1. No category

KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, maj 2015, št.2
INTERVJU:
Lojze
PETERLE
Socialno-tržno ekonomijo
smo v SKD sprejemali
od vsega začetka.
PRIVATIZACIJA – ISKANJE ODGOVORNIH LASTNIKOV
ČAKA NAS REFORMA ZDRAVSTVA
FINANCIRANJE ZASEBNEGA ŠOLSTVA
1
Regijski odbor NSi Severna Primorska vabi k
maši za domovino, ki bo v konkatedrali v Novi Gorici,
25. 6. 2015, ob 10. uri. Po maši bo predstavitev
Zakona o pokopu žrtev povojnih pobojev.
Regijski odbor NSi Koroška vabi
na tradicionalno slovesnost ob Dnevu državnosti na Uršlji gori,
ki bo v soboto, 20. junija 2015. Ob 11. uri bo maša za domovino,
ob 12. uri pa kulturna prireditev. Slavnostni govornik bo podpredsednik in poslanec NSi Jožef Horvat.
6. POLETNI TABOR
dr. Andreja Bajuka
• Puhaste živali
• Z rafti po Krki
• Delavnice
• Predstave (Gregor ^ušin)
• DEMOKRAT
Vsebine za otroke,
o~ete in mame
KRŠČANSKI
2
Darila za vsako družino!
Predprodaja vstopnic: www.festival-druzin.si
UVODNIK
NOVA SLOVENIJA
KRŠČANSKI DEMOKRATI
KAZALO
Gremo na tabor NSi v Beltince!
Pred vami je že druga številka našega časopisa »Krščanski
demokrat.«, ki vas bo do konca leta obiskal še dvakrat,
predvidoma septembra in decembra. V letošnjem letu
obeležujemo nekaj pomembnih obletnic in tako smo v
prvi številki v intervjuju gostili člana prvega predsedstva
RS gospoda Ivana Omana, v današnji številki pa ima bogat
intervju predsednik prve demokratično izvoljene vlade
Lojze Peterle, saj bo 16. maja minilo 25 let od njene prve
izvolitve.
Intervju Ivana Omana v prejšnji številki je v političnem svetu
povzročil kar nekaj vetra. Povedal je tisto kar misli in hvala
Bogu za take modre in odkrite ljudi, ki jih kot družba in
država še kako potrebujemo.
Današnja številka je namenjena bolj gospodarskim temam,
ki so izjemno pomembne za prihodnost naše države. Samo
kolikor bo močno gospodarstvo toliko bodo lahko močni
tudi drugi podsistemi v naši državi. Tokratna številka je
sorazmerno hitro sledila prvi številki. Razlog je v našem
tradicionalnem taboru stranke, ki bo v nedeljo, 24. maja
v Beltincih. Objavljamo seznam avtobusnih prevozov na
tabor in ostale aktualne informacije za ta praznik stranke.
Gostoljubni Prekmurci nas pričakujejo in prepričan sem,
da bomo skupaj izpeljali lep in odmeven tabor stranke. Ob
tej priložnosti bi se rad zahvalil občinskemu odboru NSi
Beltinci, našemu županu Milanu Kermanu in ekipi strankinih
sodelavcev za pomoč pri organizaciji tabora.
Tabor stranke je praznik stranke in izjemna priložnost, da
se članice in člani, simpatizerji in prijatelji ter drugi ljudje
dobre volje srečamo in drug drugega spodbudimo v naših
prizadevanjih za boljšo Slovenijo. Pripravljamo lep kulturno
– glasbeni program, poskrbljeno pa bo tudi za primerno
prekmursko okrepčilo. Verjamem, da nam bo naklonjeno
tudi vreme. Vse ostalo je na vseh nas, da se zberemo v
velikem številu in tako podpremo krščansko demokracijo v
Sloveniji.
Prisrčno dobrodošli v Beltincih!
Robert Ilc
glavni tajnik
4
ZAKON O FISKALNEM PRAVILU
5
PRIVATIZACIJA
6
SODELOVANJE NA DESNICI
6
ZASEBNO IN JAVNO ŠOLSTVO
7
KMETIJSTVO V PRIHODNOSTI
8
ZDRAVSTVO PRED REFORMO
9
EPILOG AFERE VEBERKOM
10
LOJZE PETERLE
13
ZGODILO SE JE
14
PREVOZ NA TABOR NSi
15
ZMAGA DEMOSA PRED 25. LETI
16
NAŠ ŽUPAN
17
IZ EU PARLAMENTA
18
JERNEJ VRTOVEC
19
NAGRADNA KRIŽANKA
Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratov
Izdaja: Glavno tajništvo NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik
Oblikovanje: Polona Žbogar
Naslovna fotografija: Andrej Cimperšek
Naklada: 7000 izvodov, Ljubljana, maj 2015
Tisk: Tiskarna Januš, Miran Januš s.p.
3
AKTUALNO
Kdo zavira sprejem
Zakona o fiskalnem pravilu?
socialistični blok Državnega zbora*
Brez Švicarske formule bo Zakon o fiskalnem pravilu le mrtva črka na papirju
in ne bo zagotavljal acikličnosti delovanja fiskalne politike.
V Državnem zboru RS (DZ) je bila 23. maja 2013
izglasovana sprememba 148. člena Ustave RS,
po kateri je prišlo do zapisa fiskalnega pravila v
ustavo. To zavezuje vsakokratno vlado k srednjeročni
uravnoteženosti proračuna države brez zadolževanja in
napotuje na sprejem Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP).
Za dolgoročni obstoj družbe je nujno zagotoviti
restriktivnost določb ZFisP za čas gospodarske rasti
(konjunkture). Razumemo, da ni mogoče doseči
uravnoteženega proračuna po petih letih recesije že kar
v 2015, ampak morda šele 2019. Razumemo pa tudi,
da je v času rasti potrebna javnofinančna restriktivnost.
Zato želimo jasne določbe v ZFisP, s katerimi bi preprečili
skušnjave po financiranju všečnih ‘’bombončkov’’.
Za čas rasti mora v ZFisP biti zapisana zavezo po
maksimalnem razdo-lževanju države. Zato vztrajamo
pri zapisu Švicarske formule (ŠF) v ZFisP. Brez le-te
bo ZFisP le mrtva črka na papirju in ne bo zagotavljal
acikličnosti delovanja fiskalne politike.
Poglejmo si ŠF, ki določa zgornjo mejo izdatkov sektorja
države in tako zaveže roke vladi pri proračunskem
načrtovanju:
lt = ktPt
kjer je kt =
zgornja meja izdatkov v letu t
Pt
prihodki v letu t
Yt*
potencialni realni BDP v letu t
Yt BDP v letu t
Zgornja meja izdatkov države je torej določena s
produktom prihodkov države in faktorja, ki je razmerje
med potencialnim BDP-jem in dejanskim BDP-jem.
Potencialni BDP je BDP, ki bi ga imeli, če ne bi bilo ciklov,
to pomeni gospodarskih pregrevanj in kriz. Izračuna se
ga kot zglajeno funkcijo BDP-ja.
Absolutne številke določi vlada, saj predstavljajo napoved
za leto, za katerega se sprejema proračun. Primer: če
znaša ocena BDP-ja za leto t 90 enot, potencialni BDP
pa 100 enot, pomeni, da je zgornja meja izdatkov 10/9
prihodkov v letu t. To pomeni, da lahko potrošimo za
približno 11% več kot znašajo prihodki države.
4
ŠF torej omogoča trošenje v krizi, kot da krize sploh ne
bi bilo. Temu pravimo proticiklično delovanje. Pozor: v
nasprotnem primeru ŠF deluje nasprotno dodatnemu
pregrevanju go-spodarstva. Morda bi bilo na krizo
smiselno odreagirati z dvojno mero. Teorija sistemov
pa nas tukaj opozori na nestabilna stanja. Kar pomeni,
da bi morda trenutno krizo res hitreje zaključili, hkrati
pa povzročili dodaten nihaj v drugo smer, na kar bomo
znova dvojno odreagirali in dobili še hujšo krizo in tako
bodo nihaji postali neobvladljivi in bodo družbo pahnili
v propad.
Še politični pogled na opisano situacijo: v členu ZFisP
mora biti zapisana ŠF, da ne bo socialistični blok koalicije
(SD+DeSUS) delil krhke gospodarske rasti (2,6 %)
v 2014, ki pa smo jo že pokonzumirali, saj smo se za
tekočo porabo 2014 zadolžili.
Yt*
Yt
lt
KRŠČANSKI DEMOKRAT
Če imamo nekaj letno obdobje krize, ko nam BDP pada
in se znajdemo 10% pod potencialnim BDP-jem lahko
država za 11% več potroši kot pa ustvari. V primeru krize
torej ŠF omogoča dodatno trošenje. ZFisP pa omogoča
še izjemne primere, ko se ŠF ne upošteva.
* Odgovor ponujam kar v podnaslovu, saj morda
fiskalna vsebina ne bo prioritetno branje bralcev,
tako kot socialistični blok DZ prioritetno ne bere
podatkov na www.stat.si:
■ primanjkljaj države v 2014: 1.819 M€ ali 4,9 % BDP
■ napoved za 2015: 1.124 M€ ali 2,9 % BDP
■ dolg države konec 2014: 30.133 M€ ali 80,9 % BDP
Jožef Horvat
podpredsednik NSi
AKTUALNO
Za odgovorne
lastnike
V naravi ljudi je, da bolj pazijo in previdno upravljajo s
svojim premoženjem, kot pa s skupnim. Privatizacija
bi zato morala biti nekaj dobrega, ampak o privatizaciji
se je v Sloveniji izjemno težko pogovarjati, saj razprava
ni racionalna, temveč izjemno čustvena in demagoška.
Privatizacijo se največkrat predstavlja kot krajo
državnega premoženja, ne pa kot iskanje odgovornih
lastnikov.
