1. No category

KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, september 2015, št.3
INTERVJU:
dr. Janez
ŠUŠTERŠIČ
NSi ima stabilnost in
sposobnost prevzeti
vodenje vlade.
NSi PRAZNUJE 15. ROJSTNI DAN
PRIPRAVLJENI NA ZDRAVSTVENO REFORMO
PET UKREPOV ZA NIŽJE DAVKE
1
NOVI ČLANI = NOVA MOČ
Novo Slovenijo – krščanske demokrate sestavlja 10 tisoč članic in članov, ki že
15 let soustvarjamo in gradimo krščansko demokracijo v Sloveniji. Skupaj smo bili
v dobrih in slabih časih. Skupaj imamo cilj boljšo in drugačno Slovenijo, na katero
bomo spet ponosni.
Večja kot bo naša družina, večja bo naša moč ter hitreje in močneje bomo na cilju.
Povabimo v našo skupno družino naše družinske člane, sorodnike, prijatelje in
znance. Vsak, ki z nami deli naše vrednote, je dobrodošel med nami.
Skupaj lahko dosežemo veliko!
Pridruži se nam!
Podpisano pristopnico pošljite na naslov
NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana
ali skenirano po elektronski pošti
[email protected].
KRŠČANSKI DEMOKRAT
2
UVODNIK
NOVA SLOVENIJA
KRŠČANSKI DEMOKRATI
KAZALO
Odgovorna jesen.
Pred vami je tretja številka našega časopisa »Krščanski
demokrat«, ki je naletel na lep odziv med našimi člani
in simpatizerji. Tudi na ta način se trudimo, da boste
bolje obveščeni o delu in aktivnostih stranke ter njenih
predstavnikov.
Nova Slovenija je 4. avgusta praznovala 15. rojstni dan.
Zaradi počitniških dni smo praznovanje obletnice prestavili
na začetek septembra. Pripravili smo malce drugačno
prireditev in se zbrali v Železniškem muzeju v Ljubljani
ter z govorom, sporočili, glasbo in filmom proslavili našo
obletnico. V ta namen je bil izdelan z lastnimi močmi
poseben film o zgodovini in razvoju naše stranke čez vseh
petnajst let.
Pred poletjem smo začeli veliko vsebinsko akcijo z
naslovom »Ukrepi za nižje davke«, ki vam jo predstavljamo
na naslednjih straneh. Kot stranka, ki je odprta za dialog
z vsemi, smo ukrepe predstavili na posebni spletni strani,
kjer lahko dodatne ukrepe oziroma dopolnila k ukrepom
predlagate vsi. V preteklih tednih je vodstvo stranke na
srečanjih predstavilo ukrepe tudi različnim gospodarskim,
delodajalskim, menedžerskim in sindikalnim organizacijam.
Po koncu javne razprave bomo ukrepe zapisali v obliki
zakonov, ki jih bomo vložili v parlamentarno proceduro,
obenem pa jih bomo predstavili tudi članom Vlade RS.
Prvemu projektu pa že sledi drugi projekt »zdravstvena
reforma«. Strokovni odbor NSi za zdravje je pripravil
odlična izhodišča za razpravo na to res veliko in potrebno
temo. Področje zdravja se dotika vsakega izmed nas in
pomembno je, da ima naša stranka zanj odgovore.
4
NSI PRAZNUJE 15 LET
5
ZDRSI ZUNANJEGA MINISTRA
6
ZDRAVSTVENA REFORMA
7
ZAKON O PRIKRITIH GROBIŠČIH
8
UKREPI ZA NIŽJE DAVKE
9
RAZMERE V GOSPODARSTVU
10
INTERVJU: JANEZ ŠUŠTERŠIČ
14
ZGODILO SE JE
16
NAŠ ŽUPAN
17
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
18
ZDRAVKO LUKETIČ
19
NAGRADNA KRIŽANKA
NSi ni opozicijska stranka, ki bi zgolj kritizirala vlado. Smo
stranka, ki močno dela na vsebinskih vprašanjih in predlaga
konkretne ukrepe, zakone in reforme. To spoznava vse
več ljudi, kar se tudi odraža na javnomnenjskih raziskavah.
Samo trdo delo in vztrajanje se na koncu poplača.
Vrhunec letošnjega leta za NSi bo 9. kongres stranke, ki bo
predvsem vsebinske narave. Ključni temi bosta nižji davki
in zdravje. Kongres NSi je odprte narave, na katerem je
dobrodošel prav vsak član ali simpatizer.
Naslednja številka bo pred vami v prazničnem mesecu
decembru.
Robert Ilc
glavni tajnik
Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratov
Izdaja: Glavno tajništvo NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik
Oblikovanje: Andrej Cimperšek
Naslovna fotografija: Jernej Prelac
Naklada: 9400 izvodov, Ljubljana, september 2015
Tisk: Tiskarna Januš, Miran Januš s.p.
3
AKTUALNO
NSi praznuje 15 let delovanja
Nova Slovenija je pred petnajstimi leti nastala iz
potrebe in nujnosti, da v Sloveniji ohranimo krščansko
demokracijo, ki izvira iz vrednot, iz katerih je vzklila
tudi združena in demokratična Evropa. To so vrednote,
ki nam narekujejo pravičnost, poštenost, solidarnost,
miroljubnost, sodelovanje, medsebojno spoštovanje
in odgovorno ravnanje. Evropska unija z uresničitvijo
in spoštovanjem teh vrednot predstavlja prostor,
ki zagotavlja svobodo, spoštovanje in upoštevanje
slehernega človeka, ne glede na njegovo narodno,
rasno ali politično pripadnost, ne glede na spol ali
premoženjsko stanje.
