1. No category

NDP
KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, december 2015, št. 4
INTERVJU:
dr. Andrej
CAPUDER
Od stare masti se v
politiki ne da živeti.
NA REFERENDUMU GLASUJMO PROTI
ZA ZAPRTJE MEJE ZA VSE ILEGALNE PREBEŽNIKE
NSI NA 9. KONGRESU KONKRETNO ZA LJUDI
1
Želimo vam blagoslovljene
božične praznike in vse dobro
v prihajajočem letu.
V upanju na boljše čase
ponosno praznujmo dan
samostojnosti in enotnosti.
Srečno!
KRŠČANSKI DEMOKRAT
2
UVODNIK
NOVA SLOVENIJA
KRŠČANSKI DEMOKRATI
KAZALO
»To je moja stranka!«
Prišli smo do konca letošnjega leta in pred nami so najlepši
prazniki v letu. To je čas, ko se ozremo nazaj in pogledamo, kaj
in kako je bilo narejeno. Krščanski demokrati lahko ponosno
pogledamo na opravljeno letošnje delo in si ponosno rečemo
»gremo naprej«.
Nova Slovenija – krščanski demokrati nismo klasična
opozicijska stranka. To smo obljubili že na začetku tega
mandata. V nas ni klasične nastrojenosti ali žlehtnobe do
trenutne oblasti. Opazujemo, kaj počnejo, jih opozarjamo,
protestiramo in tudi rotimo, predvsem pa tekmujemo
v predlogih, idejah in programih. Letošnje leto gotovo
zaznamujejo naši vsebinski predlogi, ki smo jih predstavili v
javnosti. Pripravili smo konkretne davčne ukrepe, ki jih razume
vsak človek. Niso pripravljeni v parolah in praznih frazah,
ampak s konkretnimi številkami in dejstvi. S pravo vsebino.
Pripravili smo zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu
žrtev in tako dodali kamenček k bolj normalni državi. Pripravili
smo odlična izhodišča za zdravstveno reformo, delamo na
zakonodajnih rešitvah poenostavitev postopkov na vseh
nivojih. Delamo vse to, kar smo obljubili pred volitvami.
Nova Slovenija je vsak dan bolj stranka vsebine in ne stranka
političnega prestiža, praznih parol in gesel. Če smo še pred
nekaj leti veljali za stranko, za katero so govorili, da nima
gospodarskega uvida in rešitev, je danes situacija popolnoma
drugačna. Ni podjetja v Sloveniji, v katerem ne bi govorili o
našem gospodarskem programu, pa naj bodo direktorji
z leve ali desne. Zanimajo jih samo rešitve in krščanski
demokrati smo jih ponudili ter s tem pri podjetnikih, obrtnikih
ter gospodarstvenikih pokazali upanje, da je mogoče. Kljub
temu, da smo opozicijska stranka danes ponujamo več
konceptualnih in tudi konkretnih rešitev kot marsikatera
trenutna vladna stranka - nekatere od njih žal ponujajo
koncepte, ki so popolnoma zgrešeni.
V novembru smo imeli v Dravogradu 9. kongres stranke, ki
je okrepil in strnil naše vrste za nove izzive, ki so pred nami.
Zbralo se nas je preko petsto in ponovno smo dokazali, da
smo stranka vsebine, stranka pozitivnega pogleda in dialoga,
stranka gospodarstva, stranka pridnih delovnih ljudi in stranka
upanja. Ja, Nova Slovenija je in bo še naprej stranka upanja.
Pred kratkim sem od nekoga slišal ob omembi besedne
zveze Nova Slovenija: »To je moja stranka!«. Dragi krščanski
demokrati, dragi prijatelji, želim vam in naši stranki, da bi
še velikokrat slišali stavek »To je moja stranka!«. Samo tako
bomo Slovenijo spreminjali na boljše, vodili dialog in gradili
pozitivno misel, ki bo združevala in dajala upanje.
Upanje pa je tisto, ki zaznamuje čarobne praznike, ki so
pred nami. Vam in vašim najbližjim želim veliko upanja,
blagoslovljen božič in upanja polno leto 2016.
Srečno!
Robert Ilc
glavni tajnik
4
SLOVENIJA PRED REFERENDUMOM
6
9. KONGRES NSI V DRAVOGRADU
8
MIGRANTSKA KRIZA SE NADALJUJE
8
ZA VEČJO VARNOST
9
MSI: VERJAMEMO V SLOVENIJO
9
ZVEZA SENIORJEV V GOTENICI
10
DR. ANDREJ CAPUDER
15
ZGODILO SE JE
16
NAŠ ŽUPAN
17
IZ EU PARLAMENTA
18
DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ
19
NAGRADNA KRIŽANKA
www.nsi.si
Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratov
Izdaja: Glavno tajništvo NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik
Oblikovanje: Andrej Cimperšek
Naslovna fotografija: Jernej Prelac
Naklada: 9000 izvodov, Ljubljana, december 2015
Tisk: Tiskarna Januš, Miran Januš s.p.
3
AKTUALNO
proti poskusu, da nam vzamejo
pravico do mame in očeta!
20. decembra bomo Slovenke in Slovenci na
referendumu odločali, kakšno družino in družbo
bomo imeli v prihodnje. Predlog Združene levice, da
se popolnoma izenači zakonsko zvezo moža in žene z
istospolno partnersko skupnostjo, je za nas krščanske
demokrate sporen zaradi več razlogov.
V NSi spremenjenemu Zakonu o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih nasprotujemo predvsem zato,
ker odločno zagovarjamo pravico otrok, da imajo očeta
in mater. Izpostavljamo, da mora biti zasledovanje
otrokovih koristi prioritetni cilj vsakršne zakonodaje in
trdimo, da spremenjeni zakon ne zmore zagotavljati
varstva teh, naravno pripadajočih, pravic. Sprememba
zakona, ki je bila v sprejeta brez širše javne razprave
in po hitrem postopku, tako povzdiguje osebne želje
nekaterih odraslih oseb, pozablja pa na temeljne pravice
in dobrobit otrok. Posredno zakon v novi obliki tako ne
priznava pomena materinstva in očetovstva ter ženske
in moškega za rojstvo, vzgojo in razvoj otroka. Uvaja tudi
možnost posvojitve otrok v istospolno razmerje, a hkrati
ne omogoča posvojitve vnukov s strani starih staršev.
V NSi nasprotujemo tudi novi definiciji zakonske zveze,
ki jo uvaja zakon Združene levice. Le-ta poimenovanje
»zakonska zveza je zveza moža in žene« v besedilu
zakona zamenjuje z dikcijo »zakonska zveza je zveza
dveh oseb«. Trdimo, da je takšna definicija zakonske
zveze v nasprotju z naravnim zakonom ter temeljnimi
cilji zakonske zveze in družine, saj uzakonja zvezo
dveh oseb poljubnega spola. Ravno tako je v nasprotju
z etičnimi vrednotami, ki izhajajo iz kulturnih in
zgodovinskih temeljev evropske družbe ter različnih
religij in se odražajo v zavezanosti kulturi enakopravnosti
in partnerstvu moškega in ženske.
Potrebno je poudariti, da
predlog Združene levice
zakonsko zvezo povsem
razvrednoti, saj popolnoma
ignorira njeno naravno in
biološko usmerjenost v
novo življenje.
Naj navedemo, da v Novi Sloveniji ne nasprotujemo
urejanju statusa istospolnih partnerskih skupnosti.
Dokaz je dejstvo, da smo prav mi že pred desetimi leti
razumeli občutljivost tega področja in predlagali rešitev
KRŠČANSKI DEMOKRAT
4
- zakon, ki je gotovo pomenil prelomnico v urejanju
družbenih razmerij v Sloveniji. Ne želimo, da se to
področje izrablja za ideološki boj, s katerim se srečamo
pred vsakimi volitvami in v obdobjih, ko levica ne zna
ponuditi rešitev za številne probleme. Žal je predlog
Združene levice obšel vse tiste probleme, s katerimi
se v Sloveniji srečujejo istospolni partnerji, obenem
pa radikalno posegel v definicijo zakonske zveze med
možem in ženo ter tudi definicijo družine.
Otroci imajo pravico do očeta in matere.
Področje zakonske zveze in družinske politike močno
zadeva vse nas, pri tem pa so še posebej občutljiva
kategorija otroci. Slabo bo, če se bodo ob tem ustvarjale
nove delitve in novi predsodki, ki bodo - predvsem v
škodo otrok - za daljši čas obremenile ozračje v naši
družbi. Za tako pomembne odločitve kot je prihodnost
naših družin, je zato potrebna široka družbena razprava
z upoštevanjem in spoštovanjem različnosti ter iskanjem
kompromisov.
Upamo, da bo potrebna večina državljank in državljanov
na referendumu izrazila svoje mnenje, zavrnila
rokohitrsko »rešitev« Združene levice in s tem ustvarila
možnost, za pripravo resne, premišljene in dolgoročne
zakonske rešitve. Prav je, da izkoristimo možnost
neposrednega vplivanja na podobo slovenske družine v
prihodnosti in se referenduma 20. decembra zanesljivo
udeležimo.
AKTUALNO
IMAM PRAVICO DO MAME IN OČETA!
NSI
NASPROTUJE
SPREMENJENEMU
ZAKONU O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH, KER:
1.
Ukinja zakonsko zvezo med moškim in
žensko, namesto tega pa uvaja zvezo dveh
oseb poljubnega spola.
Spoštovani krščanski demokrati, dragi prijatelji,
vabim vas, da na referendumu glasujemo PROTI
noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih. Spremembo zakona je predlagala
Združena levica, sprejet pa je bil s pomočjo koalicije
po hitrem postopku in brez javne razprave.
