŽUPAN
OBČINA
HORJUL
Janko PREBIL
župan občine Horjul
Površina:
Župan:
Občinski svet
NSi članov OS
32,5 km²
Janko Prebil (NSi)
11 članov
2 občinska svetnika
Prebivalcev
■ moški
■ žensk
Povprečna starost:
Stanovanjske površine:
■ gospodinjstev:
■ družin:
Delovno aktivnih:
■ brezposelnih:
2.622
1.300
1.322
38,33 let
29,57 m²/osebo
805
699
1.244
77,00
Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih
(poklic, družina, hobiji…)?
Odrasel sem v kmečki družini s še tremi brati, kjer smo bili
vajeni poprijeti za vsako delo. Sem oče štirih otrok, ki so
že odrasli in so zaposleni. Po izobrazbi sem elektrotehnik,
do nedavnega pa sem bil zaposlen kot vodja proizvodnje
v podjetju TIBA elektromotorji v Ljubljani. Veliko znanja in
energije sem vložil v organizacijo in vodenje proizvodnje,
še posebno izdelavi novih izdelkov. Sem ljubitelj narave,
zato že 27 let čebelarim s 40 čebeljimi družinami, 18
let pa sem tudi predsednik ČD Dolomiti Polhov Gradec.
Poleti in jeseni rad gobarim.
Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili
krščanskim demokratom?
Sem krščansko vzgojen, član NSi pa sem že kar nekaj
časa. Želim si, da bi kaj dobrega prispeval k razvoju naše
okolice in občine.
Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Horjul
najbolj prepoznavna?
Občina Horjul je bila še pred 30 leti področje, ki je
bilo usmerjeno v kmetijstvo, danes pa imamo tu
več uspešnih podjetij (Metrel merilna tehnika, Argo
plastika,…) in veliko sposobnih samostojnih podjetnikov.
Brezposelnosti
skoraj ne poznamo, podjetja pa
zaposlujejo preko 400 prebivalcev občine.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči
in jih rešujete prednostno?
Trenutno rešujemo projekte za izgradnjo čistine naprave
Horjul, zgraditi moramo še kanalizacijsko omrežje v vasi
Zaklanec in Žažar, malim zaselkom pa subvencioniramo
izgradnjo malih čistilnih naprav s 40 % sofinanciranjem.
V zaključni fazi je tudi prenova tretjine osnovne šole in
knjižnice.
Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in
ostalimi političnimi strankami?
Občina ima večinski volilni sistem, nekaj svetnikov je
izvoljenih strankarsko (NSI ,SLS in SDS), ostali pa so izvoljeni
s podpisi volivcev. Posebnih trenj ni, ker svetniki zastopajo
posamezne vasi in njihove interese. Prav tako nimamo
problemov z dogovori o prioritetah občinskih projektov.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine Horjul?
Želim delati dobro za dobrobit vseh občank in občanov
občine Horjul. Imamo še nekaj nujnih projektov in upam,
da jih bomo uspešno zaključili v naslednjih letih.
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
16
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
IZ BRUSLJA...
IZ DOMOVINE...
Evropski poslanec Lojze Peterle tudi v letu 2015
nadaljuje z delom na številnih projektih v Evropskem
parlamentu in doma. Konec januarja se je mudil na
delovnem obisku v Združenih državah Amerike, kjer se
je Washingtonu udeležil ameriškega molitvenega zajtrka,
ki ga tradicionalni gosti aktualni predsednik ZDA, poleg
delovnih srečanj v New Yorku in Washingtonu, pa se je
srečal tudi s slovensko skupnostjo v Clevelandu.
Sprava:
Žrtev je tista, ki ima moč
Na Odboru EP za okolje, javno zdravje in varnost hrane
(ENVI) je bil ponovno izvoljen za so-predsedujočega
delovne skupine za zdravje. Prav tako tudi v tem
mandatu vodi uveljavljeno skupino poslancev proti raku
(MEPs Against Cancer), ki si prizadeva, da rak ostaja
visoko na politični agendi evropskih institucij. Peterle je
bil tudi zopet nominiran za najbolj aktivnega evropskega
poslanca na področju zdravja. ‘Mr Health’ je naslova
prejel že leta 2008 in 2014.
Med glasovanji, ki so v zadnjem mesecu odmevala v
Evropskem parlamentu, pa Peterle posebej izpostavlja
sprejetje resolucije, ki se nanaša na odmevno »Poročilo
Tarabella«. To med drugim govori o pravici do splava kot
temeljni pravici. Peterle, ki zaradi neodložljivih obveznosti
v Sloveniji sicer ni bil prisoten na glasovanju, poudarja, da
bi sam glasoval proti - zaradi etičnih, pravnih in formalnih
razlogov. Pri tem pa poudarja, da ne nasprotuje
enakopravnosti spolov: „Obžalujem, da smo dali evropski
javnosti vtis, da je splav zadeva enakopravnosti spolov.“
Peterle ob tem še izpostavlja sodbo Sodišča Evropske
unije, ki je 18.oktobra 2011 v primeru Brüstle odločilo,
da gre za človeka in njegovo dostojanstvo od spočetja
naprej. „Ne bežim od realnosti in vem, da je splav del
nje. Ko gre za neizbežne situacije, naj država zakonsko
uredi medicinsko asistenco tako, da bo za mater in za vse
najmanj škode, nikakor pa ni naloga države promocija
splava. Etično pomanjkljiv odnos do življenja je eden od
ključnih izzivov današnje EZ,“ še meni Peterle.