Tudi zato je Evropska unija postala najbolj zaželeni
cilj mnogih ljudi, ki iščejo varno zatočišče in boljše
življenje. Ob valu številnih beguncev in migrantov v
nekatere države EU, pa je stara celina danes tudi na
veliki preizkušnji. Na eni strani se pojavlja vprašanje (ne)
varnosti ob nenadzorovanem prestopu meja EU, po
drugi strani pa je jasno, da se je v primeru humanitarne
begunske
krize
potrebno
odzvati
solidarno,
človekoljubno in predvsem hitro. Upam in verjamem, da
Slovenci to zmoremo, saj smo ob naravnih katastrofah
in drugih nesrečah soljudi to že večkrat dokazali. A le
s humanitarno pomočjo in solidarnim sprejemom nekaj
sto beguncev tega problema, ki je zlasti na Bližnjem
vzhodu nastal kot posledica diktatorskih režimov,
terorizma in terorja t. i. Islamske držav, ne bomo rešili.
Za dolgoročno rešitev bodo morali evropski in ostali
svetovni voditelji najti skupen jezik in izredne razmere
rešiti s končanjem vojnih žarišč zlasti na Bližnjem
vzhodu in v Afriki.
Krščanski demokrati se bomo po svojih močeh potrudili,
da bi pri reševanju begunske krize in drugih problemov
našli rešitve, ki bodo po meri današnjega časa in človeka.
Naše vodilo pri tem so vrednote krščanske demokracije,
ki v središče postavljajo spoštovanje človeka od spočetja
do naravne smrti, spoštovanje Stvarstva ter odgovorno
ravnanje z naravo in dobrinami tega sveta. Našo politiko
uresničujemo na podlagi iskanja dobrega in ne na
podlagi sovraštva, delitev in laži. Zlasti v Sloveniji, ki
se še vedno ni povsem osvobodila spon preteklosti,
ideoloških delitev in manipuliranja s strani različnih
ljudi in interesnih skupin, je to pogosto težka naloga.
Dejstvo je, da ideološke razprave pri ljudeh spodbujajo
močne čustvene reakcije, in da je posledično ljudi tako
najlažje nagovarjati in jih nemalokrat zlorabljati tudi za
ohranitev ali pridobitev oblasti. Večkrat ponovljena laž
tako dobi status »resnice«, ki zavede tudi najbolj iskrene
in poštene ljudi. Do sedaj je bila v Sloveniji ideologija
glavno vodilo, po katerem smo razvrščali stranke v leve
in desne, v komunistične in protikomunistične. Takšna
delitev, na žalost, še danes ustreza tako nekaterim
politikom na levi kot nekaterim na desni. A to ne bi
smelo biti poslanstvo delovanja v politiki, zato se v Novi
KRŠČANSKI DEMOKRAT
4
Sloveniji tajšnih »igric« ne bomo igrali. Delovali bomo
odgovorno in konstruktivno, ker si želimo boljšo in
pravičnejšo Slovenijo.
Ob tem se veselimo spodbudnih besed mnogih
uglednih ljudi, gospodarstvenikov in strokovnjakov,
ki verjamejo v naše delo in prav v NSi vidijo resno in
pošteno stranko, ki Sloveniji prinaša upanje. V NSi smo
v letošnjo jesen vstopili z akcijo »ZA nižje davke«, s
katero želimo predstaviti konkretne predloge za nižje
davke in prispevke ter tako gospodarstvu, ki predstavlja
temelj države blaginje, dati pravo podporo. Prav tako
pripravljamo temelje za zdravstveno reformo, ki je
s strani vlade ni od nikoder. Pri vseh teh projektih v
NSi seveda nimamo težav sodelovati z vsakim, ki ima
dobre namene in predloge v korist vseh državljanov.
Za konstruktivno delovanje ni potrebno sklepati velikih
koalicij in izločevati vseh ostalih akterjev. Kdor želi
delovati konstruktivno in dobronamerno, to lahko stori v
koaliciji ali v opoziciji.
Ob 15. obletnici delovanja naše stranke bi vam rada
iskreno čestitala in se zahvalila vsem članicam in članom
ter funkcionarjem, ki verjamete v NSi in s svojim delom,
poštenostjo, odgovornostjo in vero dajete zgled, da je
krščanska demokracija pravi odgovor na preštevilne
izzive sodobnega časa.
Bog vas živi in Bog živi našo lepo Slovenijo!
Ljudmila Novak
predsednica NSi
AKTUALNO
Diplomatski faux pas
Upokojenski prvak, ki ima plačo šefa slovenske diplomacije,
je odgovoren za niz diplomatskih spodrsljajev, ki
ponovno spravljajo v slabo voljo slovenske državljane in
davkoplačevalce. Pomanjkanje strategije, kako reagirati
in nevtralizirati posledice, ki jih je povzročila natančno
načrtovana mednarodna vohunska afera, je dokaz
izjemno slabe kondicije šefa slovenske diplomacije.