V NSi zakonu nasprotujemo, ker spreminja
zakonsko zvezo iz zveze moškega in ženske v
zvezo dveh oseb, s tem pa izenačuje vse pravice
istospolnih parov s pravicami sedanje zakonske
zveze, vključno s posvojitvijo otrok. Prav to pa je
za nas nesprejemljivo, saj smo prepričani, da ima
vsak otrok PRAVICO DO OČETA IN MAME. Vsi
vemo, kako močno nas zaznamuje naša družina,
odnos med staršema in vzgoja. To dobro vedo
tudi vzgojitelji in pedagogi, psihologi in zdravniki,
katerih odločnejši glas pa v tej referendumski
kampanji močno pogrešam. V NSi se zavzemamo
za to, da bi pravice istospolno usmerjenih oseb še
naprej urejal že obstoječi posebni zakon, ki pa bi ga
bilo potrebno dopolniti in odpraviti pomanjkljivosti,
na katere je opozorilo ustavno sodišče. Tudi v
vsakdanjem življenju poznamo pravila, ki jih izjeme
le potrjujejo. Običajno pa ne spreminjamo pravil
zaradi izjem.
V ozadju teh sprememb pa je levičarska teorija
spola, ki ljudi prepričuje, da si lahko vsak človek
poljubno izbira spol. Čeprav poudarjajo zakonsko
zvezo in različne vrste družine, jo v resnici želijo
razvrednotiti in tako odpreti pot svobodnemu
uživaštvu.
2. Postavlja
osebne želje manjšine
odraslih pred temeljne pravice in dobrobit
otrok, kar je v nasprotju z Ustavo RS, ki določa,
da »država varuje družino, materinstvo,
očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za
to varstvo potrebne razmere«.
3.
Uvaja možnost skupne posvojitve otrok
s strani obeh homoseksualnih oseb, hkrati pa
onemogoča starim staršem posvojitev vnukov.
4.
Ne omogoča ugovora vesti
tistim,
ki se z zakonom ne strinjajo iz osebnih,
filozofskih, verskih ali drugih razlogov (npr.
matičarji, učitelji, socialni delavci, ipd.).
5.
Zakon posega v 70 drugih zakonov,
zaradi česar se odpirajo neslutene možnosti, kot je umetna oploditev za homoseksualne pare in možnost zlorab ter izkoriščanje
nadomestnega materinstva, t.i. »kupovanja
otrok«.
Spoštovani, vabim vas, da se udeležite referenduma
in glasujete PROTI. K temu spodbudite tudi vaše
družinske člane, prijatelje, sorodnike in znance, ki
sicer mislijo enako kot mi, vendar se referenduma
ne nameravajo udeležiti. Prav brezbrižnost lahko
odloča o tem, v kakšni družbi bomo živeli in kako
bodo institucije te države vzgajale naše otroke.
Ljudmila Novak
predsednica
Žal se osebne želje odraslih postavlja
pred temeljne pravice otrok.
5
AKTUALNO
NSi na 9. kongresu
za varovanje vrednot ter boljši
davčni in zdravstveni sistem
Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi) je 21.
novembra v Dravogradu priredila 9. kongres, na
katerem je potrdila dve ključni reformi za zvišanje
socialnega in družbenega standarda v Sloveniji. NSi je
pod kongresnim geslom Konkretno za ljudi predstavila
izhodišča za zdravstveno in davčno reformo. Kongres,
ki velja za najvišji organ stranke, je hkrati potrdil dve
kongresni izjavi o migrantski krizi in o referendumu o
noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Predsednica NSi Ljudmila Novak se je v svojem
kongresnem govoru dotaknila najbolj perečih težav
s katerimi se sooča Slovenija. NSi je že junija javnosti
predstavila pet ukrepov za nižje davke, ki jih je stranka
zdaj podkrepila še z vložitvijo zakonskega predloga.
Obenem pa je NSi na kongresu predstavila izhodišča
zdravstvene reforme, ki jo je NSi pripravila s pomočjo
notranjih in zunanjih strokovnjakov. Predsednica
NSi Ljudmila Novak je izhodišča za zdravstveno
reformo pospremila z besedami, da se je stranka
lotila konkretnega predloga, ki bi državljanom olajšal
dostopnost in izboljšal kakovost zdravstvenega
sistema. “V NSi smo pripravili izhodišča, ker ne kaže,
da bi jih vlada kmalu predlagala,” je dejala predsednica
NSi in napovedala, da bo stranka poskušala najti za
reformo tudi čim širšo podporo v državnem zboru.
“Dovolj je korupcije in dolgih čakalnih vrst v bolnišnicah.
Dovolj je zdravstva, v katerem so v ospredju lobiji in ne
državljani, “ pa je poudaril član odbora za zdravstvo
v DZ in poslanec NSi Jernej Vrtovec. Prav Vrtovec je
namreč tisti, ki bo v DZ ob pomoči vodstva stranke iskal
širše soglasje za potrditev zdravstvene reforme. “Naše
možnosti so v opoziciji omejene, a dejstvo je, da NSi ima
konkretno rešitev zdravstvenega sistema, ki umira na
obroke, “ je na kongresu dejal Vrtovec.
Tako za zdravstveno kot davčno reformo, ki ju je
pripravila NSi, je stranka na kongres v Dravogradu, na
katerem se je zbralo več kot 500 delegatov, članov in
simpatizerjev, povabila dva ugledna strokovnjaka. Za
področje davčne zakonodaje nekdanjega šefa Davčne
KRŠČANSKI DEMOKRAT
6
uprave Republike Slovenije Ivana Simiča, za področje
zdravstva pa nekdanjega ministra za zdravje Dorjana
Marušiča.
Tako Simič kot Marušič sta predloga NSi pozdravila in
ocenila, da je pozitivno, ker NSi, čeprav je v opoziciji,
kaže predloge in konkretne rešitve za izboljšanje tako
davčnega kot zdravstvenega sistema. Predsednik Sveta
NSi Matjaž Trontelj je ob tem opozoril na dejstvo, da
tri največje institucije na področju zdravstva (ZZZS,
UKC Ljubljana in Okolonški inštitut) že nekaj let vodijo
le vršilci dolžnosti. “Gre za javne zavode, ki so veliki
ter kompleksni sistemi in so pravzaprav brez pravega
vodstva. In to je skrb zbujajoče,” je še pojasnil. Poseben
gost kongresa je bil tudi predsednik Obrtno-podjetniške
zbornice Slovenije Branko Meh, ki je poudaril, da je NSi še
edina stranka, ki razume obrtnike in gospodarstvenike.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je na kongresu
obenem izrazila pričakovanje, da bo vlada v primeru
migrantske krize storila vse za zavarovanje slovenske
meje. Če Slovenija ostane zunaj schengna, se mora
vlada po besedah predsednice NSi vprašati o svoji
nadaljnji usodi. Z njo je soglašal tudi podpredsednik
NSi in predsednik Odbora za zunanjo politiko Jožef
Horvat, ki je med drugim tudi okrcal ravnanje Evropske
unije v času migrantske krize. “EU je v tej krizi premalo
odzivna, čeprav vsi vemo, da je vsaka država sama
najbolj odgovorna za varovanje svojih meja,” je še dodal
Horvat, ki je bil v svojem kongresnem nagovoru tudi
izjemno kritičen do zunanjega ministra iz vrst Desusa
Karla Erjavca.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je hkrati izpostavila,
da morata Slovenija in EU sprejemati ukrepe, ki bodo
najprej zavarovali domače, torej naše in evropske
državljane, pri čemer je kot neprimerne označila besede
predsednika vlade Mira Cerarja ob stavki policistov. “Če
je že v blagajni premalo denarja in ni mogoče izpolniti
vseh zahtev, bi bilo na mestu vsaj razumevanje in
spodbudne obljube za prihodnje rešitve,” je poudarila
Ljudmila Novak.
AKTUALNO
Poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle je v
zvezi z migrantsko krizo med drugim poudaril, da bo
Evropa uspešna in učinkovita le tedaj, ko bo ključne
izraze krize razumela kot skupen problem. Glede ideje
o vzpostavitvi novega oz. malega schengna je dejal,
da ga ne bo čudilo, če bo do tega prišlo. To je, kot je
dejal, ideja tistih, ki hočejo, da je Evropa učinkovita, in
to tudi na zunanji meji. Dodal je, da mu bo žal, če bi do
tega prišlo, saj bi to pomenilo, da zdajšnja Evropa ni
sposobna izvajati nekaterih temeljnih funkcij.
V kongresnem nagovoru se je Tonin dotaknil tudi
skorajšnjega referenduma o zakonu o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih. Kot je poudaril, bodo storili vse, da
zavarujejo vrednote tudi v smislu družinske politike. “Na
tokratnem referendumu se borimo za pravico otrok do
matere in očeta,” je pojasnil. Tudi poslanka Iva Dimic se
je zavzela za višje vrednotenje družine in napovedala,
da bo stranka v okviru svojih zmožnosti naredila vse, da
bo referendum 20. decembra odločen v korist družin,
otrok in prihodnjih generacij.
Glavni tajnik NSi Robert Ilc pa je v kongresnem nagovoru
NSi ocenil kot stranko pozitivnega pogleda. “V nas ni
gneva in sovraštva do aktualne oblasti. Tekmujemo
lahko le v idejah,” je poudaril. Svoje predvolilne obljube
NSi uresničuje in je vse bolj stranka vsebine, ne pa
praznih parol, je še dejal Ilc in spomnil, da naslednje
leto NSi čaka jubilejni 10. kongres, na katerem se bo
po statutu stranke znova volilo tudi vodstvo. Kongres v
Dravogradu je ob bogatem programu sicer podelil tudi
dve častni članstvi, in sicer dr. Andreju Capudru in dr.