Odgovorni lastniki
so lahko zaposleni delavci,
lahko so uspešni lokalni
podjetniki, lahko so
tudi tujci.
Privatizacija je v svojem bistvu iskanje odgovornih
lastnikov. Odgovorni lastniki so lahko zaposleni delavci,
lahko so uspešni lokalni podjetniki, lahko so tudi tujci.
Bistvena lastnost odgovornega lastnika je, da si želi
zadovoljnih delavcev. Seveda je osnovni interes lastnika
dobiček. Nihče ne dela za izgubo. Prav zato, da lastnik
lahko ustvarja dobiček, mora storiti vse, da bo imel
zadovoljne delavce. Brez zadovoljnih delavcev ni mogoče
ustvariti okolja, v katerem bi lahko uspešno razvijali
podjetje. Če se podjetje ne razvija, začne zaostajati za
konkurenco. Če podjetje zaostaja za konkurenco, potem
ne more prodati svojih izdelkov. Brez prodaje izdelkov
pa ni dobička. Vsakdo, ki zna sešteti ena plus ena, lahko
hitro ugotovi, da je za vsakega odgovornega lastnika
samoumevno, da bo storil vse, da bo dobiček vlagal v
razvoj, ne pa v jahte in druge nesmiselne svetovalne
pogodbe. Zakaj se potem tako otepamo privatizacije?
Zato ker nas številni mnenjski voditelji prepričujejo, kako
je privatna lastnina nekaj slabega, državno lastništvo
pa višek socialne čuječnosti. Fronta proti privatizaciji
je močna, ker vplivneži na račun državnih podjetji
služijo milijone in bodo naredili vse, da naš državni
denar še naprej priteka na njihove račune. Fronta proti
privatizaciji je močna tudi zato, ker se izpostavljajo
predvsem primeri neodgovornih lastnikov (tajkunov),
ki seveda obstajajo, vendar so v manjšini. Odpor proti
privatizaciji je močan, ker gredo zelo enostavno v ušesa
parole, da tujcem že ne bomo razprodali naših podjetji.
Velikokrat lahko slišimo »strokovnjake«, ki trdijo, da ni
problem v lastništvu, ampak v upravljanju. Če kaj, potem
že petindvajset let dokazujemo, da država ne zna
upravljati z državnimi podjetji, ker se nobena politika
doslej ni odpovedala apetitom po denarju. Privatizacija
je edini način za umik politike iz gospodarstva. Podatki
in poslovni izkazi kažejo, da državno lastništvo podjetij
ne zagotavlja blaginje ljudem – nasprotno, državno
lastništvo preprečuje, da bi se hitreje otresli gospodarske
krize. Če želimo ustvariti pogoje za boljšo Slovenijo in
dokončno razbiti stare mreže, potem moramo podpreti
privatizacijo.
mag. Matej Tonin
vodja poslanske skupine NSi
5
AKTUALNO
Sodelovanje na desnici
V NSi smo že nekajkrat dokazali, da smo bili vedno trden člen koalicije
in da držimo dano besedo.
Volivci slovenske desnice velikokrat izražajo željo po
večjem sodelovanju med desnimi strankami. Tudi program
NSi je najbolj soroden s programoma SDS in SLS. Vsi se
tudi sklicujemo na konservativne vrednote, ki izhajajo iz
krščanske tradicije in jih stranke bolj ali manj upoštevajo v
svojem programu oziroma pri svojem delovanju. Ker tudi
del volivcev izhaja iz iste baze in občasno daje podporo
različnim strankam desnice, bi bilo naravno in normalno, da
te tri stranke sodelujejo. V NSi smo že nekajkrat dokazali,
da smo bili vedno trden člen koalicije, in da držimo dano
besedo. Prav tako upoštevamo načelo, ki pravi: »Živi in
pusti živeti!« Če hočemo izboljšati medsebojne partnerske
odnose, ne sme biti glavna tarča političnih napadov
prav »sestrska« stranka, pač pa je potrebno utrjevati
samostojno pot vsake stranke, sprejemati različnost in
omogočati volivcem, da izbirajo med različnimi možnostmi.
NSi je kmalu po kongresu imenovala svojo Ekipo za
prihodnost, ki jo sestavljajo predsedniki strankinih
strokovnih odborov. Na ta način oblikujemo program in
ekipo, ki bi bila v vsakem trenutku pripravljena na prevzem
odgovornejših nalog v vladi oziroma strokovno svetovati
poslancem tudi v času, ko je stranka v opoziciji. Zdi se
nam pomembno, da stranka širi in utrjuje svojo strokovno
ekipo in tako jasneje oblikuje svojo identiteto, smer in cilje.
Na ponudbo SDS, da že sedaj oblikujemo skupno vlado
v senci in alternativni vladni program, smo odgovorili,
da smo vedno pripravljeni sodelovati in se občasno tudi
srečati, koalicije pa se sklepajo po volitvah. Le na ta način
se bo krščanska demokracija lahko razvijala in postala
močnejša alternativa na desnici.
Ljudmila Novak
predsednica NSi
Zasebno in javno šolstvo
V Sloveniji se največ javnih šolskih programov izvaja v
državnih šolah, medtem ko je zasebno šolstvo, ki na
podlagi državne koncesije izvaja javno veljavne programe,
razvito v manjši meri. Tako imamo le tri zasebne osnovne
šole s koncesijo, nekaj srednjih šol in več visokošolskih
programov, nekateri pa so v celoti plačljivi.
Zakaj takšen strah ali celo odpor proti vsemu, kar je
zasebnega? Po drugi svetovni vojni je komunistični režim
odpravil zasebne šole, saj je hotel nadzorovati in usmerjati
celoten šolski sistem in tako tudi ideološko usmerjati
mladino. Tudi v gospodarstvu je bila zasebna pobuda
oziroma podjetništvo zelo omejeno in celo določeno,
koliko delavcev lahko največ zaposluje podjetnik. Kmetje
so bili omejeni s hektarji obdelovalne zemlje, da ne bi
preveč obogateli. Tako je komunistični režim počasi
zaviral in ubijal zasebno pobudo, zaradi česar še danes
občutimo v Sloveniji pomanjkanje podjetnosti, država pa
jo s svojimi ukrepi prej zavira kot pa spodbuja.
Lansko leto je ustavno sodišče, na pobudo Antona in
Bernarde Kokalj, ki sta naša člana in starša otroka, ki
obiskuje OŠ Alojzija Šuštarja, odločilo, da mora država
v celoti plačati program izvajanja javnega programa v
zasebnih osnovnih šolah, saj je osnovna šola obvezna,
starši pa imajo pravico samostojno izbirati šolo za svoje
otroke. Ob tej novici je zašumelo, kajti levica nenehno
poudarja pomen državnih šol, medtem ko bi zasebne
še bolj odrinila na obrobje, še toliko bolj, kadar gre za
cerkveno ustanovo. Država plačuje samo redni program,
sedaj v višini 85%, medtem ko investicije in materialne
KRŠČANSKI DEMOKRAT
6
stroške nosi ustanovitelj, dodaten
program pa plačujejo starši s
šolninami. Tako ima država celo
manj stroškov kot z drugimi
šolami, kljub temu pa levica
nasprotuje polnemu financiranju
osnovnošolskega programa. To
želijo preprečiti s spremembo
ustave, čemur pa NSi odločno
nasprotuje. Za enkrat pobuda
nima dvotretjinske podpore v
Državnem zboru.
Država ima z zasebnimi šolami manj
stroškov kot z drugimi šolami.
Program NSi poudarja, da je zasebna pobuda izredno
pomembna, država pa mora ustvarjati pogoje, da bodo
ljudje zavzeti za delo, ustvarjalni, in da se jim bo splačalo
delati. Preveč je čakanja na to, kaj bo storila država, ki
je v svojem delovanju počasna, birokratska in premalo
učinkovita. Mala in srednja podjetja, družinska podjetja in
kmetije ter javno in zasebno šolstvo so gibalo razvoja v
razvitih državah, po katerih bi se morali bolj zgledovati in
v tej smeri tudi delovati.
Ljudmila Novak
predsednica NSi
AKTUALNO
Kaj čaka slovensko kmetijstvo
v naslednjih letih
Po več kot tridesetih letih je Evropska unija v začetku
aprila ukinila mlečne kvote, ki jih je uvedla zaradi
prevelike ponudbe mleka na tržišču. Kaj to pomeni za
slovensko kmetijstvo, še ni mogoče jasno reči, kmetje
pa se seveda bojijo predvsem padca cen mleka, ki
je že sedaj na zelo nizki ravni. Slovenija svoje mlečne
kvote ni presegala, zato nam ta noviteta ne predstavlja
priložnosti za dodaten zaslužek, ampak za slovensko
kmetijstvo pomeni predvsem problem, ki ga je treba
rešiti.
Od vlade in ministra za kmetijstvo že nekaj časa
poslušamo, kako je kmetijstvo priložnost za nova
delovna mesta, kako pomemben je razvoj zelenjavarstva,
in koliko zelenih delovnih mest nam ponuja kmetijstvo.
A bojim se, da so to le prijazne besede, za katerimi pa
ni prave srčnosti in resnične volje, da bi slovenskemu
kmetu pomagali izplavati iz rdečih številk. Žal me vladna
ekipa ni prepričala, da se na stvari spoznajo in srčno
iščejo rešitev za slovenske pridelovalce mleka. No, ne
smem biti krivična, saj so iskali nove trge - izbrali so
Kitajsko. A glede na oddaljenost te države in kratkih
rokov trajanja mleka in mlečnih izdelkov, res ne vem, če
je to prava rešitev za slovenske proizvajalce mleka.