Števec spodrsljajev Karla Erjavca se je v letošnjem
polletju vrtel na visokih obratih. Poročila nadzornikov
za nekatera diplomatsko-konzularna predstavništva
so zaskrbljujoča. Šef diplomacije pa, namesto da bi
odločno ukrepal, pometa težave pod preprogo. Vse več
je signalov, da Mladike enostavno ne obvladuje več. NSi
je bila oster nasprotnik arbitražnega sporazuma (AS)
med Vlado RS in Vlado RH. A kot stranka krščanskih
demokratov demokratično izraženo voljo ljudstva
na referendumu AS priznavamo kot mednarodno
pogodbo. K temu pa dodajamo naše pričakovanje:
pacta sunt servanda (dogovore je treba spoštovati).
AS je mednarodna pogodba, ki natančno definira
*
tudi naloge arbitražnega tribunala. Po mednarodni
prisluškovalni aferi, ki je morda bila spodbujena tudi z
blebetanjem upokojenskega prvaka na eni od lokalnih TVpostaj, je ta trenutek pomembno, da arbitražno sodišče
nadaljuje s postopkom in konča svoj mandat tako, kot je
določen v AS. Slovenija zaupa v integriteto, neodvisnost
in nepristranskost članov sodišča in postopka. Kljub temu
pa je čas, da premier Miro Cerar presodi, ali Slovenija s
Karlom Erjavcem kot zunanjim ministrom pridobiva ali
izgublja.
Jožef Horvat
podpredsednik NSi
Miro Cerar naj presodi,
ali Slovenija s Karlom
Erjavcem pridobiva ali
izgublja.
Kmetom ne smemo naložiti
višjih obremenitev
Verjetno ste sami že opazili, kaj se dogaja z našimi
gozdovi. Škoda, ki jo je povzročil žledolom, je bila, kot
kaže sedaj, samo začetek izginjanja smreke pa tudi
jelke na našem širšem področju. Kot predsednico
Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v DZ
me skrbi izjemen porast podlubnikov in seveda škode,
ki jo povzroča tak porast. Zato sem od vlade zahtevala
poročilo o stanju in sanaciji gozdov, prizadetih zaradi
razmnožitve podlubnikov. V začetku septembra smo
v državnem zboru, na matičnem odboru, opravili širšo
razpravo o stanju v slovenskih gozdovih in sprejeli
sklep, da nas ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano odslej redno obvešča o stanju in sanaciji
škode zaradi podlubnikov. Stanje na tem področju je
namreč resno in zaskrbljujoče. Po žledolomu smo v
preteklem letu imeli srečo, ker je bilo veliko dežja, ki
je ovirala razmnoževanje podlubnikov. Letošnje leto
pa so vremenske razmere s suhimi in toplimi dnevi
ponudile idealne pogoje za širjenje lesnih škodljivcev.
Kot predsednica odbora za kmetijstvo sem zato pozvala
resorno ministrstvo, da nemudoma pripravi in predstavi
načrt sanacije poškodovanih gozdov, predvsem načrte
zasaditve po posamičnih območjih.
Morda ni odveč na tem mestu ponoviti informacijo, da
za posek napadenega drevja ni potrebno predhodno
pridobiti dovoljenja za posek, ampak se sanitarna sečnja
opravi nemudoma, zatem pa o opravljeni sečnji obvesti
revirnega gozdarja.
Kmetu se višjih
obremenitev v
prihodnje ne sme
naložiti.
Položaj kmeta na našem območju nikoli ni bil lahek, saj je
kmetovanje oteženo zaradi naravnih klimatskih pogojev.
Temu se je pridružila še nedavna naravna katastrofa
žledoloma. Gozd, ki je stoletja veljal za kmetovo banko, se
sedaj sesuva, cena lesa je zelo nizka, pa še prodati ga ne
more.
Poleg padca mlečnih kvot in posledično padanja cen
mleka, se kmetje srečujejo tudi s padcem cen za krompir,
zelenjavo in sadje. Kje bo kmet v prihodnje jemal, ni znano
nikomur. Prepričana pa sem, da bo preživel, ker je od
nekdaj navajen na skromno in garaško življenje.
Sama pa ob vsem tem čutim in se zavedam odgovornosti,
da se z vso močjo zavzamem za položaj kmeta, še posebno,
ko bo ponovno govora o novih davkih, katastrskem
dohodku ali nepremičninskemu davku. Kmetu se višjih
obremenitev v prihodnje ne sme naložiti, ker mu praktično
ni ostalo nobenih rezerv.
Iva Dimic
podpredsednica NSi
* - Diplomatski spodrsljaj
5
AKTUALNO
Pripravljeni na spremembe v
zdravstvu
Zadnje čase se resnično zdi, da je v slovenskem zdravstvu
vse obrnjeno na glavo. Afera na afero, državljani pa
posledično izgubljamo zaupanje v zdravstveni sistem, ki
očitno ne deluje. Imamo odlične in svetovno uveljavljene
zdravnike, požrtvovalne medicinske sestre ter drugo
zdravstveno osebje, toda sistem je podoben gnilemu
jabolku, ki ga je potrebno vreči stran, saj ni več okusno.
Sistem je torej treba zamenjati in rešitev je le korenita
zdravstvena reforma ter popolna sprememba smeri. Smo
pripravljeni?
Če želimo, da bo zdravstveni sistem v Sloveniji boljši,
moramo odpraviti vse anomalije ter ga temeljito reformirati.
Zgolj kozmetični popravki ne bodo dovolj. Izražam bojazen,
da zdajšnja ministrica Milojka Kolar Celarc z ekipo tej
nalogi ni kos, saj jo obkroža preveč tistih, ki si sprememb v
zdravstvu ne želijo. Postopki se namreč odvijajo prepočasi,
predvsem pa v napačno smer. Za zdravstveno reformo je
potrebna tudi politična volja. Še vsak zdravstveni minister
jo je obljubil, a je ni mogel izpeljati, ker ni imel dovolj
močnega političnega zaledja.