Mariji Bevčar Bernik.
Vodja PS NSi Matej Tonin je v svojem kongresnem
nagovoru izpostavil, da je Slovenija v času, ko jo
pretresajo različne krize. “Slovenija hlepi po strankah,
ki bi zagovarjale prave, tradicionalne vrednote in
ekonomske politike, ki res delujejo in ki ustvarjajo
delovna mesta. Takšna je tudi davčna reforma, ki jo
predlagamo v NSi,” je poudaril Tonin.
NSi ima najboljši program
glede davkov. Predlogi za
nižje davke so res dobri.
mag. Ivan SIMIČ
NAGRAJENCI 9. KONGRESA:
ČASTNA ČLANA sta postala dr. Marija Bevčar
Bernik in dr. Andrej Capuder.
ZLATI ZNAK so prejeli: dr. Marko Kremžar, Lado
Eržen, Marjan Pavlin, dr. Marjeta Humar in dr. Janko
Čar.
Na področju zdravstva
dela Nova Slovenija korake
naprej.
Dorjan MARUŠIČ
SREBRNI ZNAK so prejeli: Miran Prnaver, Gregor
Verbic, Franc Stariha, Ivan Kajdič, Matevž Kleč,
Dezider Šooš in Pavel Logar.
BRONASTI ZNAK so prejeli: Božidar Krapež,
Vladimira Sumrek, Aleš Simčič, Anton Horvat,
Silvo Kiren, Danica Zmrzlikar, Majda Žužek, Vilijem
Celestina, Zoran Kašca in Jožef Balažic.
MODRO PRIZNANJE so prejeli: Marjan Primc, Ivan
Weixl, Miloš Klinec, Drago Jerič, Janez Jemec, Mojca
in Janez Prosen, Terezija Žigon, Andrej Matičič,
Sonja Valič in Marko Valentinčič.
Naziv OBČINSKI ODBOR LETA 2015 je prejel
OO NSi Slovenska Bistrica.
7
AKTUALNO
Za zaprtje meje s Hrvaško za vse
ilegalne prebežnike
Kongres NSi v Dravogradu je v luči največje migrantske
krize po drugi svetovni vojni sprejel konkretno kongresno
izjavo s predlogi pri iskanju rešitev migrantske krize. NSi se
je v daljši kongresni izjavi zavzela za temeljito zavarovanje
svoje suverenosti in dosledno upoštevanje slovenske
in evropske zakonodaje. NSi vlado poziva, da zapre
mejo z Republiko Hrvaško za vse ilegalne prebežnike in
ponovno dosledno vzpostavi šengenski sistem. NSi sicer
pozdravlja postavitev ograje, za katero se je precej močno
zavzel tudi podmladek NSi Mlada Slovenija, vendar pa ta
ukrep sam po sebi ne bo zaustavil prihoda migrantov, zato
je potrebno zagotoviti tudi varovanje ograje z ustreznim
številom pripadnikov policije in Slovenske vojske.
NSi od Vlade Republike Slovenije tudi zahteva, da v luči
doslednega in učinkovitega spoštovanja šengenskih pravil
in zagotavljanja varnosti prebivalcev nemudoma zaostri
registracijske postopke migrantov, ki vstopajo v Slovenijo.
Slovenski varnostni organi morajo pri registraciji ob vstopu
v državo vsem migrantov odvzeti prstne odtise in izvesti
vse potrebne postopke za ugotavljanje njihove identitete
in jih tudi podrobno varnostno preveriti. Pri tem je treba
prednostno obravnavati ženske, otroke in ostale ranljive
skupine.
Evropa se z migrantsko
krizo spreminja in Slovenija
se ta trenutek lahko zanese
zgolj nase.
Ločevati je potrebno med begunci, ki zaprosijo za
mednarodno zaščito in so zaradi vojnih razmer do nje
upravičeni, in ekonomskimi migranti. V ta namen NSi
predlaga angažiranje t. i. naravnih govorcev, ki bodo
s pomočjo poznavanja jezika lahko ugotovili, katere
narodnosti pravzaprav so ter ali dejansko govorijo jezik
države, iz katere naj bi prihajali. Ekonomskim migrantom,
ki dokazano prihajajo iz območij in držav, kjer ni vojne,
ter ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, je
potrebno zavrniti vstop v Republiko Slovenijo.
KRŠČANSKI DEMOKRAT
8
V NSi smo prepričani, da mora Slovenija po zgledu
nekaterih evropskih držav nemudoma spremeniti azilno
zakonodajo v smeri zaostritve pogojev za pridobitev
statusa azilanta, redefiniranja pravic, do katerih so
upravičene osebe z mednarodno zaščito, in pospešitve
samih postopkov mednarodne zaščite. Hkrati mora uvesti
tudi ustrezne varovalke za onemogočanje zlorabe instituta
mednarodne zaščite s strani migrantov. V NSi smo hkrati
prepričani, da mora vlada Mira Cerarja v primeru, da bo
Slovenija izpadla iz šengenskega območja, nemudoma
odstopiti.
ZA VEČJO VARNOST
V začetku decembra je se vodja poslanske skupine
NSi mag. Matej Tonin v Washingtonu udeležil letnega
Parlamentarnega transatlantskega foruma, kjer
so ocenjevali sodelovanje držav na obeh straneh
Atlantika pri rokovanju z današnjimi varnostmi izzivi.
Poslanci NATO parlamentarne skupščine so se strinjali,
da terorizem, konflikti na Bližnjem vzhodu in v severni
Afriki ter ruske aktivnosti na vzhodu Evrope terjajo
še več sodelovanja med članicami NATO. Današnje
varnostne grožnje ne more odpraviti nobena država
individualno, ampak je nujno še večje sodelovanje. V
tej luči je potrebno izboljšati izmenjavo obveščevalnih
informacij, povečati usklajenost aktivnosti na kriznih
območjih in povečati obrambne zmogljivosti držav,
zlasti v Evropi.
“Boj proti terorizmu” je bila v Sloveniji zelo dolgo zgolj
abstraktna fraza, v prihodnje bo postala ena izmed
pomembnejših nalog vsakokratne vlade. Za učinkovit
boj proti terorizmu oziroma boljšemu zagotavljanju
varnosti že danes predlagam: 1. povečanje
proračunskih sredstev za varnost in obrambo, 2.
oblikovanje zavezništev v EU (višjegrajska četverica) in
na Balkanu (Makedonija, Srbija), ki nam bodo pomagali
ohraniti schengenski režim in omejiti migracijske
tokove, 3. podpora diplomatskim in vojaškim
aktivnostim, ki prispevajo k stabilizaciji razmer na
Bližnjem vzhodu in v severni Afriki in 4. povečanje
razvojne pomoči državam v težavah.
IZ NAŠIH VRST
MLADA SLOVENIJA
O REFERENDUMU
VERJAMEMO V SLOVENIJO
Verjamem v Slovenijo. Sanjam, da se bomo kot družba
zbudili in v polnosti zacveteli, zato Mlada Slovenija
postavlja temelje za vzgojo prihodnjih rodov krščansko
demokratskih politikov. Za prevzem odgovornosti je najprej
treba vzgojiti močne in krepostne posameznike, ki bodo šli
stran od vsiljene ponižnosti in take, ki bodo verjeli vase in
v svoje sposobnosti. Te sposobnosti pa bodo izboljševali in
krepili, da bodo nekoč pošteni in kvalitetni politiki, ponosni
pripadniki slovenskega naroda. Zato s Politično akademijo
za mlade prinašamo mladim predavanja in delavnice,
preko katerih se učijo biti trdnejši ljudje in bolj suvereni
politiki. Z odličnimi predavatelji ustvarjamo močno
generacijo, ki bo jutri sposobna prevzeti odgovornost.
Odločno. Državotvorno. Slovensko. Zato, ker verjamemo
v Slovenijo.
O MIGRANTIH
Trenutni migracijski tokovi so le delček velikega
preseljevanja ljudstev, ki se ne bo ustavilo. Mi smo prvi
politični subjekt v Sloveniji, ki je reagiral na ta problem. Bili
smo slišani, saj so naša stališča prevzeli različni mediji in
tudi marsikateri politik. Od vsega začetka imamo jasen
pogled, zato so naši prvi argumenti povsem aktualni tudi
danes. Trenutna kriza je le en obraz trka dveh civilizacij, ki
sta si preveč različni. Slovenija ne sme trajneje sprejemati
migrantov. Migrantom bi pomagali tako, da se nastanijo
v zidanih naseljih v okolici Bližnjega Vzhoda, da bi bili na
varnem in jim hkrati ne bi bilo treba potovati več tisoč
kilometrov.
»Za zakonsko zvezo zadostuje le ljubezen«, so dejali
predlagatelji spremembe ZZZDR in še dodali, »vse ljubezni
so enako lepe«. V naslednji potezi pa so iz svoje novele
izpustili zakonsko zvezo med več osebami in zakonsko
zvezo med sorodniki. Iz nekaterih drugih kultur nam je
znano, da tudi med več osebami ali sorodniki lahko vlada
ljubezen. Če je po njihovo edini pogoj za zakonsko zvezo
medsebojna ljubezen odraslih oseb, ki v tako skupnost
privolijo, zakaj ne? Zakaj predlagatelji teptajo svoje
lastne argumente? Mogoče pa vseeno lahko naslednjič
pričakujemo zakonske zveze med sorodniki in poligamijo?
Tiste, ki se ne bomo strinjali, bodo zmerjali s polifobi.
Ljubezen je ljubezen, pravijo. Kako daleč?
Jasno govorimo, stališč ne spreminjamo, stabilno delamo
in imamo svežino, ki si drzne iti dlje. To je Mlada Slovenija
danes: prihodnost, ki ji lahko zaupate.