Najbolj v oči bode dejstvo, da smo imeli veliko časa, da
bi se na napovedano ukinitev mlečnih kvot ustrezno
pripravili, a smo v Sloveniji čakali križem rok. Zavedati
se je potrebno, da ta ukinitev lahko močno spremeni
podobo našega kmetijstva in življenja na podeželju.
Zato je toliko bolj pomembno, da so ukrepi pripravljeni
pravočasno in ustrezno.
(slovenskega kmeta). Nezadovoljni so predvsem
hribovski kmetje in tisti z območij z omejenimi dejavniki
za kmetijstvo (OMD). Ukrepi so prilagojeni in zanimivi
predvsem za ravninske kmetije, v medijih se govori celo
o tem, da je minister Židan podlegel »prekmurskemu
lobiju«.
Na drugi strani pa je Ministrstvo za kmetijstvo ukrepe
naravnalo tako, da so bolj primerni za večje kmetije, vsi
pa vemo, da je v Sloveniji povprečna kmetija velikosti
okoli 6 ha! Kot enega izmed čudnih ukrepov lahko
navedem ukrep ročne (!) košnje travnikov z več kot
50 % nagibom, za kar naj bi hribovski kmetje prejeli
subvencijo dobrih 217 EUR/ha, paša na teh površinah
pa ni dovoljena. Kmetje ta ukrep ocenjujejo kot neumen,
subvencija pa naj ne bi zadoščala niti za nakup pijače za
kosce. In še bi se našlo podobnih ukrepov…
V NSi bomo naredili vse, kar je v naši moči, da
se nesmiselni in neprimerni ukrepi za leto 2016
spremenijo. Za leto 2015 pa kmete vseeno spodbujam,
da naj ne obupajo in naj vlagajo vloge za tiste ukrepe,
ki so zanje zanimivi in smiselni. Vem, da bodo slovenski
kmetje preživeli tudi te nesmisle, saj so trdoživi in
navajeni marsičesa. V NSi pa se bomo še naprej trudili,
da bi tudi kmetje in kmečko delo pridobilo nazaj veljavo,
ki mu gre in spoštovanje za veliko poslanstvo pridelave
domače hrane in ohranjanja podeželja.
Iva Dimic
podpredsednica NSi
Žal me vladna ekipa ni
prepričala, da se na stvari
spoznajo in srčno iščejo
rešitev za slovenske
pridelovalce mleka.
Še nekaj besed k nedavno sprejetemu Programu
razvoja podeželja (PRP) Republike Slovenije 2014
- 2020. Med ukrepi najbolj burijo duhove kmetijskookoljsko-podnebna plačila KOPOP. Krščanski demokrati
ocenjujemo, da je slab. Pridružujemo se mnenju
mnogih kmetov, ki so KOPOP preimenovali v POKOP
7
AKTUALNO
Slovensko zdravstvo –
smo že zreli za pošten in
pravičen sistem?
Anketo, katere rezultati zdravja ne uvrščajo med
največje vrednote posameznika in skupnosti, lahko
enostavno označimo za neresnično. Žal veliko politikov
to resnico preprosto prezre. Namenoma ali pa kar
tako... Prenekateri minister je že imel nalogo, da
pripravi zdravstveno reformo, a ker predsednik vlade
tega ni jemal resno, je minister ali odstopil ali pa je
klavrno končala kar cela vlada. Zdravstveni sistem
je obsežen in obsega mnogo deležnikov. Pa vendar
bi moral biti cilj vseh samo eden - ozdraviti čim več
pacientov, s čim bolj učinkovitimi zdravili in pripomočki,
za čim manj denarja, v čim krajšem času... Kot je, ko
zbolimo, edina želja le ena – da čim prej ozdravimo.
Če se urejanja zdravstva lotimo pošteno in pravično,
verjamem, da lahko hitro dosežemo uspeh. Tako kot
skrben kmet načrtuje setev, košnjo, spravilo pridelkov,
količino živali v hlevih in pridelke za prodajo, tako bi
morali načrtovati tudi v zdravstvu - pa ne za letos,
pač pa že za leti 2016 in 2017. Le z jasnim načrtom
se lahko izognemo čakalnim dobam, ki so pravzaprav
nepotrebne, nepravične in predstavljajo seme
korupcije. Čakalne vrste žal že v osnovi generirajo
nepoštenost in nepravičnost, saj vedno nekje nekdo
nekoga pozna in mu pomaga pri preskakovanju vrste.
Zdravstveni sistem bi moral delovati tako, da se
košarica pravic, ki ima osnovo v varovanju zdravja
in preventivi dopolnjuje s storitvami, ki jih nudijo
specialisti na sekundarnem nivoju zdravstvenega
varstva, v bolnišnicah in drugih zavodih. Sistem pa
se nato zaključi s terciarnimi storitvami, za najtežje
bolnike in posebej ranljive skupine ljudi. V tem sistemu
ne sme biti prostora za plansko gospodarstvo, pa
čeprav je nekaterim na ZZZS tak način dela zapisan že
v malih možganih. Podatkov o tem, kakšen zdravstveni
sistem si Slovenija lahko privošči, imamo dovolj, le več
volje, poštenosti in pravičnosti je treba pokazati ter
postaviti jasne okvire, koliko storitev mora zdravstveni
tim narediti za svojo mesečno plačo. Kdor pa tega ne
želi, naj gre na trg in si sam služi svoj vsakdanji kruh.
Sredstva, ki bodo ostala od nabave zdravil,
zdravstvenega materiala, itd. je potrebno usmeriti v
raziskave in razvoj. Ve se, koliko v Evropi stane kakšna
zadeva, le transparenten sistem je treba vpeljati. Ne
pa, da nam bo nekdo še naprej prodajal igle po 2
evra namesto po 1 evro… Na jesen priden in marljiv
kmet pobira bogato bero pridelkov in tudi v zdravstvu
bi pošteni in pravični zdravstveni timi lahko razdelili
KRŠČANSKI DEMOKRAT
8
prihranek sredstev v nakup boljših aparatur, dodatno
izobraževanje osebja, ipd.
Če sem malce hudomušen, se mi za zaključek ponuja
tale misel: Naj idej o možnem urejanju slovenskega
zdravstva ne bo preveč in naj ne bodo preveč preproste.
Sicer se lahko najde kdo, ki bi ta razmišljanja »ukradel«
in jih vpeljal v naš zdravstveni sistem…
Daj Bog, da bi se tak junak našel in to kmalu!
Vsem želim predvsem zdravja!
Janez Lavre, dr. med.
predsednik strokovnega odbora za zdravje pri NSi
Če se urejanja
zdravstva lotimo
pošteno in pravično,
verjamem, da lahko
hitro dosežemo uspeh.
AKTUALNO
Afera veberkom še ni končana
Nenapovedan nadzor na vojaški obveščevalni službi je pokazal,
da se je služba ukvarjala s privatizacijo Telekoma.
Trije poslanci smo 9. marca opravili nenapovedan
nadzor pri Obveščevalno varnostni službi ministrstva za
obrambo (vojaški obveščevalni službi). Pri nadzoru smo
ugotovili, da je minister za obrambo Janko Veber vojaški
obveščevalni službi naročil analizo pozitivnih in negativnih
učinkov privatizacije Telekoma. Zakon o obrambi vojaški
obveščevalni službi prepoveduje poseganje v civilno sfero.
To lahko počne le civilna obveščevalna služba SOVA.
Nenapovedan nadzor na vojaški obveščevalni službi je
pokazal, da se je služba ukvarjala s privatizacijo Telekoma,
čeprav za to ni imela zakonske podlage. V skladu z zakonom
o obrambi se mora vojaška obveščevalna služba ukvarjati
z zagotavljanjem varnosti slovenskih vojakov doma in v
tujini. Med njene naloge ni mogoče uvrstiti privatizacijo
državnega podjetja. Še bolj preseneča, da je minister pri
omenjeni analizi zahteval ustno poročanje, kar je velik
odmik od prakse, ki jo ima vojaška obveščevalna služba.
Ustno poročanje pomeni, da pridobljene informacije niso
dostopne niti predsedniku vlade. Gre za očitno zlorabo
vojaške obveščevalne službe. Obramba ministra Vebra je
bila zelo slaba. Polna laži in sprenevedanj. Najprej nas je
prepričeval, da ne obstajajo nobena poročila. Potem sta
se pojavila kar dve. Minister je stališča spreminjal iz dneva
v dan. Če bi bile vse stvari čiste, tako kot je trdil minister,
potem mu ne bi bilo potrebno spreminjati zgodbe iz
dneva v dan.
Minister za obrambo Janko Veber je bil 9. aprila razrešen z
ustavno večino (68 poslancev). Pred razrešitvijo je ukazal
tudi povračilne ukrepe. V vojaški obveščevalni službi
intenzivno iščejo žvižgača, poleg tega je za razkrivanje
tajnih podatkov ovadil še mene. Ovadba je nesmiselna,
saj sem vse delal v skladu z zakonodajo in pristojnostmi,
ki jih imam kot član komisije za nadzor varnostnih in
obveščevalnih služb. NPU v tem trenutku preiskuje moje
delovanje. Imajo možnost, da ovadbo zavržejo, obstaja pa
tudi možnost, da se bom moral zagovarjati na sodišču. Na
dokončen zaključek še čakam.
mag. Matej Tonin
vodja poslanske skupine NSi
Javnomnenjska
podpora NSi se zvišuje
Nova Slovenija – krščanski demokrati je v zadnji
javnomnenjski anketi Vox populi, ki jo za Dnevnik in
RTV Slovenija izvaja agencija Ninamedia, zabeležila kar
12-odstotno podporo med opredeljenimi volivci, kar je
šest odstotkov več kot mesec prej. To je po raziskavi Vox
populi najboljši rezultat NSi, odkar jo vodi Ljudmila Novak.