Zdravstvo kot sistem mora biti prilagojen potrebam ljudi,
česar v Sloveniji nimamo. Kakšen je namreč zdravstveni
sistem, da zbiramo zamaške za zdravljenje naših otrok,
in da prirejamo dobrodelne akcije za operacije v tujini?
Kakšno je to zdravstvo, da čakalne dobe že za manjše
posege znašajo več let? Žal ne moremo govoriti, da imamo
v Sloveniji človeka vreden zdravstveni sistem, čeprav bi ga
morali imeti.
V Novi Sloveniji smo pripravljeni prevzeti odgovornost in
v naslednjih dneh bomo tudi javnosti predstavili celovito
reformo zdravstvenega sistema. Zavedamo se vseh
posledic, tudi političnih, saj gre za vsebino, ki ni populistična,
je pa nadvse potrebna. Krščanski demokrati nismo poslani,
da delamo to, kar je všečno, ampak to, kar je potrebno.
Izhodišče za pripravo
zdravstvene reforme je
človek, ter preventivno in
kurativno zdravljenje.
Izhodišče za pripravo zdravstvene reforme je človek, ter
preventivno in kurativno zdravljenje. Zdravstveni sistem
mora biti prilagojen človekovim potrebam. Reforma, ki
jo pripravljamo predvideva odpravo čakalnih dob in vrst,
izkoreninjenje korupcije in klientelizma, večjo preglednost,
nižje cene storitev itd.. Stremimo v smer, da bomo v
Sloveniji kakovostno ozdravili čim več pacientov.
Da bomo to izpolnili, pa moramo tudi v zdravstvu uveljaviti
načela socialno – tržnega gospodarstva in vzpostaviti več
konkurenčnosti na vsaj treh področjih: 1. med ponudniki
zdravstvenih storitev; 2. med ponudniki obveznega
zdravstvenega zavarovanja; 3. Med ponudniki dodatnega
zdravstvenega zavarovanja. Konkurenčnost namreč niža
cene storitev, hkrati pa izboljšuje njihovo kakovost.
Eden ključnih problemov zdajšnjega sistema je zagotovo
monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
(ZZZS) pri obveznem zdravstvenem zavarovanju. Prav
zato je treba ZZZS temeljito preoblikovati. Če bi več
zavarovalnic lahko ponujalo obvezno zavarovanje, bi bile
cene storitev nižje, zdravstvena blagajna pa bolj polna, s
čimer bi zagotovili tudi transparentnost delovanja.
Odgovori na vprašanje, kako zagotoviti zdravstveni sistem,
ki bo človeka vreden, torej so in bodo v naslednjih dneh
potrkali na vrata odločevalcev. Potrebno bo zaupanje v
spremembo, da se poslovimo od planskega gospodarjenja
v zdravstvu. Smo na to pripravljeni? Smo dovolj drzni, da
se poslovimo od starih vzorcev in zgledov? V Novi Sloveniji
smo!
Jernej Vrtovec
poslanec NSi
KRŠČANSKI DEMOKRAT
6
AKTUALNO
NSi uspela
zakon o prikritih vojnih grobiščih
in pokopu žrtev že v veljavi
Državni zbor je na julijski seji s 44 glasovi za in 19 proti
sprejel zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu
žrtev, ki ga je vložila NSi. Zakon je poleg nekaterih
posameznih poslancev podprla največja vladna stranka
SMC, medtem ko se je SDS glasovanja vzdržala. Zakon
je začel veljati 8. avgusta. Novi zakon vladi nalaga, da
za vodenje aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih
vojnih grobišč, določenih v tem zakonu in tudi v
zakonu o vojnih grobiščih, imenuje vladno komisijo za
reševanje vprašanj prikritih grobišč, in sicer v enem letu
po uveljavitvi tega zakona. Do njenega imenovanja bo
s svojim delom nadaljevala obstoječa vladna komisija,
ki je bila imenovana januarja 2013. Koliko sredstev
bo za izvajanje nalog iz novega zakona namenjenih
v državnem proračunu, še ni povsem znano. Se je
pa predsednica NSi Ljudmila Novak s člani komisije
za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki podpirajo
novi zakon, sestala s premierjem Mirom Cerarjem, ki
je obljubil, da bo vlada za izvajanje zakona zagotovila
ustrezna sredstva. »Če se nam smilijo žrtve, begunci in
vse to, kar se po svetu dogaja, potem je prav, da se nam
smilijo, da imamo sočustvovanje, in da želimo urediti
to problematiko tudi v Sloveniji,« je v eni od izjav na to
temo dejala predsednica NSi Ljudmila Novak.
Telekom slovenije
ostaja državni, prihodki pa upadajo
Britanski investicijski sklad Cinven kot edini ponudnik
za nakup 72,75-odsotnega deleža Telekoma Slovenije
je poleti odstopil od pogajanj za zaključek prodajnega
postopka. S tem se je izjalovil še en poskus prodaje
največjega državnega telekomunikacijskega podjetja.