Od Mlade Slovenije
ne pričakujte lažno
prijaznih in lepih besed,
pričakujte pa kar je res
in kar je prav. Pričakujte
jasno besedo, ki ji lahko
zaupate.
ZVEZA SENIORJEV
ČLANI ZVEZE SENIORJEV NSI SO V SEPTEMBRU ROMALI
PO ROŽNOVENSKI POTI.
Romanje je bila priložnost, da smo ob premišljevanju
skrivnosti rožnega venca molili – ne le za osebne
potrebe, ampak tudi za našo domovino in za vse, ki se z
javnim in političnih delom trudijo, da bi v Sloveniji živeli
dostojanstveno in svobodno.
V MESECU OKTOBRU PA SO SENIORJI OBISKALI
NEKDANJE ZAPRTO OBMOČJE GOTENICA.
Seniorji so si v Gotenici lahko ogledali film o nekdanjem
zaprtem območju Gotenice in Kočevske Reke, sledila
je sveta maša v Kočevski Reki ter dan sklenili z obiskom
Osilnice.
9
dr. Andrej
CAPUDER
Od stare masti se v
politiki ne da živeti.
Profesor dr. Andrej Capuder je velik del svojega življenja posvetil knjigam. Spomenik
na knjižnih policah si je postavil že med svojim dvajsetim in tridesetim letom starosti,
ko je v slovenski jezik prevedel Dantejevo Božansko komedijo. Kljub temu, da je bil v
začetku devetdesetih v vrstah Slovenskih krščanskih demokratov zelo aktiven tudi v
politiki, upokojeni profesor francoske književnosti, nekdanji kulturni minister ter nekdanji
veleposlanik v Parizu in Rimu, nikoli ni prenehal prevajati, pesniti in pisati. V preteklosti je
s svojimi izjavami znal poskrbeti za razburjenje – tako pri političnih nasprotnikih kot tudi
pri zaveznikih. Njegova zadnja nedavno izdana knjiga nosi naslov Povest o knjigah, kjer
na duhovit način združuje aktualna družbena vprašanja in svoje življenjsko potovanje
po svetu književnosti. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah in razvoju
krščanske demokracije v Sloveniji.
KRŠČANSKI DEMOKRAT
10
INTERVJU
Najprej bolj osebno vprašanje. V času med svojim 20.
in 30. letom, ko se človek ponavadi osebnostno najbolj
oblikuje, ste prevedli Dantejevo Božansko komedijo
in s tem v slovenski literaturi pustili neizbrisen pečat.
Kaj je bil najtežji del tega podviga in koliko Danteja je
danes še v vas?
Res je, Dante. Bolj a-tipično ne bi bil mogel vstopiti v
slovensko kulturo in literaturo. Pravite, da sem ji vtisnil
pečat, no, tega na žalost ni videti. Pač pa je pečat ostal na
meni. Večkrat sem že povedal, da je bil Dante moja prava
univerza, zanjo mi ni bilo treba hoditi na tuje. Stavek, ki ga
je božanski pesnik namenil svojemu spremljevalcu Vergilu,
bi lahko veljal tudi zame: »Poeta storil si me in kristjana«! Tu
bi pridal še teologijo. Meni se ni bilo treba posebej pečati s
Tomažem Akvinskim, ki je uradni teolog in filozof katoliške
Cerkve, saj je ves njegov nauk v zgoščeni pesniški obliki
čudovito podan kar v Dantejevih verzih. Velikokrat se mi
vračajo v spomin, citiral sem jih v svojih literarnih pa tudi
diplomatskih nastopih. Za izobražene ljudi ostajajo še
vedno referenca: Dante dixit… Naj dodam, da so v tem
visokem srednjeveškem tekstu skriti tudi nastavki, ki te
delajo sogovornika tudi najbolj modernim filozofskim
tokovom, treba je le znati brati.
Letos obeležujemo 25 let od prvih svobodnih
večstrankarskih volitev po drugi svetovni vojni.
Zmagala je koalicija Demos, a znotraj te koalicije
ste bili zmagovalci pravzaprav Slovenski krščanski
demokrati. Kako ste kot univerzitetni profesor
francoske književnosti in prevajalec pristali med SKDjevci in kako danes ocenjujete tisto obdobje?
Kako sem vstopil v DEMOS? Univerzitetnemu profesorju
in prevajalcu, bi lahko dodali še pisatelja. Leta 1989 sem
ob nekaj že objavljenih lastnih spisih dokončal drugo knjigo
svojega »velikega teksta« (Rapsodija 20, Iskanje drugega
– kasneje sem dodal še Reko pozabe) in sem se nekako
čutil prostega za kakšno še drugačno avanturo. Zlasti, ker
je ob osamosvojitvi lahko izšlo moje Iskanje drugega – tam
notri je tudi domobranski pasus – ki pod starim režimom
ne bi moglo iziti. Uveljavil sem se že tudi kot katoliški
oporečnik. V Delu je, tik pred prevratom, izšel moj članek
»Avgijev hlev«, ki je dvignil kar precej prahu. Uspešno smo
rovarili tudi pri Celovškem Zvonu (Rebula, Ošlak, Stres in
drugi), a ta vloga je danes popolnoma pozabljena, ker si
je vse lovorike prisvojila Nova revija. V njihov krog nisem
zahajal, ker mi je bila estetsko in idejno tuja, slutil pa sem v
njih tudi na silo spreobrnjene demokrate, mnoge z odkrito
partijsko provenienco. Nekakšno dvorno opozicijo skratka,
ki je izkoristila svetovno in jugoslovansko konjunkturo.
Dogodki so to dovolj hitro pokazali ob razpustu Demosa, ki
je že nakazal črto med bodočimi zmagovalci in poraženci
znotraj iste formacije. Nov poraz, skratka, ki smo ga
pogumno(?) zalili s kupico šampanjca.
Kako ste v Demosu in tudi SKD, kljub različnim strujam,
uspeli v pol leta speljati resnično velike projekte, ki jih
je narekovala nova samostojna država?
Kot je znano, je SKD v okviru Demosa dobila največ
(13%) in s tem pravico do predsednika vlade. Ta rezultat
je vsem zaprl sapo, tudi Peterletu, ki je premogel takrat
toliko samokritike, da je šel skupaj z mano k Pučniku,
ki sva mu predlagala, naj on sestavi vlado. No, zakonca
Hribar sta ga pregovorila, da tega ni storil. Še danes ne
vem, ali je bilo to prav, kajti Ruplovi in Pučnikovi demokrati
so bili daleč najbolj kompaktna skupina v DEMOSU in
bi morda laže vzdržali protinapade razpuščene partije,
ki pa se je takrat že postavljala na noge. Kakorkoli že,
preluknjana in za silo pokrpana Demosova barka je pod
majavim demokrščanskim vodstvom pogumno zaplula v
samostojne vode. Imeli smo v hrbtu ugoden veter, dogodki
na Balkanu so nam v Evropi nezaslišano dvignili rating,
ostalo so storili nekateri izvrstni posamezniki, Janša, Kacin,
Kranjec in drugi. Imeli smo med sabo kajpak tudi »peto
kolono«, ki je dvignila greben, brž ko je bila nacionalna
nevarnost mimo in ko smo izpeljali vse velike projekte,
ki jih omenjate. Takrat so se začele nove povezave ki so
znova pripeljala na oblast levo opcijo. Tovariši kar niso
mogli verjeti, da so jo tako poceni odnesli, saj so pričakovali
tršo roko. A kaj, ko smo imeli na vladi krščanskega moža,
ki je izjavil, da je ena revolucija v stoletju dovolj. Kaj pa če
ni? In tako se je zgodilo, da so najbolj izpostavljeni resorji,
notranje ministrstvo, gospodarstvo in justica pristali v
rokah »kompatibilnih« mož, ki so jih vešče sukale sile iz
ozadja. Ta nova slovenska politična mafija se je medtem
uspela organizirati in je blokirala vse poizkuse lustracije,
denacionalizacije, organizacije bank in drugo, predvsem
pa je vsilila Slovencem razmeram prikrojeno ustavo in z
njo sodstvo, ki se je iz samostojne veje oblasti spremenilo
v poslušnega hlapca novih potentatov. Seveda v tistem
kratkem dvoletnem mandatu ni bilo mogoče storiti
vsega, ljudje so mnogo pričakovali, a bili pripravljeni storiti
malo ali nič. To vem, ko sem kot minister za kulturo iskal
novih sodelavcev. Desetim sem ponudil, vseh deset se je
opravičilo. Podobne težav so imeli tudi drugi, najbolj pa
Peterle, ki je kot hudič v sili začel »žreti muhe«. V kratkem
smo imeli vso vlado »prešpikano« z voljnimi sodelavci, ki
pa so bili vsi iz prejšnjega režima. Ko predsednik vlade vidi,
da nima več krmila v roki (non ha i numeri, pravijo Italijani),
bi moral odstopiti. To se mu je sicer zgodilo, a je to vzel kot
osebno zamero, ki je še do danes ni prebolel.
Slovenska kultura, ki je danes
nominalno najbolj v razcvetu, je
realno najbolj na psu. To pa zato,
ker je prazna duha.
Pot koalicije Demos se je zaključila bolj klavrno,
z razpadom, a pri tem ne gre spregledati vloge
nekaterih vidnih članov Demosa, ki so temu razpadu
botrovali. Bi se po vašem mnenju zgodba lahko iztekla
tudi drugače?