NSi je boljši rezultat zabeležila le junija 2004. Tedaj se je
v raziskavi za NSi opredelilo 16 odstotkov opredeljenih
anketirancev. Takratno javnomnenjsko merjenje je bilo
opravljeno le teden dni po evropskih volitvah 2004, na
katerih je NSi predvsem po zaslugi Lojzeta Peterleta
dosegla zmagoviti rezultat.
Rezultat raziskave Episcentra, ki sta ga objavila Planet
Siol.net in Planet TV, pa kaže, da bi za NSi glasovalo 7,2
odstotka vseh vprašanih. Povprečni izračun med anketama
Ninamedie in Episcentra kaže, da se povprečna podpora
NSi za zdaj giblje med 7 in 10 odstotki. Spomnimo, da
je NSi na predčasnih državnozborskih volitvah julija lani
prejela 5,5 odstotka glasov.
Anketa Ninamedie s kombiniranim uteževanjem je bila na
vzorcu 700 vprašanih narejena med 14. in 16. aprilom
2015, anketa Episcentra pa na vzorcu 1000 polnoletnih
anketirancev med 14. in 22. aprilom 2015.
9
INTERVJU
Lojze
PETERLE
Socialno-tržno
ekonomijo smo v
SKD sprejemali od
vsega začetka.
Lojze Peterle je bil prvi predsednik slovenske vlade, ki je v letih 1990 in 1991 izpeljala
osamosvojitev. Bil je tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, ki so znotraj
pomladne koalicije Demos pred 25. leti zmagali na prvih demokratičnih volitvah. Svojo
politično pot je leta 2004 močno zaznamoval z izvolitvijo za evropskega poslanca, kjer je
lansko leto nastopil že svoj tretji mandat. Med leti 2006 in 2009 je bil tudi podpredsednik
Evropske ljudske stranke, ki je največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Je
pravi Evropejec in krščanski demokrat, v evropskem prostoru pa je prepoznan zlasti kot
eden izmed nosilcev pobud s področja zdravja, zdrave hrane, varstva okolja in boja proti
raku. Digitalna tehnologija mu ni tuja, zato svoje aktivnosti in razmišljanja redno zapisuje
in jih objavlja na socialnih omrežjih in spletu.
KRŠČANSKI DEMOKRAT
10
INTERVJU
Letošnjo pomlad praznujemo 25 let od prvih
svobodnih vestrankarskih volitev na ozemlju Slovenije
od druge svetovne vojne naprej. Ve se, da je zmagal
Demos, manj pa se govori o tem, da so bili zmagovalci
volitev pravzaprav Slovenski krščanski demokrati
(SKD). Kakšen je vaš pogled na dogajanje v tistem
času?
Presenetljive zmage nismo poudarjali, niti matematično
uveljavljali. Bili smo ponosni, da smo Demosu in njegovemu
programu zagotovili relativno največ glasov. Če bi bili
preveč glasni, bi se težave znotraj Demosa pojavile že prej,
saj nekaterim, zlasti v SDZ, zmaga SKD ni bila po godu.
Kako pomembno za osamosvojitev Slovenije je bilo
dejstvo oz. okoliščina, da so nekatere pomembne
evropske države v času osamosvajanja Slovenije
vodili politiki, ki so - tako kot vi - pripadali krščanski
demokraciji?
To je bilo ključno politično dejstvo. Ne samo zato, ker so
imeli v takratnem Evropskem svetu večino krščanski
demokrati. Ti so imeli jasno linijo proti komunizmu, prej so
podprli našo pravico do samoodločbe kot evropska levica,
hoteli so združeno Evropo. Erhard Busek je imel stike z
disidenti in bodočimi demokratičnimi voditelji v Srednji
in Vzhodni Evropi ter na Balkanu precej pred padcem
berlinskega zidu. Alois Mock je kot predsednik Evropske
demokratične zveze bistveno prispeval k razumevanju
naših političnih ciljev po Evropi, Helmut Kohl pa je odigral
ključno vlogo pri priznavanju Slovenije. Do nas sta bila
zelo pozorna takratni predsednik belgijske vlade Wilfried
Martens in predsednik Evropskega sveta Jacques Santer,...
Bistvena je bila tudi podpora papeža Janeza Pavla II.
Na pot osamosvojitve smo se podali tudi s sanjami, da
bomo postali druga Švica. Kaj je šlo narobe?
To niso bile sanje, tudi ne politično geslo, to je bila prilika.
Če bi delali tako, kot je začela Demosova vlada, bi se Švici
bližali. Najkrajše je na to vprašanje odgovoril Ivan Oman,
ko je dejal: “Imeli bi Švico, če bi delali kot Švicarji.” Nismo
zavili v smeri Švice, ampak v smeri bivše Jugoslavije.
Po padcu Demosove vlade se nista nadaljevali smer in
dinamika začetih reform v duhu evropskih standardov
pravne države in socialno tržne ekonomije. Nadaljevanje
odgovorne ekonomije v navezavi z ideološko-političnofinančnim spojem je ob taktični prilagoditvi evropskim
pravilom pripeljalo do ključnih odklonov, ki spodkopavajo
našo državo. Slovenska pomlad je poznala nek “mi” in
skupno dobro, kasneje se je uveljavilo “moje”. Razvojni
sunek pomladi je dal podlago, da smo začeli prehitevati
najmanj razvite države Evropske zveze, potem pa je kriza
razgalila koruptno in škodljivo podaljševanje preteklosti.
V javnosti prevladuje ocena, da so današnji odnosi
med političnimi strankami dokaj slabi, stopnji
medsebojnega zaupanja in sodelovanja pa zelo nizki.
Kako ste v Demosu, kljub politični heterogenosti,
uspeli v pol leta speljati res velike projekte, ki jih je
narekovala nova država?
Bolj pisane in bolj uspešne vlade od Demosove v Sloveniji
ni bilo. Ko primerjam današnje čase s takratnimi, se mi
zdijo prvi skoraj romantični. Zavezali smo se k projektu,
dobili zanj plebiscitarno podporo in ga izvedli. Že nekaj
let pogrešam državotvornost, odgovornost in politično
kulturo. V Demosu sem vse to doživel.
Ena izmed zadev, ki jih vse vlade v 25 letih
samostojnosti žal še vedno niso uspele speljati se tiče
tudi naše travmatične polpretekle zgodovine. NSi je v
parlament vložila Zakon o prikritih vojnih grobiščih in
pokopu žrtev, katerega namen je, da se žrtve po 70ih letih od konca vojne vsaj dostojno pokoplje. Kako
ocenjujete ta zakonski predlog NSi?
Najprej bi rad izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da
slovenska politika doslej ni bila zmožna jasno in celovito
opredeliti svojega odnosa do preteklosti, niti slediti
evropskim priporočilom in praksi v zvezi s tem. Seveda ne
more biti pravice brez resnice. Tudi ni zločina brez zločinca.
Že pieteta nam ne gre. Petindvajset let po demokratizaciji
kliče po dejanjih, ki bi postavile stvari na pravo mesto. Ne bi
želel, da bi ob obletnicah zadeve zamazali z novimi triki in
šovi, ki bi potrjevali mite enopartijske oblasti. Spomenik ne
more nadomestiti tistega, kar se mora med nami zgoditi
prej. Pobuda NSi izhaja iz odgovornosti in političnega
realizma - da bi se zgodilo vsaj nekaj napredka. Zahtevati v
asu najnižjega rezultata pomladnih strank zadeve, ki se
niso mogle zgoditi v času pomladne politične večine, je z
vidika načel razumljivo, politično pa je nerealistično.
Že nekaj let pogrešam
državotvornost, odgovornost
in politično kulturo. V Demosu
sem vse to doživel.
NSi se je na kongresu na Vranskem vrnila k svojim
krščansko-demokratskim koreninam, svoje napore
pa je usmerila predvsem v osvoboditev in izboljšanje
slovenskega gospodarskega okolja, ki je še vedno
prepredeno z monopoli, zaprto pred tujim znanjem
ter tujimi investitorji in se zato težje sooča s svetovno
konkurenco. Bo izboljšanje gospodarske klime,
izboljšalo položaj Slovenije in omililo krizo?
Vesel sem bil tega poudarka in sem ga seveda podprl,
vendar dodatek “krščanski demokrati” sam po sebi
še ne zagotavlja vsega, kar bi se moralo zgoditi. Velika
večina članov NSi so nekdanji člani SKD, ki se niso nikoli
odmikali od svojih korenin, zato se jim tudi ni bilo treba
nikamor vračati. Gospodarski liberalizem smo v duhu
načel socialno tržne ekonomije v SKD sprejemali od vsega
začetka. To smo dokazali tudi v vladi. Mimogrede, ko sem
kot predsednik vlade podpiral vstop Renaulta v Revoz, me
je takratni “nacionalni interes” kritiziral kot izdajalca. Je pa
izredno pomembno, da je mlajša ekipa pred nedavnim
jasno programsko konkretizirala to linijo. S tem pa stranka
ni šele odkrila gospodarskega liberalizma, saj je krščanski
demokraciji imanenten. Program ni dovolj, stranka mora
biti prepoznavna v konkretni politiki. Veseli me, da je NSi
odločno nasprotovala projektu dogovorne ekonomije TEŠ6. Kar zadeva izboljšanje klime, zgleda, da jo aktualna
slovenska oblast razume kot infuzijo in kot nov izgovor za
odlaganje resnejših reform. Bojim se, da bo tudi ta vlak
odpeljal mimo.
11
INTERVJU
Katere pa so po vašem mnenju še druge naloge, ki jih
mora Slovenija prednostno opraviti za gospodarski
napredek in bolj stabilno demokracijo?
Najprej je treba uveljaviti načela pravne države in
socialno tržne ekonomije ter nehati dušiti podjetnost z
birokratskimi in davčnimi nesorazmernimi ukrepi. Samo
tako bomo zmanjšali korupcijo in beg podjetnih v tujino.