“V NSi obžalujemo, da je tudi tokratni prodajni postopek
Telekoma Slovenije padel v vodo. Prepričani smo, da
odgovornost za to nosijo predvsem tiste vladne stranke
in posamezniki, ki imajo v Telekomu Slovenije svoje
bankomate. Škandalozno je, da se je vrednost Telekoma
Slovenije samo letos zaradi neusklajenosti koalicije in
nezakonitega delovanja razrešenega ministra Janka
Vebra znižala za več kot 250 milijonov evrov. Na ta način
smo bili oškodovani vsi davkoplačevalci,” je NSi zapisala
v odzivu.
Skupina Telekom Slovenije je v letošnjem prvem
polletju ustvarila 364,6 milijona evrov čistih prihodkov
od prodaje, kar je za štiri odstotke manj kot v enakem
obdobju lani. Uprava Telekoma bo zaradi racionalizacije
stroškov do leta 2018 na ravni skupine odpustila
800 zaposlenih, pri čemer bo letos odpuščenih 230,
prihodnje leto pa še 225 zaposlenih. To je še en dokaz
več, da podjetje v državni lasti nima velikih možnosti za
nadaljnji razvoj.
“Nedopustno je, da nekatere koalicijske stranke, ki
so glasovale za prodajo Telekoma Slovenije, zdaj tej
nasprotujejo, s čimer Sloveniji povzročajo veliko škodo
in zmanjšujejo kredibilnost vlade in države ter odganjajo
potencialne vlagatelje,” menimo v NSi.
SDH naj ponovi prodajni postopek
V NSi pričakujemo, da bo Slovenski državni holding
(SDH) nemudoma ponovil postopek prodaje Telekoma
Slovenije, če se bo zanj pokazal interes, saj dlje kot
bo država kot večinska lastnica Telekoma čakala s
prodajo, manjša bo njegova vrednost. Verjamemo, da
je ob takojšnji obnovitvi prodajnega postopka Telekom
Slovenije možno prodati še letos, saj podjetje nujno
potrebuje odgovorne lastnike, ki bodo znali vlagati v
razvoj. Naloga države ni, da ima v lasti podjetja, ampak
da ustvarja dobre pogoje za podjetništvo in delovna
mesta.
SDH naj bi sicer po nekaterih neuradnih informacijah
jeseni ponovil prodajni postopek Telekoma Slovenije.
Zanj naj bi se domnevno poleg Telekoma Austria
zanimal tudi ameriški investicijski sklad Apollo. Slednji je
nedavno postal lastnik druge največje slovenske banke
NKBM.
7
AKTUALNO
Za nižje davke – gospodarsko
rast naj čutijo vsi državljani
V NSi smo predstavili paket ukrepov za nižje davke.
Razbremeniti želimo najšibkejše z minimalno plačo,
srednji dohodkovni razred, visokokvalificirane ljudi in
male podjetnike. Gre za celovite ukrepe, ki prinašajo
občutne razbremenitve namesto skromnih in
nepomembnih popravkov. Samo koreniti in pogumni
ukrepi so lahko znak za gospodarstvo in ljudi, da se
okolje v Sloveniji spreminja, in da ima smisel namesto
o selitvi iz države razmišljati o vlaganju v svoje znanje,
gospodarsko dejavnost in delovna mesta.
V naših ukrepih predlagamo, da bi bilo 3.300 evrov
prihodka na letni ravni neobdavčenega. V primeru
minimalne plače tako ne bi bilo več potrebno plačati
prispevkov za del minimalne plače (275 evrov), kar
konkretno pomeni, da bi delavci z minimalno plačo
dobili 50 evrov višjo plačo vsak mesec, kar na letni
ravni nanese eno dodatno plačo. Predlagamo tudi
razbremenitev srednjega dohodkovnega razreda, in
sicer tako, da bi spremenili vstopne prage v posamezni
dohodninski razred. Danes padete v 41% dohodninski
razred že, če zaslužite nekaj več kot tisoč evrov na
mesec. To mejo bi pomaknili na 1.350 evrov, kar
pomeni, da bi bila večina tistih s povprečno plačo še
vedno v 27% dohodninskem razredu. Predlagamo
tudi spremembo obdavčitve božičnice. Danes je
božičnica pretirano obdavčena, zato se delodajalci ne
odločajo zanjo. Želimo, da bi za božičnico veljala enaka
obdavčitev kot za regres. Če vam delodajalec danes
izplača 700 evrov božičnice, dobite na vaš račun le
458 evrov. Po našem predlogu bi dobili 588 evrov.
Predlagamo še številne ukrepe, ki bi razbremenili
mala in mikropodjetja ter tako pomagali ustvariti
nova delovna mesta. Zavedamo se, da podjetniki v
začetku potrebujejo denar za razvoj svoje dejavnosti
in produktov. Razvoj dejavnosti in produktov pomeni
boljšo prodajo, ta pa posledično pomeni več delovnih
mest, kar je naš ključni cilj. Prav nova delovna mesta so
najboljša socialna politika.
Ob koncu je potrebno odgovoriti še na ključno
vprašanje; koliko bo znižanje davkov stalo državo. Za
državni proračun naši ukrepi pomenijo 600 milijonov
evrov izpada, ki bi bil ga nadomestili na naslednji način:
1. Zaradi večjih prihodkov državljanov se bo več nateklo
v proračun prek dohodnine. 2. Zaradi večjih prihodkov
državljanov se bo povečala potrošnja, kar pomeni, da
se bo več nateklo prek DDV-ja. 3. Zaradi izboljšanja
gospodarske situacije računamo, da bi delo dobilo
(zmanjšanje brezposlenosti) 20 tisoč državljanov,
KRŠČANSKI DEMOKRAT
8
kar spet pomeni več prilivov v državne blagajne. Vse
tri točke skupaj znesejo okoli 600 milijonov evrov,
kar pomeni, da gre lahko za proračunsko nevtralno
operacijo. Predlagane razbremenitve so dovolj
velikopotezne, da bi prinesle odločilne spremembe v
poslovnem okolju in življenjski standard ljudi.
mag. Matej Tonin
vodja poslanske skupine NSi
Razbremenitve so
dovolj velikopotezne,
da bi prinesle odločilne
spremembe v
poslovnem okolju.