Razpad Demosa je potekal v znamenju rušenja Peterleta
in prve vlade, udarna sila so bili naši ljubi demokratski
partnerji, ki naj po besedah Dimitrija Rupla »ne bi guncali
čolna«, a so ga zvrnili, brž ko se je pokazala prilika. Tudi
znotraj krščanske demokracije se je vse bolj kazalo
nezadovoljstvo s slabim in predvsem avtokratskim
vodenjem vlade, ki nam je vidno znižalo volilni rezultat:
namesto da bi podvojili tistih začetnih 13%, smo jih leta
1996 skoraj razpolovili. Kriza vodstva se je pokazala v
gibanju Alternativa, kjer naj bi imel vidno vlogo tudi jaz.
Začelo se je z obiskom avstrijskega zunanjega ministra
Alojza Mocka, ki je zahteval poseben sestanek z mano, na
11
INTERVJU
dušo mi je pihal tudi ljubljanski nadškof Rode in še mnogi
drugi. Situacija se je zaostrila na mini-kongresu v Izlakah za
Veliko noč 1997, kamor sem prišel nalašč iz Pariza. Dobil
sem podporo, zlasti mladih, da kandidiram za predsednika
SKD – in bi bil tudi izvoljen, vendar se za to nisem mogel
odločiti. Prvo je bilo to, da nisem maral »rušiti« nikogar, moj
prijatelj Lojze pa ni bil pripravljen na noben kompromis in
se o kakšni mirni rošadi sploh ni bil pripravljen pogovarjati.
Drugo pa, da sem prišel iz Pariza močno bolan. Zaigrala mi
jo je moja sladkorna in me udarila z močnim tendinitisom
v kolku. To sem vzel kot omen, znamenje, podobno kot
je Bog udaril Jakoba…. Skratka vrnil sem se v Pariz na
ambasado in pustil, da so neodločni volivci v pomanjkanju
boljšega znova izvolili Peterleta, ki je popeljal stranko
njenemu grobu nasproti. Še danes menim, da sem se prav
odločil. Če bi se bil takrat dokončno zavezal politiki, ne bi
bilo moje literature, kar bi bila verjetno večja škoda. - No
in tu vstopi v zgodbo Andrej Bajuk. Kot mnogi, je bil tudi
on razočaran nad mojo »defekcijo«, saj mi je v Parizu, kjer
sva dve leti prijateljevala, odkrito govoril, da bom »moral
prevzeti svojo odgovornost«. Ker je nisem hotel prevzeti
jaz, jo je sklenil on. Na poletnem taboru je tisto leto našel
novega prijatelja v Janezu Janši in se z njegovo podporo
povzpel do kratkotrajnega šestmesečnega mandata
predsednika vlade, ki pa sem mu ga izrecno odsvetoval.
V deželi je protiklerikalno in protiargentinsko vzdušje ob
podpori nahujskanih medijev postalo tako močno, da
je mož z njegovo provenienco, brez političnih izkušenj
in s popolnim nepoznavanjem terena, stopil na tanek
led. »Če zdaj prevzameš vlado, smo naslednje volitve
izgubili«, sem mu govoril. On in Janša sta bila prepričana
v nasprotno, a zgodilo se je prav to. Leto 2000 je ob
političnem manevriranju pripeljala znova na oblast levo
opcijo, Bajukova »ad hoc« ustanovljena NSi, kjer sem
sodeloval tudi jaz, pa je za en mandat celo izpadla iz
parlamenta. Pokojni dr. Andrej Bajuk, ki je bil sicer izvrsten
gospodarstvenik, a slab politik in psiholog (njegovo
kadrovanje!) se je odkupil v štiriletnem mandatu Janševe
vlade, če jo lahko tako imenujemo, saj ji je opozicija, skupaj
s sindikati nametala pod noge toliko polen, da bi lahko z
njimi zakurili grmado. A na tem ognju bodo nekoč goreli
tudi oni.
Nedavno ste dejali, da občudujete mlajše kolege, ki
so dejavni v politiki, saj se dobro spomnite časov, ko
ste bili politiki na bolj izpostavljenih funkcijah kot javni
pljuvalniki. Vam so kot ministru za kulturo pod noge
zmetali kar nekaj polen. Lahko sedaj, 20 let pozneje,
kaj več poveste o botrih in vzgibih tega početja?
Moja vloga ministra za kulturo? – Pred kratkim sem
pregledoval časopisne izrezke iz tistega časa – 25 let
je minilo! – in moram reči, da mi je znova postalo gorko.
Mislim, da po Kocbeku, še nobenemu Slovencu javnost ni
priredila takšnega »linča« kot Andreju Capudru, ministru
za kulturo v Demosovi vladi (1990-92). Kot bi spustil pse z
verige, vse se je zarotilo proti meni. Poglavitna kost sta bila
moj govor na Prešernovi proslavi in govor v Stični ORA ET
LABORA, ki so ju namenoma napak razumeli in razlagali.
Vtis imam, kot da sem postal grešni kozel za vse, kar je
v štiridesetletni komunistični vladavini Slovencem opralo
možgane in jih naredilo za nesamostojne, nekritične in
preplašene subjekte, ki nasedajo vsaki provokaciji in ki so
bolno zagreti za vsako novost, samo da lahko pozabijo na
KRŠČANSKI DEMOKRAT
12
stare grehe. Poglavitno orožje v tem »kulturnem boju«
sta sprenevedanje in laž. Še pred kratkim sem naletel na
kulturnika, ki mi je zabrusil, da bom prišel v zgodovino kot
kulturni minister, ki je obdavčil knjigo. Res je, Demosova
vlada je s 3 odstotnim prometnim davkom obdavčila vse
artikle, čeprav sva se s prosvetnim ministrom Vencljem
borila kot leva, da bi obvarovala najin resor. A naju je
skupaj s še nekaterimi potolkel gospodarski minister
Jože Mencinger, češ »knjiga ali klobasa, kje je tu razlika«?
Danes, ko je knjiga obdavčena z 9,5 odstotki in je od
avtorskih honorarjev že vnaprej odbita četrtina, je pa vse
prav. Današnje levičarske vlade mašijo usta (in vest)
kulturnikom, s tem da jim podeljujejo privilegirane statuse,
ki že v evropskem merilu postajajo nesmisel. A tako se dela.
Zmagovalec pa je tisti, ki hkrati tudi prepriča, sem izjavil na
Prešernovi proslavi. A če ne more prepričati, potlej kupi
– tega nisem rekel, a moram gledati zadnjih dvajset let.
In požreti, kako najbolj udrihajo čez »kapitalizem« tisti, ki
se z njim najbolj okoriščajo. Slovenska kultura, ki je danes
nominalno najbolj v razcvetu, je realno najbolj na psu. To
pa zato, ker je prazna duha. Priti bodo morali drugi narodi
in druge vere, da nas bodo streznili. A tega zdravila si
komaj kdo želi.
Dr. Andrej Capuder s tremi izvirnimi izvodi Dantejeve
Božanske komedije.
INTERVJU
V enem izmed intervjujev ste dejali, da bi moralo takoj
po osamosvojitvi Slovenije priti do lustracije in da
je to zamujena priložnost. Zakaj do lustracije, kljub
nekaterim pobudam, vseeno ni prišlo, in kaj bi si lahko
od nje obetali.
O lustraciji je bilo že veliko povedano, a še vedno ne dovolj.
Kar je v življenju posameznika čista vest, do je v življenju
narodov njihov zgodovinski spomin. Ta pa se ohranja skozi
arhive. V Španiji vedo domala za vsako karavelo, kje in kdaj
se je potopila s svojim tovorom zlata na poti iz Amerike. Na
Češkem je bila prva uredba po prevratu leta 1990, da so
zastražili arhive. Pri nas pa smo jih v istem času na veliko
uničevali, s pomočjo Demosovih ministrov, ki so igrali na
dve strani. Da ne govorimo o armadi novinarjev, očetov
in sinov, ki še naprej trobijo v stari rog. Tako da ni čudno,
da pred našimi očmi nastaja nova ponaredba preteklosti.
Komunizma v Sloveniji ni bilo, bil je nekakšen »socializem s
človeškim obrazom« - kako, da so pred njim bežali v tujino
sto tisoči najbolj pridnih in poštenih Slovencev, drugi pa so
se doma zakrknili in čakali boljših časov? Pokojni maršal s
krvavimi rokami se je prelevil v očeta naroda, čigar slike in
kipi se na veliko prodajajo na bolšjem trgu, ohranjajo se
»vrednote revolucije« s strani tistih, ki jih niso nikdar okusili,
saj so zrasli v vati in so svoj privilegirani položaj jemali kot
samoumevno stvarnost. Itd itd. Skratka, znova se nam
dogaja stara zgodba, da drug drugega pitamo s ponaredki
in si podajamo napačne signale ali »maligne posnetke«
kot trdi mimetična teorija Reneja Girarda. Iz tega ne zraste
nič dobrega, posledica je izguba identitete in kriza, ki se
razreši v novih obračunih in terja grešnega kozla. Morda
pa nam bodo pri tem pomagali naši muslimanski bratje?
NSi se je na kongresu na Vranskem vrnila k svojim
krščansko-demokratskim koreninam, svoje napore pa
je usmerila predvsem v osvoboditev in spremembo
slovenskega gospodarskega okolja, ki je še vedno
prepredeno z monopoli, zaprto pred tujim znanjem
ter tujimi investitorji. Bi izboljšanje gospodarske klime
in gmotnega položaja ljudi po vašem mnenju prineslo
tudi pomiritev strasti v politiki in zagotovilo podlago
za resnično narodno spravo.