Vrsta reform od pokojninske, zdravstvene,… čaka že vrsto
let. Okrepiti moramo reformno sposobnost. Ne smemo si
dovoliti, da bi nas politično všečno taktiziranje uspavalo
pred naslednjo recesijo.
Če se ozremo na trenutno dogajanje v Sloveniji, lahko
opazimo, da se vlada rada pohvali z gospodarsko
rastjo, a ve se, da to ni zasluga njenih ukrepov ali
reformne naravnanosti Slovenije. Vaš komentar?
Rastemo predvsem zato, ker rastejo naši ključni uvozni
partnerji. Tudi zato, ker dobimo nekaj denarja iz Bruslja.
Strukturno pa ostajamo šibki in zaradi neizvedenih reform
neodporni.
Velika tema v Sloveniji, ki je povezana z gospodarstvom
je tudi privatizacija državnega premoženja. Pobude
zanjo izvirajo še iz časa prve slovenske vlade, ko ste
bili njen predsednik. Kje se je takrat zataknilo pri
privatizaciji in kakšno je danes vaše stališče do prodaje
državnega premoženja?
Naj najprej povem, da Demosu ni bilo dovoljeno spraviti
skozi zakona o lastninjenju. Še danes poslušamo lažnivo
propagando, da je za privatizacijo kriv Demos. Demos je
dosegel nekaj pri denacionalizciji, ne pa pri privatizaciji.
Zakon o privatizaciji je sprejela prva Drnovškova vlada
– seveda drugačnega od Demosovega, čeprav so v njej
sedele - razen SKD - vse druge Demosove stranke. SKD
je bilo treba izločiti iz igre predvsem zaradi privatizacije.
Z namenom grajenja temeljev za dialog in združevanje
potencialov in sinergij, ki bi Sloveniji v jadra dajale
svežega vetra ste pred časom ustanovili tudi društvo
Fokus 2031. Na kakšen način deluje in na katere teme
se trenutno osredotočate?
Gre za nekaj, kar je zunaj poznano pod imenom think-
Najprej je treba uveljaviti načela pravne
države in socialno tržne ekonomije ter
nehati dušiti podjetnost z birokratskimi in
davčnimi nesorazmernimi ukrepi.
thank. Z našim delom želimo krepiti demokrščansko opcijo
v Sloveniji. Ne zgolj z razpravami, ampak tudi z rešitvami.
Del rešitve je v vzgoji. Ta čas mlajša ekipa razlaga po
Sloveniji osnove krščanske demokracije. Začeli smo s
konferenco o etiki v poslu, pred nedavnim smo se prvi
posvetili TTIP, del prizadevanj pa je namenjen integralnim
razvojnim konceptom.
Na ravni evropskega parlamenta ste zelo dejavni v
odboru za zdravje, kjer ste letos ponovno prejeli tudi
nagrado evropski poslanec leta v kategoriji ‘Zdravje’.
Katere so bile po vašem mnenju tiste glavne aktivnosti, s
katerimi ste stopili iz povprečja in si prislužili to priznanje?
Predpostavljam, da je poslankam in poslancem najbolj
znano moje delo v boju proti raku, sovodenje Delovne
skupine za zdravje in prizadevanje za zdrav življenjski slog.
Nekateri so pozdravili mojo idejo za posebnega komisarja
za preventivo pa tudi zamisel, da bi se problemov na podro
ju zdravstvenih sistemov in zdravstvene politike lotili s
pomočjo “semestra”, kot se to dela v zvezi s proračuni
držav članic.
Svoje delo v boju proti raku uresničujete tudi kot
predsednik neformalne skupine MEP’s against Cancer.
Kaj lahko Slovenija stori v trenutni situaciji, da bi se
bolje borila proti tej zahrbtni bolezni, ki je tudi pri nas
v porastu?
Slovenija si je pridobila prepoznavno ime v boju proti
raku v času predsedovanja Evropski zvezi, utrdila pa si ga
je z vodenjem Evropskega partnerstva v boju proti raku.
Partnerskega in borbenega duha bi bilo treba še močneje
razviti doma in zbrati na fronti proti raku številne deležnike.
Zelo zares bi bilo treba vzeti preventivo in se posvetiti delu
z zdravimi, mlade pa čim prej navajati na odgovornost za
lastno zdravje. Rak ni samo zadeva bolnikov in zdravnikov,
je socialno in politično vprašanje.
V Sloveniji in tudi Evropi ste znani tudi po svojem
spodbujanju in zavzemanju za čebelarstvo. Še imate
svoje čebele, ali zaradi službenih obveznosti ne
utegnete več čebelariti?
Nekaj čebeljih družin še imam, problem pa je v tem, da
čebele nimajo mene. Sicer pa sem vesel, da so slovenski
čebelarji pred nedavnim s pomočjo vseh slovenskih
evropskih poslank in poslancev razživeli Evropski
parlament z zamislijo evropskega medenega zajtrka in
pobudo za svetovni dan čebel.
Kje vidite sebe čez 5 do 10 let - kakšne načrte imate za
prihodnost in katere neuresničene želje vas še čakajo?
Raje bliže politiki kot Žalam. Moj prvi izziv ostaja delo za
zdravje, ki zajema tudi zdravje v politiki in gospodarstvu.
Posebej bi rad pomagal mladim krščanskim demokratom,
ki jim ni vseeno za prihodnost Slovenije in Evrope. Rad
bi naredil tudi kaj proti nerodovitni polarizaciji, ki jemlje
energijo Sloveniji.
Kako vidite prihodnost Slovenije – bomo leto 2031 še
dočakali kot suverena in samostojna država?
Kako daleč smo zašli, kaže že to vprašanje samo. Če
hočemo živeti 2031 suvereno in drugače, bi morali začeti
delati drugače že danes. Začeti se moramo seštevati. Zato
je nujna nova slovenska pomlad - z voditelji in cilji, ki nas
bodo povezali v novo kakovost. Verjamem v Slovenijo.
KRŠČANSKI DEMOKRAT
12
ZGODILO SE JE
ZGODILO SE JE...
25. 03. 2015
Predsednica NSi ob visokem jubileju
obiskala dr. Marijo Bernik
Predsednica NSi Ljudmila Novak in glavni tajnik
Robert Ilc sta ob osebnem jubileju obiskala dr.
Marijo Bernik. Slovesnost je kulturno obogatil
Oktet NSi. Jože Jurkovič je v znak hvaležnosti
za njeno dobroto gospe Bernik izročilo tudi
plaketo in jo imenovalo za častno članico
Društvo jasličarjev Anton Kravanja.
31. 03. 2015
Člani Zveze seniorjev NSi na letni
konferenci izvolili novo vodstvo
Člani Zveze seniorjev NSi so se sestali
na letni volilni konferenci, na kateri
so izvolili novo vodstvo. Seniorje
bo še naprej vodil predsednik Jože
Jurkovič, podpredsednika sta postala
Irena Margon in Ignac Polajnar.
Izvoljen je bil tudi novi 10-članski
Izvršilni odbor.
13. 04. 2015
Vodstvo NSi na Dolenjskem o težavah
gospodarstva in možnih rešitvah
Vodstvo NSi je obiskalo različna podjetja na Dolenjskem. V
okviru delovnega celodnevnega obiska se je delegacija NSi
seznanila z gospodarskimi razmerami v regiji in drugimi
vprašanji prebivalcev posameznih dolenjskih občin.
Zvečer je sledilo srečanje Blizu ljudem, na katerem se je
vodstvo srečalo s članstvom NSi z območja Dolenjske.
25. 04. 2015
Zbor za kristjane v Celju
Predsednica Ljudmila Novak se je v Celju udeležila
Zbora kristjanov. Tokratna tema srečanja je bila
Krščanska politična misel skozi čas.
24. 04. 2015
Gostje pogovora pred Medijsko nočjo 2015
tokrat o politiki v medijih in medijih v politiki
Na okrogli mizi NSi z naslovom Politika v medijih,
mediji v politiki dotaknila vprašanj senzacionalizma
in sodobnega odnosa med mediji in politiko. Mnenja
o tej temi so tako soočili publicist in kolumnist Dejan
Steinbuch, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin,
televizijski novinar in urednik Bojan Traven ter
strokovnjak za politični marketing Sebastjan Jeretič.
Okrogla miza je bila uvod v letošnjo medijsko noč, ki
jo je NSi pripravila že tretjič zapored.
PREVC IZ SLS PRESTOPIL V NSi
Član IO SLS in zadnji vodja
poslanske skupine SLS Mihael
Prevc je zapustil stranko in
prestopil v NSi. »Nisem se strinjal
s politiko vodstva SLS,« je za Delo
pojasnil Prevc. “Veseli smo, ker je
gospod Prevc prepoznal delo in
program NSi kot pravi odgovor za
prihodnost,” je predsednica NSi
Ljudmila Novak povedala v odzivu.
Dosedanjim predsednikom:
Dorjanu Dujmoviču, Anici Korošec, Antonu
Tropenauerju, Igorju Suhorepcu, Andražu
Krznarju in Ireni Švab Kavčič se zahvaljujemo
za opravljeno delo. Hvala!
26. 03. 2015
OO NSi Idrija obiskal
Državni zbor in Poslansko
skupino NSi
Preko 30 članic in članov OO
NSi Idrija je obiskalo Državni
zbor in Poslansko skupino
NSi. Srečanje so zaključili na
Glavnem tajništvu, kjer so
se seznanili z delovanjem
stranke in ob koncu zadržali
ob sproščenem klepetu z
vodstvom NSi.
14. 04. 2015
Letna konferenca
Gospodarskega kluba NSi
Na letni konferenci Gospodarskega kluba NSi je bil
izvoljen nov upravni odbor
kluba.
Člani
upravnega
odbora so postali: Peregrin
Stegnar, Jože Ipavec, dr.