AKTUALNO
Zakaj spremembe v gospodarstvu
Pet ukrepov za nižje davke je pobuda, ki rešuje izzive, podprta je z dejstvi in
izpeljali jo bomo ne glede na to, da smo v opoziciji.
“Vrnimo slovenskemu gospodarstvu konkurenčnost”
je vodilo gospodarskega programa Nove Slovenije.
S kampanjo za nižje davke dajemo svežo pobudo za
uresničevanje svoje gospodarske politike.
Rahlo gospodarsko rast moramo brez odlašanja izkoristiti
za izvedbo nujnih ukrepov in omejevanje birokracije.
Nižji davki povečujejo konkurenčnost in spodbujajo
gospodarsko rast.
Poleg reform, katerih nosilec bi morala biti predvsem
državna administracija (pokojninska, zdravstvena), so
nujne spremembe tudi v gospodarstvu. Nastajajoča
industrija četrte generacije spreminja industrijo.
Pričakovati je izjemno fleksibilnost novih industrijskih enot
ter lokalizacijo proizvodnje, največja dodana vrednost pa
se seli v oblikovanje, načrtovanje in programsko opremo.
Že danes tehnologija tridimenzionalnega tiska omogoča
to, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo.
Da bi lahko sledili spremembam, moramo vlagati v
razvoj in sposobne ljudi. Najboljši študenti bi morali imeti
možnost, da program opravijo čim hitreje, ne pa da leta
in leta sedijo v predavalnicah, trošijo svoj dragoceni čas
in naš denar. Zaslužek dobrih inženirjev naj bo boljši kot v
sosednjih deželah in ne prekomerno obdavčen, če želimo
talente zadržati doma.
Pet ukrepov za nižje davke je pobuda, ki rešuje te izzive,
podprta je z dejstvi in izpeljali jo bomo ne glede na to, da
smo v opoziciji. Trdno verjamemo v moč argumentov in v
zastavljene cilje.
Seveda sledi vedno zimzeleno vprašanje: kako bomo
ob manj pobranih davkih nadomestili izpad v državni
blagajni? Odgovor je prav tako znan in jasen – treba
bo zmanjšati stroške in povečati prihodke. Tako kot se
mora gospodarstvo prilagajati razmeram na trgu in
tekmovati s svetovno konkurenco, mora temu slediti tudi
državni aparat. Od začetka krize se je število zaposlenih
v gospodarstvu zmanjšalo za nekaj deset tisoč. Medtem
se je število zaposlenih v javni upravi povečalo, a kakovost
storitev se zaradi tega ni kaj prida izboljšala. Pričakovati
je nasprotovanje nekaterih skupin in grožnje, kako bo
zdaj z manj socialne pomoči, zdravstva, pokojnin, ... Toda
bodimo stvarni. Ukinimo nepregledno število agencij in
na državni proračun vezane izvajalce takšnih in drugačnih
nepotrebnih storitev. Tudi državni uslužbenci bodo
morali postati učinkovitejši in organizirani ter z manj viri
narediti več. Afera z arbitražo je razkrila, kakšne uradnike
imamo na najpomembnejših položajih. In da bo mera
polna, izvemo, da akterji afere ostajajo še naprej v službi.
Na drugi strani “učinkoviti” uslužbenci finančne uprave
zapečatijo pekarno, cvetličarno, frizerski salon ali kar
celo tovarno. Torej postavijo na cesto ljudi ali pa jih iz
dohodkovne strani proračuna prestavijo na odhodkovno.
Morda so omenjeni res kršili kakšen zakon ali pravilnik
(lahko, da so imeli v blagajni bizarnih 20 evrov preveč),
vendar če primerjamo težo in posledice arbitražne afere
z ravnanjem malih podjetnikov in njim naloženih kazni, se
razgali boleče nesorazmerje. Zato potrebujemo zdravo,
konkurenčno in inovativno gospodarstvo, potrebujemo pa
tudi dobre, marljive in odgovorne javne uslužbence, ki se
zavedajo svojega poslanstva. To je služiti sodržavljanom in
gospodarstvu.
Tudi državni uslužbenci
bodo morali postati
učinkovitejši in
organizirani, ter z manj
viri narediti več.
Zaradi predolgega odlašanja s spremembami je Slovenija
postala nekonkurenčna in zaradi počasne in neučinkovite
administracije tudi popolnoma nezanimiva za investitorje.
A kot povedano – brez investicij ne bo ne gospodarske
rasti, ne delovnih mest, ne zadostnih prihodkov v proračun.
In spet smo na začetku, torej pri davkih in nujnih reformah.
Začnimo tam, kjer bomo dosegli največ.
Pavel Reberc
predsednik Gospodarskega kluba NSi
9
INTERVJU
Janez
ŠUŠTERŠIČ
dr.
NSi ima stabilnost in
sposobnost prevzeti
vodenje vlade.