Gost 4. Evropskega večera Lojzeta Peterleta v aktualni
sezoni je bil psiholog dr. Tomaž Erzar, beseda pa je tekla
o spravi. Počasno napredovanje, ko gre za reševanje
vprašanja sprave v Sloveniji Erzarja ne čudi, saj so dolgo
pot običajno prehodili tudi drugi narodi. Prav tako kot
reševalca tega vprašanja v prvi vrsti ne vidi politike,
ampak civilno družbo. „Glavna nevarnost je, da ostanemo
žrtve in se še naprej bojimo velikih sovražnikov Udbe
in komunistov kot da so neka vsemogočna, monolitna
zgradba,“ nadaljuje Erzar, ki poudarja potencial žrtve.
„Storilec žrtvi v srce položi sovraštvo s katerim sam
ni znal opraviti. A žrtev mora opraviti pot od žrtve do
svobodnega človeka. Mnogi se sprašujejo, zakaj se
storilci ne opravičijo. Ker jim ni žal. Če žrtev čaka, da
se bo storilec pokesal, še naprej ostaja v taborišču, za
železno zaveso. Žrtev mora iti naprej! Sprejeti mora svojo
zgodbo, si priznati lastne strahove in premakniti njihove
meje,“ svetuje strokovnjak.
TTIP: Pomembne so posledice rasti,
ki bi jo naj prineslo partnerstvo
Fokus 2031, ki ga vodi Lojze Peterle, je z uglednimi
domačimi in tujimi gosti na konferenci 23. januarja,
iskal odgovore na najbolj pereča vprašanja v zvezi s
trenutno najpomembnejšim partnerstvom, ki ga sklepa
Evropska zveza z ZDA - TTIP. “Podpiram ambicijo za
sklenitev sporazuma, želim pa, da nas pri tem vodijo
cilji, ki bodo v skladu z našimi temeljnimi vrednotami,
načeli in standardi. Ne zanima me samo večji obseg
trgovine, ampak posledice rasti,” pravi Peterle, ki podpira
jasno stališče predsednika Evropske komisije Junckerja,
da EK ne bo dovolila znižanja okoljskih standardov in
standardov varnosti hrane.
„Včasih smo zabijali gole, zdaj pa …“
Na simpoziju v organizaciji Evropskega urada Lojzeta
Peterleta v Ljubljani so poznavalci in akterji krščanske
demokracije na slovenskem razpravljali o preteklosti,
sedanjosti in prihodnosti krščanske demokracije in
slovenske države. „Včasih smo zabijali gole za Slovenijo.
Zdaj kaže, da je nekdo odnesel gole, trener je na bolniški,
vsi bi igrali v obrambi, sodnik pa je izgubil piščalko,“ je ob
tem dejal Peterle. Opozoril je, da se v Sloveniji statistično
pojavlja gospodarska rast: „Predvsem po zaslugi rastočih
trgov uspešnejših držav, s katerimi trgujemo. Zaradi te
rasti ni potreba po reformah nič manjša. Ta rast naj ne bo
uspavalni prašek, kar postaja, ampak vzpodbuda, da se
zgodijo ključne reforme.“
Lojze Peterle
poslanec NSi v Evropskem parlamentu
17
OSEBNO
Matjaž TRONTELJ
predsednik Sveta Nove Slovenije – krščanskih demokratov
Poklic in delo?
Diplomirani organizator – menedžer, Direktor Sektorja
za zavarovalne primere v največji slovenski zdravstveni
zavarovalnici.
Kateri so vaši hobiji?
Sprehodi, branje, plavanje.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
Športna vzgoja in zgodovina.
Katera je vaša najljubša hrana?
Meso na domačem žaru, skutini štruklji.
Kaj vam pomeni politika?
Iskreno povedano mi dejansko pomeni poslanstvo služenja
ljudem za skupno dobro. Sliši se »demagoško« vendar še
obstajamo takšni, ki v to verjamemo. Oceno, ali mi to uspeva,
prepuščam drugim.
Kaj vam pomeni Slovenija?
Uresničitev tisočletnih sanj generacij naših prednikov, da
smo sestavni del družine evropskih narodov na temelju
krščanskih korenin.
Najljubši film?
Jih je več, na primer Polarni vlak, Gladiator in Pogumno srce.
Zadnja dva filma imata odlično sporočilo glede voditeljstva,
vodenja ljudi, navduševanja za ideje.
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Verjamem v krščanske demokrate in ideje krščanske
demokracije. Krščanski demokrati smo na temelju krščansko
socialnih idej v slovenskem narodu skozi zgodovino pustili
neizmeren pečat. Predvsem v tem, da smo v ospredju
imeli zavezo in odgovornost do ljudi in njihove vsestranske
varnosti (socialne, ekonomske, prometne, ekološke itd..).