Peter Kralj, Pavel Reberc,
Ernest
Margon,
Andrej
Cunder, Valerij Grašič, Uroš
Korošec, Emil Ogrinc, Niko
Padevski, Robert Ilc in Milan
Matos. Novega predsednika
in dva podpredsednika bo
izvolil upravni odbor.
Novo v stranki
Novi predsedniki
odborov NSi so postali:
Danijel Sertič (MO NSi Koper),
Borut Košič (OO NSi Slovenska
Bistrica), David Urbanič (OO NSi
Apače), Matija Rom (OO NSi
Črnomelj), Klemen Petek (OO NSi
Gornji Grad) in Jure Levart (OO
NSi Slovenske Konjice). Čestitke!
26. 04. 2015
Škofovsko posvečenje novega mariborskega nadškofa
Predsednica Ljudmila Novak se je skupaj s soprogom Romanom udeležila
13
škofovskega posvečenja mariborskega nadškofa patra mag. Alojzija Cvikla, DJ.
AVTOBUSNI PREVOZI NA TABOR NSi
Več informacij o odhodih posameznih avtobusov na spletni strani www.nsi.si.
Vsem, ki se želijo udeležiti Tabora NSi v Beltincih pa njihov občinski ali regijski
odbor ni organiziral avtobusnega prevoza, sporočamo, da lahko pokličejo na
tajništvo NSi na številko 01/214 66 50. Potrudili se bomo in jim sporočili, kje
in kateremu OO NSi se lahko pridružijo na avtobusu.
OBČINSKI ODBOR
KRAJ IN ČAS ODHODA
PRIJAVA
Bela krajina
Odhod iz Črnomlja ob 6. uri.
Več informacij bodo udeleženci
prejeli ob prijavi.
041/652 469
Igor Suhorepec
Rogatec, Rogaška
Slatina, Bistrica ob
Sotli, Kozje,
Podčetrtek in Šmarje
pri Jelšah
Odhod iz Dobovca ob 7.45, iz
Rogatca (avtobusna) ob 7.55,
8.05 iz Rogaške Slatine ter 8.15
Podplat.
040/814 270 ali
03 810 6006 (zvečer)
Slavko Pavlovič,
Laško
Odhod iz Rimskih Toplic ob 10.00 041/504 716
in iz Laškega ob 10.15.
Jože Senica
Slovenske Konjice,
Vitanje in Zreče
Vitanje: odhod izpred KSEVT-a
ob 7.00 uri.
Zreče: gostišče Ulipi ob 7.15 uri.
Slov. Konjice: avtobusna postaja,
ob 7.30 uri.
Celje, Šentjur
in Štore
Vojnik in Dobrna
Ob 7. uri odhod z avtobusne
postaje v Šentjurju
Ostale informacije bodo
udeleženci prejeli ob prijavi.
Predviden odhod avtobusa ob
9.00 uri s parkirišča pred cerkvijo
v Vojniku. Avtobus bo ustavil še v
Novi cerkvi in Frankolovem.
051 348 461 ali
03 577 52 61 Jožica
Ahaj, 031 348 913
Marija Ana Tisovic.
Dobrova-Polhov
Gradec in Horjul
Odhod ob 7.30. uri izpred
Prijave zbiramo na
Kulturnega doma na Dobrovi pri 030 644 100 ali
Ljubljani.
preko [email protected].
Brezovica, Škofljica,
Ig in Velike Lašče
Odhod predvidoma ob 6.30. uri. 031/264785 Nejc Vesel,
Več informacij bodo udeleženci 031/874 146 Slavka
prejeli ob prijavi.
Kregar, 041/695 754
Rudi Rupar.
Maribor
Odhod avtobusa iz Maribora bo 040/728 254 Drago
ob 10.15 s parkirišča pri Vinagu. Jerič. Prijave do srede, 20.
dsednikih občinskih odborov.
maja 2015.
Pred taborom bomo
šli k sveti maši v župniji
Odranci ob 10. uri.
Maribor okolica
Vse informacije bodo
udeleženci prejeli ob prijavi.
040/684 113 Miha
Žižek, oziroma pri predse-
041/794 273Korenjak
Franc, 040/815 303
Suzana Tajnik,
040/161 380 ali
(dusan.volavsek@
gmail.com)
Dušan Volavšek.
Logatec
031/671 261
Jožica Korošec.
Prevoz in malica
brezplačna.
07/30 44 014ali
064/168 443 Emiljana
Pavlin, 041/650 047
Jože Papež, 041/227
020 Rafko Zupan.
Ivančna Gorica
Avtobus bo odpeljal ob 6.30 s
041/647 938
Kitnega vrha pri Zagradcu. Ustavil Anton Černivec.
se bo še na avtobusnih postajah
v Šentvidu pri Stični, Radohovi
vasi, Ivančni Gorici in Višnji Gori.
Sv. maše se bomo udeležili ob 10.00 uri v župnijski cerkvi v Beltincih.
Ribnica, Sodražica,
Loški Potok,
Grosuplje
in Dobrepolje
Avtobus bo odpeljal iz Loškega
041/361 646
potoka ob 5.45, pot bo nadaljeval Janez Merhar.
skozi Sodražico (6.00), Ribnico
(6.15), Videm-Dobrepolje (6.45) in
Grosuplje (7.00).
Radovljica, Jesenice,
Kranjska Gora
Žirovnica, Gorje,
Bled, Bohinj in Tržič
Vrba AP 6.15, Lesce AP 6.20,
Radovljica AP 6.25, Tržiška
Bistrica -pri Policiji 6.35, Tržič AP
6.40, Križe - Pr Benk
6.45, Retnje AP 6.50
041/959 684 Jurij
Dolžan, 041/657 125
Simon Resman,
031/220 365
Marija Lautar.
040/553 417 Matevž
Kleč, 031 272 862 ali (vincencij.avgustin@
siol.net) Vincencij
Avguštin. Prispevek za
posameznika je 5 EUR.
Iz Prevalj ob 7. uri, z Raven ob
7.05, iz Dravograda ob 7.15. in
Slovenj Gradca ob 7.30. uri.
031/396 376 Vlado
Pori, 070/758 371
Rožej Mirko, 041/654 632 Kotnik
Ivan, 051/442 458
Janez Lavre.
Vse informacije bodo
udeleženci prejeli ob prijavi.
031/689 058 Ernest
Margon (Pivka)
040/981 573 Majda
Vidmar (Postojna).
ob 7.30. uri.
Vse informacije bodo udeleženci 040/728 527 Ivanka
prejeli ob prijavi.
Učakar, oziroma pri pre-
040/647743
Olga Žolger
Ob 6.30 iz Žužemberka, iz
Velikega Gabra ob 6.45, ob 7.00
iz Trebnjega, 7.10 z Mirne, iz
Šentruperta ob 7.20 in ob 7.30 iz
Mokronoga.
Ljubljana DEMOKRAT
Odhod izpred
KRŠČANSKI
14 Hale Tivoli
Prijave do srede,
20. maja 2015.
Vse informacije bodo
udeleženci prejeli ob prijavi.
Trebnje, Mirna
Peč, Mirna
Šentrupert,
MokronogTrebelno,
Šmarješke Toplice
in Žužemberk
Regijski odbor Kras
031711 369 Primož
Zupan, 041 668 684
Peregrin Stegnar. Poljčane, Makole in
Slovenska Bistrica
041/652 542 Slavko
Novinec, 040/171
291, Janez Barbič,
041/231 000,
Marko Dvornik.
Koroška
7:15 AP Laze v Tuhinju,
7:20 AP Šmartno v Tuhinju,
7:30 AP Vrhpolje pri Kamniku,
7:35 AP na obvoznici pri
Šolskem mostu v Kamniku, 7:40
AP Duplica – pošta, 7:45 AP
Šmarca, 7:50 AP Preserje pri
Radomljah, 8:00 AP Domžale
Moravče, Lukovica,
Dol pri Ljubljani,
Mengeš in Trzin
oziroma pri predsednikih občinskih odborov.
Dolenjske Toplice,
Vse informacije bodo
Straža, Novo mesto in udeleženci prejeli ob prijavi.
Škocjan
Kranj in ostali odbori Ob 7. uri na vzhodnem parkirišču
Mercator centra na Primskovem.
Avtobus bo vozil iz Kranja čez
Medvode na avtocesto.
Domžale, Kamnik
in Komenda
030/644 100 Igor Pigac
ali [email protected]
Prijave do četrtka, 21. 5.
2015.
dnikih občinskih odborov
Vse informacije bodo
udeleženci prejeli ob prijavi.
041/365 329
Janez Ovsec
Cerknica,
Vse informacije bodo
Loška dolina in Bloke udeleženci prejeli ob prijavi.
051/366 301
Iva Dimic
Borovnica, Log
Ob 6:30 s parkirišča izpred
Dragomer in Vrhnika Črnega orla (med stavbo Črni
orel in bencinsko črpalko Petrol
v smeri proti Ljubljani).
031/641112 Andrej
Čampa, 041/861 319
Vili Kosednar,
040/639 275 Polde Rus.
041/270 878 Franc
Vranetič, 040/233 331
Marjetka Kerin,
031/536 943 Silvo
Kiren, 041/910 334
Luka Luzar, 041/864
900 Miran Prnaver.
Brežice, Krško,
Kostanjevica na Krki,
Sevnica, Radeče in
Šentjernej
Ob 6.45 iz Kostanjevice na
Krki, ob 7.uri iz Šentjerneja, iz
Krškega ob 7.30 uri in ob 8. uri
iz Radeč.
Idrija in Cerkno
Ob 5.45 uri iz Cerkna, ob 6.00
070/704 455 Ivan Strel.
uri iz Sp. Idrije, ob 6.10. uri iz
Sv. maše se bomo udeležili
Idrije ter ob 6.30. uri iz Godoviča. ob 10. uri v župnijski cerkvi v
Beltincih.