Dr. Janez Šušteršič se je rodil 29. decembra 1966 v Ljubljani. Ekonomijo je študiral
na Univerzi v Ljubljani, kjer je pridobil doktorat iz politične ekonomije tranzicije. Bil
je tudi gostujoči študent na Univerzi v Zürichu. Med leti 2001 in 2007 je bil direktor
Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Od leta 2005 do leta 2007 je bil
podpredsednik Odbora za ekonomsko politiko pri Svetu EU v sestavi finančnih ministrov
(Ecofin), leta 2012 pa je postal finančni minister Vlade Republike Slovenije. Zdaj svetuje
vladam v jugovzhodni Evropi. Z njim smo se pogovarjali o gospodarskih razmerah,
politični prihodnosti in NSi.
KRŠČANSKI DEMOKRAT
10
INTERVJU
NSi je junija predstavila pet ukrepov za nižje davke,
ki so namenjeni razbremenitvi gospodarstva in
srednjega razreda. Kako kot nekdanji finančni minister
in ekonomist vidite te ukrepe?
To so zelo pomembni ukrepi. V Sloveniji je predvsem
delo preveč obdavčeno, pretekli ukrepi pa so bili pogosto
namenjeni zgolj tistim, ki zaslužijo najmanj. Ukrepi NSi so
namenjeni vsem ljudem. To so ukrepi, za katere moraš
imeti kot finančni minister nekaj poguma, saj je težko
vse speljati naenkrat, vendar z dobrim dialogom se lahko
postopoma vsi uveljavijo. To so ukrepi, ki so nujni za
gospodarstvo, čeprav pomenijo pritisk na proračun. Zelo
sem vesel, ker se je NSi odločila predlagati takšne ukrepe,
in da sem bil eden tistih, ki so pri pripravi ukrepov NSi
strokovno pomagali.
Eden od ukrepov NSi je širitev razredov in ukinitev
najvišje mejne stopnje pri dohodnini. Na kakšen način
bi ta ukrep razbremenil tiste, ki zaslužijo na mesec eno
ali dve povprečni plači?
Pomembno je, da se meja srednjega dohodninskega
razreda razširi. Najvišja 50-odstotna stopnja je bila
uvedena kot začasni ukrep v času, ko sem bil finančni
minister in smo morali sindikatom v pogajanjih nekaj
ponuditi, da smo na drugih področjih lahko sprejeli
varčevalne ukrepe. Jasno pa je, da je ta stopnja previsoka,
in da zajame zelo malo ljudi. V proračun zaradi tega
ukrepa, ki je nepotreben, ne pride nič. Srednjemu razredu,
torej ljudem v gospodarstvu z nekoliko boljšimi delovnimi
mesti, pa država ogromno pobere. In takšni ljudje zdaj
vidijo, da bi z enako plačo v Avstriji odnesli domov bistveno
več denarja, zato razmišljajo o selitvi v tujino. Enako velja
za delodajalce. Če ne moreš dobrih ljudi dobro plačati,
ker je strošek prevelik, imaš nezadovoljne ljudi, ki začnejo
odhajati. Ukrep širitve dohodninskih razredov bi bil signal
države ljudem, da ima do njih pozitiven odnos.
Z omejitvijo obveznosti plačevanja prispevkov za
socialno zavarovanje bi NSi dvignila tudi minimalno
plačo. V čem se predlog NSi za dvig minimalne plače
razlikuje od predloga sindikatov?
To je popolnoma nov predlog v Sloveniji. Če imamo pri
dohodnini splošno olajšavo, zakaj ne bi potem tudi pri
prispevkih priznali nekega minimalnega zneska dohodka,
od katerega jih ne bi bilo treba plačevati? Ljudje z najnižjimi
dohodki so pogosto zaposleni v tako imenovanih prekarnih
poklicih oziroma opravljajo priložnostna dela, prispevke pa
plačujejo po zelo različnih stopnjah glede na vrsto dela, kar
je absurdno. Če bi v tem primeru postavili spodnjo mejo,
do katere prispevkov ne bi bilo potrebno plačevati, bi se
dvignili neto dohodki tistim, ki zaslužijo najmanj.
Kako naj se s težavo prekarnih zaposlitev spopade
finančni minister Mramor in kaj je razlog, da je vedno
več zaposlitev prek s.p.?
Svet se spreminja, z njim pa tudi ljudje in njihove
sposobnosti. Ogromno ljudi je takšnih, ki verjamejo v svoja
znanja in sposobnosti, pri čemer ni nujno, da so visoko
izobraženi. Želijo biti v takšni obliki dela, ki ne zahteva, da
so vsak dan ob 8. uri zjutraj v službi, kjer čakajo, da jih šef
po osmih urah dela spusti domov. To so ljudje, ki želijo biti
neodvisni. Težava je, da takšne oblike dela niso sistemsko
urejene. Celoten sistem socialne varnosti, vključno s
pokojninsko in davčno zakonodajo, je narejen tako, da
imajo pisci zakona vedno pred očmi zgolj osebo, ki ima
redno službo za osem ur na dan. Ljudje, ki imajo možnost
priložnostne zaposlitve, pa v tak sistem socialne varnosti
niso vključeni na enakopraven način. In to je težava. Država
ne bi smela imeti preferenc, kakšne oblike zaposlitve
želi. To je svobodna odločitev vsakega posameznika in
delodajalca. Naloga države pa je, da je zakonodaja jasno
urejena.