Krščanski demokrati smo močno vplivali na nastanek
samostojne države Slovenije. V družbi vedno bolj postaja
znano dejstvo, da smo krščanski demokrat s svojimi stališči
do gospodarstva, zdravstva, področja družin in naše
polpretekle zgodovine, zagotovilo za trdno, pravično in
prijaznejšo prihodnost. Vem, da iz dneva v dan postajamo
močnejši. Ljudje bodo počasi prepoznali, da smo odgovor za
prihodnost. Slovenija nas potrebuje.
Najljubša knjiga?
Knjiga o Messiju, Resetiran.
Družboslovje ali naravoslovje?
Oboje v zmernih količinah.
Najljubši glasbeni izvajalec?
El Divo na tujem, na domači sceni pa Modrijani in Gadi.
Gospodarstvo ali javni sektor?
Družba potrebuje oboje, sam delujem v zasebnem sektorju,
gospodarstvu, podjetništvu, ki temelji na stroškovni
učinkovitosti in srečevanju ponudbe in povpraševanju na
trgu. Poznam tudi odlične posameznike, ki delujejo v javnem
sektorju in skrbno pazijo na vsak porabljen evro. Žal za to
niso nagrajeni. Družba mora bolj strmeti k sodelovanju
med gospodarstvom in javnim sektorjem in ustvariti javno
zasebno partnerstvo, ki bo v korist ljudi.
Vaš najljubši letni čas?
Poletje.
Najljubša turistična destinacija?
V zadnjih letih Novigrad na Hrvaškem, drugače pa prelepa
slovenska mesta.
Vaša barva je?
Zelena.
Najboljši športnik ali športnica?
Petra Majdič, ker je pokazala vse odlike »velike« in močne
osebnosti z vidika, kaj lahko človek z jekleno voljo doseže ne
glede na vse ostale okoliščine.
Kakšen je vaš moto življenja?
Morda ni ravno moto, je pa misel avtorice Helen Keller, ki me
spremlja že vrsto let:
»Želim si, da bi opravljal/a velike in plemenite naloge, toda
moja glavna dolžnost je, da opravljam majhne, kot bi bile
velike in plemenite«.
Kaj vam pomeni družina?
Naša družina je petčlanska, sem ponosen na čudovito ženo
Mariano, in na otroke sina Kristjana ter hčerki Natalija in
Valerija. Zagotovo je žena tista, ki podpira ključne vogale v hiši.
Tako lahko posvetim več časa delu na družbenem področju.
Družina mi pomeni vse - varnost, oporo, razumevanje in
dobro počutje.
Kaj vam pomeni država?
Pomeni mi veliko, predvsem pa domoljubje, državotvornost
in patriotizem.
KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
18
Nova Slovenija ali Ljudmila Novak?
Tukaj ni ali, ampak je oboje. Imamo trdno krščansko
demokracijo in imamo predsednico, s katero smo se kot edina
stranka uspeli vrniti v parlament in na zadnjih volitvah leta
2014 celo izboljšati rezultat. To je treba posebej poudariti.
Vaš vzornik je?
Nimam posebnega vzornika, občudujem pa vse iskrene,
preproste ljudi, ki znajo, želijo in zmorejo s pogumom
narediti še kaj več kot pa le tisto, kar se od njih pričakuje. Ki
znajo stopiti v prve vrste ter se zavzemati za »prave« stvari.
Veliko sem jih spoznal tudi v naši stranki. Od njih se največ
naučim in veseli me, da imam okrog sebe tudi takšne ljudi.
Naj bo takšnih vsak dan več.
RAZVEDRILO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade 1. nagrada: Kosilo s predsednico NSi Ljudmilo Novak; 2. nagrada: Kosilo s poslancem Jernejem Vrtovcem in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih.
Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do ponedeljka, 20. aprila 2015,
na naslov NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Ljudmila Novak
v očeh drugih
Pri Inštitutu dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je izšla knjiga Ljudmila
Novak – v očeh drugih. Prijatelji in znanci so v knjigo zapisali opažanja
in spomine na srečanje z Ljudmilo. V knjigi je tako zapisana njena
življenjska zgodba, razsvetljena z različnih kotov.
Cena enega izvoda knjige znaša 12,00 EUR + poštnina. Možen je
osebni prevzem na Glavnem tajništvu NSi, Cankarjeva 11 v Ljubljani.
Naročila sprejemamo:
■ preko obrazca na spletni strani
www.ijek.si ali e-pošte: [email protected]
■ na telefonski številki Glavnega
tajništva NSi 01 241 66 50, ali
■ osebno na Glavnem tajništvu NSi,
Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana.
19
Iskrene
čestitke ob
materinskem
dnevu!
NOVA SLOVENIJA
KRŠČANSKI DEMOKRATI
VESELE IN BLAGOSLOVLJENE
VELIKONOČNE PRAZNIKE!
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
20