Strošek prevoza je 5 EUR.
Tolmin, Bovec in
Kobarid
Odhod ob 5. uri z avtobusne
postaje v Tolminu
031/ 236 502 Mercedes
Fratnik, 041/643 645
Pavel Sivec, 031/218
931 Dana Ivanič.
Prekmurje
Vse informacije bodo
udeleženci prejeli ob prijavi.
031/868 410 Stanislav
Horvat, 040/728 237
Janez Kovačič,
031/800568
Dezider Šooš.
Gornja Radgona,
Radenci in
Sv. Jurij ob Ščavnici
Vse informacije bodo
udeleženci prejeli ob prijavi.
040/205 881 Ivan
Kajdič, 041/432 740
Vladimir Rantaša,
031/365 013 Jožef
Kocuvan.
Ptuj in
okoliške občine
Vse informacije bodo
udeleženci prejeli ob prijavi.
031/487 500 Barbara
Omers Vrbanc,
031/522 261 Marjan
Mušič, oziroma pri predsednikih občinskih odborov.
Ormož, Središče ob
Dravi in Sveti Tomaž
Odhod izpred Ormoškega
gradu ob 7.30 uri.
Braslovče, Prebold,
Polzela, Vransko,
Tabor in Žalec
Vse informacije bodo udeleženci 040/728 217 Vilma
prejeli ob prijavi.
Tekavc, 040/339 977
Aleksander Reberšek,
040/639 462 Jure Vasle.
Šoštanj
Predviden odhod avtobusa z
041/686 177
avtobusne postaje Šoštanj ob 7. uri. Roman Kavšak
Velenje
Vse informacije bodo udeleženci 041/448 002
prejeli ob prijavi
Andrej Kuzman
Ajdovščina, Nova
Gorica in Vipava
Iz Nove Gorice (AP) ob 7. uri, ob
7.30 iz Ajdovščine, ob 7.40 s
trga v Vipavi
031/506 555
Nadja Pregeljc Piran, Izola in Koper
Predviden odhod ob 6. uri iz
Kopra (postaja pri bivši Soči) in
AP Bertoki ob 6.15 uri.
040/728 179
Dorjano Dumovič
041/265 229
Stanka Kolarič
AKTUALNO
Demos je pred 25 leti
zmagal za Slovenijo
Na dan 8. aprila je bila leta 1990 cvetna nedelja.
Prvič po drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji
smo volili pretežno demokratično. Te volitve so bile
najpomembnejše in politično prelomne volitve v
zgodovini slovenskega naroda. V neenakih pogojih
je zmagala “slovenska pomlad” - z DEMOS-ovim
programom samostojne, demokratične in v Evropo
usmerjene slovenske države. Znotraj DEMOS-a so
zmagali Slovenski krščanski demokrati.
krivijo demokracijo, osamosvojitev in Evropo. Medtem
posledice neodgovornega obnašanja prelagamo na
naša pozna leta in zanamce.
Rešitev ni nova revolucija, ampak nadaljevanje slovenske
pomladi. Hvala vsem, ki ste/so jo takrat podprli.
Lojze Peterle,
predsednik osamosvojitvene vlade in evropski poslanec
Ta zmaga je pomenila politični predpogoj za uresničitev
stoletnih sanj o lastni državnosti, saj smo za to
potrebovali tudi demokratično postavljeno izvršilno
oblast. Postavili smo državo, zmagali v vojni za Slovenijo,
dosegli gospodarsko rast in se umestili na politični
zemljevid sveta, nekaj let smo prehitevali boljše od nas.
Petindvajset let pozneje se mi in svet okrog nas
sprašuje, kaj se (nam) je zgodilo. Zakaj nismo postali
druga Švica, je odgovoril najkrajše kar se da Ivan
Oman - “Imeli bi Švico, če bi delali kot Švicarji”. Ključni
problem je odsotnost smisla za skupno. Za odstop
od reformne linije in nedokončano tranzicijo je kriva
politika, začenši s tisto, ki je zavrnila Demosov model
privatizacije. Vsa tista politika, ki je državo po padcu
prve pomladne vlade podredila interesom in praksi,
ki niso pomenili dela za skupno dobro. Glasniki tega
napačnega in škodljivega razvoja pa danes za to sliko
Blog Lojzeta Peterleta ob obletnici prvih
demokratičnih volitev
Več njegovih misli lahko preberete na
www.peterle.eu
Ustanovitev Demosa
15
NAŠ ŽUPAN
Prav tako smo občina, ki je poplavno ogrožena, saniramo
pa tudi številne plazove, ki jih je sprožilo deževje.
Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in
ostalimi političnimi strankami?
Na volitvah sem nastopil kot skupni kandidat NSi, SLS in
SDS, zato je tudi sodelovanje v samem občinskem svetu
dobro. Na mestu je zahvala vsem svetnikom iz osmih
strank in list za njihovo dobro konstruktivno delo v korist
občine.
Branko PETRE
župan občine Vojnik
Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih
(poklic, družina, hobiji…)?
V lepem kraju Nova Cerkev živim že 52 let. Sem poročen,
oče dveh otrok in imam že tri vnuke. Po osnovni izobrazbi
sem inženir strojništva, zaradi potreb po novem znanju
pa sem doštudiral še ekonomijo. Sicer sem 30 let delal
v gospodarstvu - v glavnem v trgovini. Veseli me hoja
v hribe, občasno kolesarim od petdesetega leta dalje
pa sem tudi mladi čebelar. Že nekaj let sem tudi ključar
v cerkvi sv. Lenarta v Novi Cerkvi. Ne smatram se za
politika, na svoje delo gledam kot priložnost, da storim
nekaj dobrega za skupnost, v kateri živim.
Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim
demokratom?
V politiko sem se kot občinski svetnik podal pred 16 leti
s ciljem zgraditi telovadnico pri OŠ v Novi cerkvi. To nam
je nato uspelo v drugem mandatu. Takratni župan g.
Podergajs me je imenoval za podžupana in to funkcijo
sem opravljal 10 let. Član NSi sem zaradi vrednot
krščanske demokracije, v katerih sem tudi jaz vzgojen in
jih zagovarjam. Smatram, da je NSI moderna stranka z
jasnim programom in dobrim vodstvom.
Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Vojnik
najbolj prepoznavna?
V naši občini živi cca. 8800 prebivalcev. Poleg podjetništva
se ljudje ukvarjajo s turizmom in kmetijstvom usmerjenim
predvsem v ekološko pridelavo. Velik del prebivalstva
pa se na delo vozi v celjsko kotlino. Število prebivalcev
nam vsako leto narašča, imamo moderne osnovne šole
in vrtce s pripadajočimi športnimi objekti. Posebej smo
ponosni na zelo razvito društveno dejavnost, saj deluje
51 različnih društev (gasilci, kulturna društva, turistična
društva, vinogradniki, različna športna društva,…). Poleg
čudovite narave, so naše največje bogastvo naši ljudje.
Ponašamo se z nazivi mladim prijazna občina, čebelam
prijazna občina, letos pa smo začeli projekt občina po
meri invalidov.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči
in jih rešujete prednostno?
Največji
problem je nezaposlenost med mladimi.
Spopadamo se z nedokončanimi projekti na področju
kanalizacijskega omrežja, manjkajo nam pločniki,
kolesarske steze in kar nekaj asfalta na lokalnih cestah.
KRŠČANSKI DEMOKRAT
16
Kakšna je vaša vizija razvoja občine Vojnik?
Moja vizija je trajnostni razvoj občine na vseh področjih
ob upoštevanju ohranjanja neokrnjenosti naravnega
okolja, kulturne dediščine in kvalitete življenja. Radi
bi zagotovili ustrezne pogoje za razvoj podjetništva,
kmetijstva, turizma in energijske učinkovitosti.
OBČINA
VOJNIK
Površina:
Župan:
Občinski svet
NSi članov OS
75,3 km²
Branko Petre
Prebivalcev
■ moški
■ žensk
Povprečna starost:
Stanovanjske površine:
■ gospodinjstev:
■ družin:
Delovno aktivnih:
■ brezposelnih:
7.825
3.848
3.977
39,28 let
26,47 m²/osebo
2585
2190
3659
572
2 občinski svetnici
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
Lojze Peterle že tretjič
evropski poslanec leta
na področju zdravja
Evropski poslanec Lojze Peterle je bil že tretjič
izbran za evropskega poslanca leta na področju
zdravja. Med 751 evropskimi poslanci je bil tako
eden od 18 izbrancev, ki so bili letos nagrajeni z
nagrado “MEP Award”, ki jih za izjemne dosežke
na svojem področju vsako leto podeljuje The
Parliament Magazine. Peterle je nagrado prejel
že leta 2008 in 2014 v Evropskem parlamentu
pa je znan kot ena ključnih osebnosti, ko gre za
boj proti raku. Zavzema se za vlaganje v področje
preventive, za dostopno zdravljenje vseh
bolnikov, ne glede na njihov ekonomski status,
in prost dostop bolnikov do več razpoložljivih
metod zdravljenja. Svoje delo v boju proti raku
uresničuje tudi kot predsednik neformalne
skupine MEPs against Cancer.
mnenju prva politična prednostna naloga.
Naš slogan bi moral biti “Zdravje na prvem
mestu!”. Evropski parlament nima zakonodajne
pristojnosti na zdravstvenem področju, vendar
pa lahko, pod pogojem, da zdravja ne razumemo
zgolj kot posamezno področje ali izoliran vidik, z
dobrimi koncepti, pobudami in močno politično
voljo, dosežemo veliko. Pred nekaj leti smo se
dogovorili, da bomo zdravje uporabili v vseh
politikah in za vse. Ne moremo reči, da smo bili v
celoti uspešni. Naš izziv in dolžnost je bila, da bi
dobili vse pomembne interesne skupine na svojo
stran, na stran zdravja. Dobre rezultate lahko
dosežemo samo, če bomo delili odgovornost in
delali skupaj. Še naprej si prizadevajmo za več
zdravja v Evropi,« je ob podelitvi dejal Peterle.