Izboljšanje gospodarske klime in gmotnega položaja ljudi
naj bi prineslo pomiritev političnih strasti in ustvarilo pogoje
za narodno spravo? Močno dvomim. Ti lahko ljudem
nasuješ še toliko denarja, če ni pravično porazdeljen, je kot
bi gasil ogenj z nafto. Poglejte samo arabske emirate! Za
pravičnost pa je prvi pogoj, da gre vštric z razumnostjo, kot
je trdil že Tomaž Akvinski in po njem socialni nauk Katoliške
Cerkve. Seveda gre tu za višjo razumnost, ne samo za
prekladanje odgovornosti z ene rame na drugo, v slepi
zaverovanosti v to ali ono zveličavno teorijo. Zgodovinska
izkušnja je tu nujen pogoj, ni pa edini. Besedo lustracija
(»osvetlitev«) bi tu zamenjal z izrazom »transparenca«,
kar je približno isto, le da se iz zgodovine seli v konkretno
situacijo, na odnose med živimi ljudmi, s katerimi imamo
opravka. Tu se lahko navežemo na tradicijo stranke, ki ji
pripadamo in kjer skušamo udejaniti svoje talente. Mislim,
da se ne motim, če rečem, da so človeške lastnosti kot so
delavnost, poštenje, požrtvovalnost in zvestoba še najbolje
uresničeni v politični opciji, ki si je vzela za vzor J.E. Kreka,
čigar 150 letnico rojstva slavimo ravne te dni. Seveda tudi
v krščanski demokraciji ni vse zlato, kar se sveti. A rekel bi,
da je v njej bolj kot drugje prisotno »ljudstvo«, s tem pa je
izpolnjen temeljni pogoj sleherne demokracije in družbene
pravičnosti. Gmotna blaginja, gospodarski, družbeni
in kulturni napredek so samo izpeljanke. Tudi narodna
sprava, ki jo omenjate in nas vse tako žuli, ene iskreno,
druge manj, bo zrasla na gredi, ki jo okopava razum. Da
si lahko kaj odpustimo, moramo najprej razumeti, kako je
do blokade prišlo, sem povedal v letošnjem velikonočnem
intervjuju za Delo, ki je zbudil precej odmeva.
Pomembna tema, ki se v Sloveniji vleče tudi že 20 let
je upravljanje državnega premoženja in zahteva po
njegovi privatizaciji. Pobude za slednjo izvirajo še iz
časa prve slovenske vlade. Kje se je takrat zataknilo
pri privatizaciji in kakšno je vaše stališče do prodaje
državnega premoženja danes?
Privatizacija je bila dejansko tisti kamen, na katerem je
padla Demosova vlada. Če sem prej rekel, da denar ni
vse, pa je zgodba o denacionalizaciji, ki je spominjala na
pravo kriminalko, pokazala ravno nasprotno. Naši tovariši
so dosegli porazdelitev narodnega premoženja po načelu
lažne pravičnosti, češ da imamo vsi enake možnosti, pri
tem pa so hote spregledali, da obstoji v deželi cela plast
ljudi, ki so bili dejansko bolj zmožni, da si ga prilastijo, ker
so imeli več informacij, boljše položaje v bankah, v sodstvu
in gospodarstvu, boljše zveze, predvsem pa izkušnje iz
starega režima, kjer se je dolga desetletja ribarilo v kalnem.
In tako se je zgodilo, da je največji del pogače znova pristal
pri njih, ki so je bili že doslej vajeni. Po letu 1945 se je zgodil
v Sloveniji že drugi »rop stoletja«, tokrat povsem legitimen
in pospremljen z ploskanjem nevednega ljudstva, ki je drlo
na volitve, kjer so revni izvolili bogate. Danes na volitve
ne hodijo več, ker so spregledali ukano, toliko razuma in
poguma pa nimajo, da bi z nasprotnimi glasovi skušali
prevesiti tehtnico. Proč s politiki, saj so vsi enaki! To geslo
in načelo demoralizacije pa je tisto najslabše, kar se nam
je moglo pripetiti, po njem se ljudstvo spreminja v sodrgo,
kot je zapisal socialist Cankar. Novi kapitalisti pa se nam
smejejo in plačujejo mlade fante, da pišejo po zidovih
»Smrt kapitalizmu«. V ta namen je bila ustanovljena celo
posebna fakulteta, ki temu nečednemu početju daje pečat
znanosti.
Razumna politika se izvaja iz
konkretnih situacij, ne pa iz
ideoloških premis.
Ekonomska kriza v Evropi se še ni končala, ko smo že
priča t.i. begunski oz. migrantski krizi, ko smo priča
stotisočim, ki z Bližnjega vzhoda in Afrike prihajajo
po boljše življenje v Evropo. Prihaja do trka različnih
kultur, religij, načina življenja, itd. Kako vi razumete
te pojave in kako bi bilo po vašem mnenju najbolje
reševati nastalo situacijo, ko nam zunanje meje
Evropske unije de facto padajo.
O begunski krizi sem napisal kolumno v Demokraciji pod
naslovom »Peta kolona«. Dejansko jo je moč razumeti na
ta način. A tu je še kup podatkov, ki jih ne obvladamo. Da je
Turčija spustila skozi svoje meje takšno reko beguncev, si
razlagajo kot maščevanje, da EU Turčije ni vzela v Evropo in
kot pritisk, da to čim prej stori. Po drugi strani pa si velesile
13
INTERVJU
niso enotne glede rešitve sirskega vprašanja in tu nihče
ne vidi daleč. Zadaj so še »arabski botri«, ki mešajo karte
medd šiite in sunnite. Prav na dnu pa je verski fanatizem,
ki se je tako krvavo razbohotil pri nedavnih atentatih v
Franciji in drugod. Džihad kot verska vojna in pričakovanje
poslednjega imama sta stari postavki v islamu, vprašanje
je, kako da je ta kriza izbruhnila prav zdaj, ko se arabske
države kopljejo v petro-dolarjih in bi jih lahko pravično
porazdelile med svoje podanike. Kot kaže, je bil tu na delu
tudi sv. Duh. Religiozna sfera v Evropi se je izpraznila in
očitno jo bo moral zapolniti nekdo drugi. Ko gledam na TV
obraze mladih (samo)morilcev, ki streljajo v imenu Alaha
usmiljenega, se sprašujem, ali vedo, koga ubijajo, ali žive
ljudi ali izcedke svoje domišljije. Pravimo da so te žrtve
nedolžne, ali pa so res? Ali nismo mi vsi, kar nas živi na
Zahodu, postali eno samo pleme »morilcev Boga«, kot je
v svoji blodnji zapisal Nietzsche? Ta verzija se je razširila
po planetu in je kajpak zašla tudi v možgane teh »Angelov
pokončevalcev«, ki se vežbajo po taboriščih Islamske
republike. Kakorkoli že, vdor teh tujih delavcev v vinogradu
Gospodovem bo lahko imel samo dve posledici. Ali bo v
nas znova prebudil krščansko blagovest v njenih prvotnih
sestavinah, kot so vera, up, ljubezen, ali pa bomo še globlje
zakopali glavo v pesek in še naprej ponosno širili lažne
podatke o sebi in svoji demokraciji – in kajpak izzvali temu
primeren odgovor. Dvomim, da bomo verskim fanatikom
kos s svojo laično kulturo, še posebej ne s tisto, ki jo je
iznašla Francija s svojo slovito formulo človekovih pravic in
ki jo je potrdila s »kulturno revolucijo« maja 1968.
Ste poznavalec Francije in njene kulture. Kako
ocenjujete širše družbene posledice, ki so jih in jih
še bodo v francoski družbi pustili teroristični napadi
v Parizu? Bo potrebno koncept multikulturalizma v
Evropi razglasiti za propadel projekt?
Denimo, da poznam in ljubim Francijo, kot svojo
(intelektualno) domovino. Še bolj pa mi je pri srcu
zgodovina, ki je po latinskem reku naša mati in učiteljica
(mater et magistra). Francoska revolucija, ki je rodila
Deklaracijo o človekovih pravicah (1789), je bila reakcija na
tisočletno krščansko- fevdalno shemo, ki je do neznosnosti
zgonila princip duhovne in posvetne avtoritete. Njena
nova, tako zveneča gesla kot so svoboda, bratstvo,
enakost, so uzakonila uporništvo, da tako rečem, in to v
prid posameznika. Danes, po dveh svetovnih vojnah in nizu
revolucij, se mi zdi, da smo pristali v nasprotni skrajnosti,
to je v podivjanosti subjekta, ki se mu ni posrečilo, da bi
postal oseba, oziroma človek po božji podobi. Povedano
po fizikalno, postal je delec, ki je izgubil stik s celoto ali z
naravo. Vse veje znanosti, vse te umetne –logije si besno
prizadevajo da bi ga našle. V pomanjkanju dokončne
rešitve se zatekamo v interdisciplinarnost, multikulturnost,
globalizacijo in podobne meglenice, ki nam ustvarjajo
vtis svobode, v bistvu pa vse bolj krnijo našo identiteto.
Postajamo vse in nihče. Temu idealu (ki je v svojem bistvu
pohlep!) streže današnja permisivna družba, ki je ni strah
nobene skrajnosti. Da se človek poroči s svojim psom
in si po internetu naroči potomca na Marsu, je morda
karikatura, ki pa utegne postati stvarnost. In kot taka ni
brez nevarnosti. Napad na pariško uredništvo Charlie
Hebdo si moramo razlagati kot opozorilne strele na našo
samozadostnost in napuh. Francija danes plačuje davek
za dvesto let intelektualne prevlade na planetu in se je
KRŠČANSKI DEMOKRAT
14
hočeš nočeš znašla v vlogi grešnega kozla za vse, kar je
šlo narobe.
V krščanski demokraciji je bolj kot
drugje prisotno “ljudstvo”.