»V čast mi je to nagrado prejeti že tretjič. Rad
bi se zahvalil svojim poslanskim kolegom za
njihovo pozornost do mojega dela in prizadevanj
za več zdravja v Evropi. Zdravje je še vedno eden
glavnih izzivov v Evropski zvezi in po mojem
Evropski poslanec je prejem ugledne nagrade
v Sloveniji obeležil tudi s posvetom „Stopimo
skupaj“, kjer so predstavniki stroke in politike
ovrednotili področje boja proti raku v Sloveniji.
Evropski poslanci iz Slovenije
strnili vrste v podporo
slovenskim čebelarjem
Evropski poslanci iz Slovenije so v Evropskem parlamentu
gostili predstavnike slovenskega čebelarstva in s tem
podprli njihova prizadevanja za zaščito čebel in ohranjanje
čebelarstva - ne le v Sloveniji, temveč na ravni celotne
Evropske unije oz. na svetovni ravni.
Zagotavljanje opraševanje rastlin je vsako leto vredno
približno 153 milijard evrov po vsem svetu oz. 22 milijard
evrov v Evropi. Opraševalci kot so čebele prispevajo k
35 odstotnem deležu svetovne kmetijske pridelave. Od
opraševanja čebel je namreč odvisnih več kot 80 odstotkov
kulturnih rastlin. Z izumrtjem čebel bi z obličja Zemlje
izginilo preko 20.000 rastlinskih vrst. Čebele s svojimi
visoko hranljivimi izdelki (med, matični mleček, cvetni prah
...) prispevajo tudi h hranilni varnosti prebivalstva.
pa je sprejela odločitev o začasni prepovedi uporabe
klotianidina, tiametoksama in imidakloprida - dvoletna
prepoved je začela veljati 1. decembra 2013. V vmesnem
času so posamezne države članice kljubovale prepovedi
uporabe neonikotinoidov, v letošnjem letu pa namerava EK
opraviti evaluacijo začasne prepovedi na neonikotioide. V
ta namen smo v marcu 2015 s skupino poslancev Evropski
komisiji postavili novo vprašanje glede znanstvenih študij
in terenskih testov, ki bodo tvorili podlago za evaluacijo.
Poleg tega sem so-podpisal tudi vprašanje, ali namerava
Evropska komisija ukrepati proti državam članicam, ki niso
prepovedale zračnega škropljenja pesticidov.«.
Žal se vsako leto število čebel po svetu močno zmanjša.
Najpogostejši vzroki poleg bolezni čebel so GSO in pesticidi.
Lojze Peterle je ob tem pojasnil: »Vesel sem, da je Slovenija
poleg Francije, Nemčije in Italije v preteklosti že sprejela
prepoved uporabe neonikotinoidov. Evropska komisija
17
OSEBNO
Jernej VRTOVEC
poslanec
Poklic in delo?
Teolog, poslanec
Kateri so vaši hobiji?
Nogomet, sprehodi z družino, delo v domačem vinogradu itd.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
Zgodovina, geografija
Vaš najljubši letni čas?
Pomlad
Najljubša turistična destinacija?
Domača Vipavska dolina
Vaša barva je?
Modra, v odtenkih modrine NSi
Najljubša knjiga?
Najbolj poučna in primerna knjiga za vse priložnosti je
zagotovo Sveto pismo. Nedavno pa me je navdušil roman
Draga Jančarja z naslovom To noč sem jo videl.
Najljubši glasbeni izvajalec?
Nimam posebnega favorita
Najboljši športnik ali športnica?
Med slovenskimi športniki zelo cenim Tino Maze, ker je
dokazala, da s trdim delom, samodisciplino in redom
lahko osvajaš lovorike, talent je namreč mnogo premalo.
Prav zato je Tina lahko zgled ne le športnikom, ampak
slehernemu državljanu. Izpostavil pa bom tudi Petra
Prevca, ki ne glede na uspehe, ki jih dosega, izžareva
preprostost in odprtost.
Kaj vam pomeni družina?
Vse!
Kaj vam pomeni država?
Država mi pomeni politično ureditev, ki je nujna za
razvoj družbe in posameznika. Državljanom mora nuditi
pogoje za njihov razvoj in napredek. Odločilno vlogo
pri oblikovanju države imamo državljani, medtem ko
je za dobro in učinkovito delovanje države še posebej
pomemben tisti del državljanov (navadno večinski), ki se v
okviru države označuje za narod in ima do nje domovinski
odnos.
Kaj vam pomeni politika?
Poslanstvo, da v imenu ljudi delam za ljudi. Je zmožnost
vplivanja na kakovost bivanja sočloveka, saj želim preko
politike ustvarjati dobre pogoje za razvoj posameznika in
družbe. Sicer pa politika določa višino plače, ceno kruha v
trgovini, ceno naftnih derivatov, višino davkov, ceno vrtca,
višino štipendije itd. Da, vse to ureja politika, zato pamet v
ko gremo na 18
volitve.
KRŠČANSKIroke,
DEMOKRAT
Kaj vam pomeni Slovenija?
Slovenija je moja država, moja domovina in zaradi
ljubezni do nje ji v okviru političnega delovanja po
najboljših močeh pomagam pri razvoju. Pomeni
mi dom, na katerega gledam s srčnostjo in
pripadnostjo.
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Ker krščanski demokrati zagovarjamo politično
smer, ki zagotavlja blaginjo in varnost za vse
državljane, ker imamo tradicionalni pogled na
nekatere družbene ureditve in zaradi tega, ker
ohranjamo občečloveške vrednote, ki so temelj za
obstoj družbe. Sicer pa sleherno politično stranko
ustvarjajo ljudje in prav izjemni člani so tudi razlog,
da sem z veseljem v NSi. Smo družba poštenih,
pridnih in zavednih ljudi.
Družboslovje ali naravoslovje?
Družboslovje
Gospodarstvo ali javni sektor?
Dajem prednost gospodarstvu, čeprav eno brez
drugega ne gre. Javni sektor mora ustvarjati
pogoje, da bo gospodarstvo delalo dobro.
Gospodarstvo namreč financira javni sektor, ki je
glede na gospodarska gibanja preobširen, zato je
potrebna njegova racionalizacija.
Nova Slovenija ali Ljudmila Novak?
Nova Slovenija. Naša stranka ni odvisna le od
enega posameznika ali posameznice. Je pa
Ljudmila Novak naša predsednica, prvi obraz
Nove Slovenije in za razvoj stranke do nadaljnjega
najbolj pomembna članica.
Vaš vzornik je?
Nimam posebnih izbrancev, ki jih bi posnemal.
Imam pa za zgled delo Pedra Opeke, ki je resničen
vzor, kako lahko z močno voljo, doslednostjo,
vztrajnostjo in neomajno vero premikamo meje
mogočega.
RAZVEDRILO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: Kosilo z vodjo poslanske
skupine NSi mag. Matejem Toninom; 2. nagrada: Kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih.
Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do srede, 10. junija 2015, na naslov: NSi, Cankarjeva
11, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Geslo pretekle križanke je bilo EKIPA ZA PRIHODNOST. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado kosilo s predsednico NSi Ljudmilo Novak prejme Marinka Jenko (Cerklje na Gor.),
2. nagrado kosilo s poslancem NSi Jernejem Vrtovcem prejme Cveta Poglajen (Litija) in
3. nagrado knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih prejme Franc Müllner (Škofja Loka).
Iskrene čestitke! Nagrajence
bo v prihodnjih dneh kontaktiralo
Glavno tajništvo NSi.
Želim sodelovati v:
V NSi deluje sedem organizacijskih oblik. Vabimo vas, da se priključite v kmečko zvezo, gospodarski klub
ali združenje delavcev in izpolnite spodnjo pristopno izjavo. Dobrodošli!
KMEČKA ZVEZA NSi
ZDRUŽENJE DELAVCEV NSi
Ime in priimek:
GOSPODARSKI KLUB NSi
Datum rojstva:
NASLOV
KONTAKTNI PODATKI
Ulica:
Pošta:
Občina:
Mobilni telefon:
E-pošta:
Član NSi:
DA
Kraj:
(označi kvadratek)
Datum:
NE
(obkroži)
Lastnoročni podpis:
Izjavljam, da sprejemam pravila in program organizacijske oblike. S podpisom dovoljujem uporabo mojih podatkov za delo in aktivnosti organizacijske oblike.
19
Pristopno izjavo pošljite na naslov NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana ali poskenirano pošljite na e-pošto: [email protected]. Hvala!
TABOR NOVE SLOVENIJE
krščanskih demokratov
Beltinci, nedelja, 24. maj 2015
NAVIHANKE in
GODBA BAKOVCI
Z veseljem Vas pričakujemo na Taboru Nove Slovenije, da drug drugega
spodbudimo pri naših prizadevanjih za uspešno Slovenijo in močno Evropo.
10:00 sveta maša v župnijski cerkvi v Beltincih ali v okoliških cerkvah
11:00 - 12:30 zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru,
glasbeni program in nastop Prekmurske godbe Bakovci
12:30 - 13:30 osrednji uradni program tabora z nagovorom
predsednice NSi Ljudmile Novak
13:30 druženje in zabavno popoldne
z ansamblom Navihanke
15:30 nogometna tekma med ekipo NSi in PAX
(Slovensko duhovniško nogometno reprezentanco)
Z nami bodo tudi:
■ Moški pevski zbor Lipovci
■ Folklorna in Tamburaška skupina KUD Beltinci
■ Oktet NSi
KRŠČANSKI DEMOKRAT
20
Vabljeni!