Za konec nam prosim še povejte, kakšno prihodnost
napovedujete Novi Sloveniji? Je po vašem mnenju
ravno krščansko demokratska filozofija tista, ki ima
potencial, da na pravi način artikultira identiteto in
smisel Evropske unije oz. Evrope 21. stoletja?
Kot mnoge druge stranke v Evropi, ki jim peša identiteta,
je tudi krščanska demokracija v NSI na nenehni preizkušnji.
Nič ni dobljenega vnaprej, četudi se lahko pohvalimo z
lepo tradicijo, ki nam jo je prigarala nekdanja Slovenska
ljudska stranka. A od stare masti se v politiki ne da živeti.
Bistveno se mi zdi uganiti utrip ljudstva, kajti za to ceno je
demokracija. Demokracija pa je laže izvedljiva, če ljudi ni
treba sproti učiti osnovnih vrlin alias božjih zapovedi:
Ne laži, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne želi svojega
bližnjega blaga, žene ... in tako naprej po spisku. Tu bi
morali imeti demokristjani nekakšno prednost, seveda če
bi se ljudje tega zavedali in tako tudi volili. Sicer pa velja
za nas tako kot za vse: Bodi, kar si! Ne išči svoje potrditve
pri nasprotniku, ne oddajaj mu lažnih signalov, ki se slej
ko prej obrnejo proti tebi. Razumna politika (ki ni isto kot
»realpolitik«!) naj bi se izvajala iz konkretnih situacij, ne pa
iz ideoloških premis, v katerih, zanimivo, danes prednjačijo
levičarji, potem ko so se tega naučili pri nas. Na ta način se
bo razrešila tudi kriza voditelja, ki nas je trla v preteklosti,
saj mu karizme ne bo treba sklatiti z oblaka, pač pa mu bo
rasla v sprotnih odločitvah in v nenehnem preverjanju in
popravkih. Po tej poti se bo zanesljivo učvrstila tudi dobra
ekipa, v koristnem trenju mnenj, brez nepotrebnih in
škodljivih rivalitet in zasebniških apetitov. Ne udejanjanje
interesov, kot trdi materialistična teorija – in praksa! - pač pa
služba skupnemu idealu. Le tako lahko oživimo znamenito
Bergsonovo formulo, veljavno za vse čase in vse kraje: kjer
je idealizem v duši, je realizem v delih! Po njihovih delih jih
boste spoznali, pravi Sveto pismo, in Marks ni tu povedal
nič novega. In vendar koliko krvi je steklo za to – tudi na
Slovenskem!
ZGODILO SE JE
ZGODILO SE JE...
1. 10. 2015
Kongres Ženske zveze potekal
pod geslom Beseda. Moja moč.
Na kongresu je bila za predsednico
ponovno izvoljena Mojca Kucler
Dolinar. Podpredsednici sta postali
Mojca Sojar in Marija Ivana Tekavec.
ŽZ NSi je dobila tudi nov izvršilni
odbor in svet.
24. 9. 2015
Politična akademija za mlade – od ideje do
zakona.
S predavanjem, na katerem so spregovorili
o zakonodajnem postopku in volilnih
sistemih, je Mlada Slovenija začela s svojim
izobraževanjem mladih, katerega namen je
spodbujanje mladih k aktivnemu državljanstvu.
1. 10. 2015
Vodstvo NSi v Milanu obiskalo slovenski
paviljon na razstavi Expo.
Osrednja tema letošnje razstave je bila hrana,
nosilni slogan pa Hrana za planet, energija za
življenje
4. 10. 2015
Podpredsednica NSi in poslanka Iva Dimic v Teharjah
na spominski slovesnosti za žrtve medvojnega nasilja.
6. in 7. 11. 2015
Združenje delavcev NSi, Inštitut dr. Janeza Evangelista
Kreka in Socialna akademija so pod okriljem
Evropskega centra za delavska vprašanja organizirali
mednarodni seminar.
Tema seminarja so bile strukturne spremembe na trgu dela:
izziv za mlade in izobraževalne sisteme.
31.10.2015
Na zboru kristjanov in ljudi dobre
volje o državi, kristjanih in družinskem
referendumu.
Srečanja, so se udeležile tudi
predsednica in podpredsednica NSi
Ljudmila Novak ter Iva Dimic in članica
IO NSi dr. Vida Čadonič Špelič.
19. 11. 2015
Hans Peter Friedrich (CDU/CSU): Če bo prišlo do zapiranja mej,
moramo doseči dogovor, da bo do tega prišlo v državah od
Nemčije do Grčije istočasno.
NSi je priredila Pogovor o izzivih migrantske krize za Evropo in
Slovenijo. Gostje so bili nekdanji nemški notranji minister in zdajšnji
namestnik vodje poslanske skupine CDU/CSU dr. Hans Peter
Friedrich in nekdanji zunanji minister RS dr. Dimitrij Rupel, vodja
PS NSi mag. Matej Tonin ter podpredsednik NSi in predsednik OZP
Jožef Horvat. Pogovor je moderiral poslanec Jernej Vrtovec.
Novo v stranki
Novi predsedniki
odborov NSi so postali:
Emil Pirc (Renče Vogrsko), Roman Megušar
(Železniki), Branko Janežič (MokronogTrebelno), Robert Kaše (Sevnica), Orjana
Curk (Vipava) in Leon Janežič (Trbovlje).
Čestitke!
Vodstvo NSi se vpisalo v žalno knjigo
ob smrti dr. Franceta Bučarja ter ob
terorističnem napadu v Parizu.
21. in 22. 10. 2015
Delegacija NSi na volilnem kongresu
Evropske ljudske stranke v Madridu.
Dosedanjim predsednikom:
Gregorju Kobalu, Janezu Thalerju,
Tilnu Bečaju, Andreju Hafnerju, Antonu
Nagliču in Marjanu Furlanu se iskreno
zahvaljujemo. Hvala!
IN MEMORIAM:
Marjan PAVLIN
član Razsodišča NSi in
predsednik OO NSi Trebnje
(1947 – 2015)
Poslovili smo se od člana
Razsodišča in predsednika
OO NSi Trebnje Marjana Pavlina. Bil je prvi
predsednik Občinskega sveta Občine Trebnje,
dolgoletni občinski svetnik, nekaj časa podžupan. Bil
je predsednik OO NSi Trebnje, dolgoletni predsednik
strankinega Razsodišča in član SO NSi za zdravje.
15
NAŠ ŽUPAN
vsiljene politike z državnega nivoja. Menim, da ni prav,
da posamezni svetniki vzorec državne politike prenašajo
na lokalni nivo, ker to ni dobro ne za razvoj občine, kot
tudi ne za ljudi. Že samo dejstvo, da so na volitvah dobili
zaupanje soobčanov, bi jim moral biti jasen pokazatelj za
koga se morajo zavzemati v prvi vrsti.
Janez KOMIDAR
župan občine Loška dolina
Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih
(poklic, družina, hobiji…)?
Moja življenjska pot se je pričela v kmečki družini, kjer
sem odraščal ob starših, bratu in sestri, dokler me ni pot
ponesla v srednjo šolo na Dolenjsko. Sledilo je obvezno
služenje vojaškega roka, nato zaposlitev in študij ob delu.
Z ženo sva si ustvarila družino, skupaj z najinimi tremi
otroki pa obdelujemo in ohranjamo kmetijo, katera je
prešla z očeta name. Trdo in pošteno delo mi ni tuje, zato
me tudi ni strah, da ne bi kmetije ohranil za naslednjega
prevzemnika.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine Loška dolina?
Moja vizija razvoja občine temelji na poštenem in trdem
delu vseh zaposlenih v občinski upravi. Če bomo uspeli
našim prebivalcem zagotoviti enake pogoje za bivanje,
kot jih imajo drugi državljani, bo naše poslanstvo v celoti
doseženo. Predvsem tu mislim na ustrezno zagotovitev
opremljenosti naselij s komunalno infrastrukturo. Glede
na dejstvo, da pa je v naši občini veliko število starejših
občanov, pa je drugi pomemben vidik razvoja namenjen
prav njim. Z vzpostavitvijo medgeneracijskega centra ter
z nadaljevanjem aktivnosti v centu, bi jim radi omogočili
kar se da lepo preživljanje starosti v domačem okolju
brez občutka odrinjenosti ali celo odvečnosti.
OBČINA
LOŠKA DOLINA
Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim
demokratom?
Krščanskim demokratom sem se pridružil prej kot sem
se podal v politične vode. Izviram iz krščanske družine,
veselje do dela in sočutje do soljudi pa je nekaj, kar mi
je bilo s strani mojih staršev in stare mame podano že
v zgodnji mladosti. To je še danes osnovno vodilo pri
mojem delu in odnosu do ljudi.
Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Loška
dolina najbolj prepoznavna?
Občina Loška dolina je verjetno najbolj prepoznavna po
bogati kulturni dediščini. Rekel bi, da je Grad Snežnik
nosilec naše prepoznavnosti - ob boku z velikim številom
cerkva in ostalih sakralnih objektov, ki so resnično vredni
ogleda. Imamo pestro naravno dediščino (Križna jama,
Snežnik, Obrh, Golobina) in seveda Babno polje ter
babnopoljsko planoto, za katero radi rečemo, da ima tu
mraz mlade in je najbolj mrzel kraj v državi.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči
in jih rešujete prednostno?
Ne bi želel naštevati vseh problemov, ki pestijo našo, pa
verjetno tudi še katero drugo občino v Sloveniji. Glavni
problemi izvirajo iz pomanjkanja denarja za normalen
investicijski razvoj občine. Kot ena manjših občin v
Sloveniji se bo tudi naša še kar nekaj časa borila, da vsaj
približno omogoči enakost opremljenosti naselij v občini
s komunalno in vso ostalo infrastrukturo. To je marsikateri
veliki občini oziroma večjim mestom tuje.
Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in
ostalimi političnimi strankami?
Lahko rečem, da sodelovanje poteka dokaj solidno, ko
gre za konkretne projekte. Ko pa je debata samo malo
bolj na široko odprta, pa že čutim poskuse prenosa
KRŠČANSKI DEMOKRAT
16
Površina:
Župan:
Občinski svet
NSi članov OS
166,8 km²
Janez Komidar
14 članov
5 občinskih svetnikov
Prebivalcev
■ moški
■ žensk
3.640
1.785
1.855
Povprečna starost:
Stanovanjske površine:
■ gospodinjstev:
■ družin:
Delovno aktivnih:
■ brezposelnih:
40,78 let
34,39 m²/osebo
1302
1040
1656
125
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
Po Parizu ne potrebujemo
novih dokazov, da gre zares
Po terorističnih napadih v Parizu smo bili spet vsi Parižani.
Prizadeti in zaskrbljeni. Ampak naša glavna naloga je, da
smo odgovorni. Evropa potrebuje novo raven solidarnosti.
Za več solidarnosti ne potrebujemo nove pogodbe.
Pogodba sama ne zagotavlja politične volje, to lahko
zagotovijo predvsem države članice. Za več politične volje
potrebujemo več enotnosti v razumevanju problema, več
skupne diagnostike.
Strategija je zastraševanje ljudi. Deluje. Odpovedujemo
koncerte, tekme, konference. Ne gre za posameznike,
gre za projekt, za strategijo. Zato moramo nujno okrepiti
enotnost, dinamiko in učinkovitost.
Mislim, da nujno potrebujemo enotnost znotraj naše
politične skupine, potem v EP, nato tudi enotnost z drugimi
evropskimi institucijami. Koliko časa smo potrebovali, da se
strinjamo, da je treba migracijski tok kontrolirati? Kritizirani
so bili celo tisti, ki so hoteli vedeti, kdo so tisti, ki prihajajo v
Evropo. Še vedno imamo težave s kontrolo zunanje meje.
Vrh Evropke zveze, afriških držav in Turčije v Valletti
je bil potreben in koristen. Pozdravljam akcijski načrt,
vzpostavitev skrbniškega sklada in vse druge ukrepe, ki
naj bi ublažili migracijski pritisk, predvsem prizadevanje za
odpravo vzrokov na izvoru. Doseči mir v naši soseščini je
prva prioriteta. Veliko napredka pa ne bo, če bomo v Siriji
streljali na različne tarče in si bodo partnerji medsebojno
sestreljevali letala. Evropski problem bomo rešili, če bomo
uspešno reševali afriške probleme in razvili verodostojno
partnerstvo s Turčijo.
Po Parizu ne potrebujemo novih dokazov, da gre zares. To
je bil napad od znotraj. Lahko se zgodi kjerkoli in kadarkoli.
Lojze Peterle
evropski poslanec
Konec roaminga prinaša
POCENITVE IN VEČ EVROPE
Pospešiti je treba razvoj otroških
zdravil za zdravljenje raka
Z namenom, da pospešimo razvoj zdravljenja za otroke
z rakom je evropski poslanec Lojze Peterle, sicer tudi
predsednik skupine poslancev v boju proti raku, v
Evropskem parlamentu gostil predstavitev evropskega
načrta za boj proti raku za otroke in mladostnike.
Rak je bolezenski vzrok smrti med številnimi otroci v
Evropi - vsako leto umre zaradi raka 6000 mladih - večina
preživelih pa se s posledicami sooča tudi kasneje v življenju.
Zaskrbljujoče so velike razlike v dostopnosti zdravil,
metodami zdravljenja in tudi v oskrbi med državami v
Evropski zvezi.
»Potrebujemo ustrezne instrumente, ki bodo privedli do
razvoja otroških zdravil za raka. Trenutno farmacevtska
industrija ne želi investirati sredstev v razvoj zdravil za
otroke z rakom, zato primanjkuje kliničnih raziskav in zdravil,
ki bi bila prilagojena njim. Zdravila za otroke se razvijajo
na podlagi pojavnosti rakavih obolenj pri odraslih, kar pa
zaradi drugačnih bioloških lastnosti otrok ni primerno,« je
izpostavil Peterle.
Leta 2017 bo konec stroškov mobilnega gostovanja, za kar
si je s svojim delom leta prizadeval evropski poslanec Lojze
Peterle.
Peterle je z odpravo roaminga, kar v praksi pomeni,
da mobilni operaterji ne bodo smeli več zaračunavati
gostovanja za telefonske klice, sms sporočila in uporabo
mobilnega interneta, zadovoljen, čeprav si je želel, da bi do
tega prišlo že decembra letos, kot je to želel tudi Evropski
parlament. Glede telekomunikacijskega svežnja pa meni, da
je sprejeti kompromis boljša rešitev kot zgolj nadaljevanje
sedanjega stanja: »Menim, da je v kompromisnem predlogu
za nevtralnost interneta vendarle dovolj poskrbljeno,
prav tako je – kar je izjemno pomembno – zagotovljena
konkurenčnost,« pravi Lojze Peterle, ki bo tudi sam pozorno
spremljal izvedbo svežnja.
17
OSEBNO
dr. Vida
ČADONIČ ŠPELIČ
Poklic in delo?
Že trideset let sem z veseljem in ponosom veterinarka, od
marca letos pa sem direktorica občinske uprave Mestne
občine Novo mesto.
Kateri so vaši hobiji?
V življenju imam malo prostega časa, zato posebnih
hobijev nimam. Kadar le utegnem, pa se rada posvečam
svojim rožam.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji
šoli?
Slovenščina, ker imam rada materni jezik, v katerem je
napisanih toliko lepih zgodb in pesmi.
Katera je vaša najljubša hrana?
Goveja juha z domačimi rezanci, ki me spominja na dom
in mladost.
Vaš najljubši letni čas?
Rada imam vse letne čase, najljubše pa mi je vendarle
poletje, ker rada plavam.
Najljubša turistična destinacija?
Sta kar dve: ena je Kolpa pod rojstno vasjo v Beli krajini,
druga pa hrvaški otok Krk.
Kaj vam pomeni država?
Ponosna sem nanjo. Živo se spominjam, kako
je nastajala. Posebna sreča je, da sem bila del
tega zgodovinskega trenutka; kot veterinarska
inšpektorica sem namreč nadzirala hrano za
naše vojake. Bila sem tudi poslanka prvega sklica
Državnega zbora.
Kaj vam pomeni politika?
Politika je moja strast. Kljub njeni slabi javni podobi
še vedno menim, da lahko odgovorna politika
naredi veliko dobrega tako za posameznika kot za
narod kot celoto.
Kaj vam pomeni Slovenija?
Najlepši košček sveta s prečudovito naravo in
odlično geografsko lego.
Vaša barva je?
Modra.
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Ker sem krščanska demokratka, odkar vem zase.
To je preprosto moja stranka.
Najljubši film?
Slovenski Cvetje v jeseni – zaradi odlične igralske zasedbe
in čudovite glasbe, tuji pa Železna lady, ker prikazuje
žensko, ki si je upala stopiti iz povprečja.
Družboslovje ali naravoslovje?
Oboje imam enako rada. S ponosom sem
veterinarka, ki uživa v branju pesmi Otona
Župančiča in Simona Gregorčiča.
Najljubša knjiga?
Mali princ in njegov moto Ne pride daleč, kdor gre samo
naravnost.
Gospodarstvo ali javni sektor?
Učinkovit javni sektor, saj brez njega ne bi bilo
države.
Najljubši glasbeni izvajalec?
Lojze Slak. Njegove pesmi so preproste in življenjske.
Nova Slovenija ali Ljudmila Novak?
Oboje, ker se je z Ljudmilo Novak na čelu Nova
Slovenija kot prva stranka doslej uspela vrniti v
parlament.
Najboljši športnik ali športnica?
Od športnikov Lionel Messi, od športnic Petra Majdič.
Messi zato, ker je nogometni virtuoz, vendar je kljub temu
ostal skromen. Želim si, da bi bila njegova skromnost in
vztrajnost zgled mnogim mladim. Petro Majdič pa cenim
predvsem zato, ker je neizprosna borka.
Kakšen je vaš moto življenja?
Naredi drugim tisto, kar želiš, da bi drugi naredili tebi.
Kaj vam pomeni družina?
Spomin na srečno otroštvo na belokranjski kmetiji.
vrednote,
KRŠČANSKIKrščanske
DEMOKRAT
18ki so mi jih privzgojili starši, skušam
prenašati v svojo družino.
Vaš vzornik je?
V življenju nasploh moji starši, v politiki pa nekdanji
glavni tajnik Slovenskih krščanskih demokratov
(SKD) Edvard Stanič.
RAZVEDRILO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: Kosilo s predsednico in
poslanko NSi Ljudmilo Novak; 2. nagrada: Kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih.
Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do srede, 27. januarja 2016, na naslov: NSi, Cankarjeva
11, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Geslo pretekle križanke je bilo UKREPI ZA NIŽJE DAVKE. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado kosilo s poslancem NSi Jožefom Horvatom prejme Štefanija Ferbežar (Jesenice),
2. nagrado kosilo s poslancem Jernejem Vrtovcem prejme Mirka Slavec (Postojna) in
3. nagrado knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih prejme Simon Cvetek (Bohinjska Bistrica).
Iskrene čestitke! Nagrajence
bo v prihodnjih dneh kontaktiralo
Glavno tajništvo NSi.
19
a
r
b
em
c
e
d
.
20
M
E
J
SU
I
T
O
R
P
GLA
IMAM
PRAVICO
DO MAME
IN OČETA!
KRŠČANSKI DEMOKRAT
20