Zakaj je znižana stopnja davka od dohodkov pravnih
oseb, ki jo predlaga NSi, pomembna za mala podjetja?
Mala podjetja so zelo ranljiva. Malo podjetje, ki ima 100
tisoč ali milijon evrov letnega prometa, se lahko zgolj
zaradi enega samega poslovnega dogodka znajde v
velikih težavah, saj nima takšnih možnostih prilagajanja in
rezerv, ki jih lahko imajo večja podjetja. Davku od dobička
se v resnici reče davek na dohodek podjetij. V EU je veliko
držav, kjer ta davek nima enotne stopnje. Če imaš malo
dohodka, potem plačuješ nižji davek. Če imamo to pri
dohodnini, je logično, da bi to moralo veljati tudi pri malih
podjetjih.
Zelo sem vesel, ker sem bil eden
tistih, ki so pri pripravi ukrepov
NSi za nižje davke strokovno
pomagali.
Ena večjih težav malih podjetnikov, ki predstavljajo
jedro gospodarstva, je stabilnost poslovanja. Ali je
smiselno, da mali podjetniki plačujejo prispevke za
mesec, v katerem nič ne zaslužijo?
To je pomembno vprašanje. Sistem je takšen, da se plačuje
akontacija, kar je problematično. Imamo sicer minimalne
osnove, a težava je, da so se minimalne osnove povečale
s pokojninsko zakonodajo. Najbrž bi bilo smiselno, da
bi minimalno osnovo določili enotno, takšno kot je pri
minimalni plači. Človek mora biti na nek način zavarovan,
vendar je pri podjetnikih težava, da plačujejo dvojne
prispevke, tako prispevke zaposlenih kot delodajalca,
medtem ko tistim, ki so v rednih službah, prispevke
plačujejo delodajalci. Tisti, ki danes govorijo, da podjetniki
plačujejo malo prispevkov, se tega v resnici ne zavedajo.
Po podatkih statističnega urada je lanska gospodarska
rast znašala tri odstotke BDP. Premier Miro Cerar je to
komentiral z besedami, če želi Slovenija priti iz krize in
vzpostaviti vzdržno blaginjo, potem mora v prihodnjih
mesecih paziti, da ne naredi nobene napake. Ali gre po
vašem mnenju za napoved nadaljevanja statusa quo?
Razmišljati na način, da ne smemo narediti napake, je
napačno. Narediti moramo ogromno aktivnih in pozitivnih
ukrepov, da odpravimo težave v sistemu. Birokracija,
davčne obremenitve, neprijazno okolje za podjetništvo,
prevelika državna poraba in zaposlenost v javnem sektorju,
so anomalije, ki jih je treba odpraviti. In ko imaš triodstotno
gospodarsko rast, se takšni ukrepi sicer ne zdijo nujni, so
pa veliko lažje izvedljivi kot takrat, ko imajo ljudje občutek,
da je kriza. To obdobje rasti bi morali izkoristiti za resne
spremembe. To bi morala biti naloga te vlade, sicer nima
smisla, da dokonča svoj mandat.
11
INTERVJU
Omenili ste preveliko število zaposlenih v javnem
sektorju, sindikalist Branimir Štrukelj pa je v nedavnih
medijskih nastopih zahteval višje plače. Je javni sektor
zaslužen za zdajšnjo gospodarsko rast?
Za trenutno gospodarsko rast so največ zaslužni izvozniki
in naložbe v zasebnem sektorju ter ugodne razmere v
tujini. Javni sektor lahko prispeva k gospodarski rasti s
tem, da podpira gospodarstvo. Logično je, da sindikati
javnega sektorja zdaj pričakujejo višje plače. Ves čas krize
so se plače najprej zadržale in potem tudi znižale za nekaj
odstotkov. Ampak sindikati se bodo morali odločiti: ali
želijo višje plače ali enako zaposlenost. Oboje pač ne gre.
Prava formula je 10-odstotno znižanje števila zaposlenih v
javnem sektorju in povišanje plač, ampak diferencirano na
osnovi rezultatov dela in prizadevnosti. Vendar sindikati
na takšen ukrep ne bodo pristali, ker bi s tem začeli delati
razliko med dobrimi in slabimi v javnem sektorju, saj želijo
zastopati vse svoje člane, namesto da bi zastopali tiste,
ki so dobri. In prav ti zadnji nimajo nikogar, ki bi zastopal
njihove interese.
Kako naj se vlada in javni sektor soočita s tistimi, ki
delajo slabo?
Če bi se držali že samo tega, da mora vsak uradnik v
zakonsko določenem roku izdati neko odločbo, sicer mu
grozi disciplinski postopek, bi hitro imeli 10-odstotno nižjo
zaposlenost v javnem sektorju in plače, ki bi bile višje na
osnovi rezultatov dela. Zamude pri odločbah so namreč
fantastične, a se zaradi tega nihče ne vznemirja. Pri
triodstotni gospodarski rasti in ponovnem zaposlovanju v
zasebnem sektorju, je čas, ko ljudje lahko zapustijo javni
sektor. Če bo to spontan proces, bodo odhajali mladi, ki
ne vidijo perspektive in so slabo plačani. Če pa bo to
organiziran proces, se bodo v javnem sektorju obdržali
tudi zelo dobri delavci.
Če bi kot finančni minister to povedali sindikalistom,
bi najverjetneje doživeli hud konflikt. Kako sindikalna
upiranja uravnotežiti na način, da bi bili na koncu
zadovoljni tako sindikati kot gospodarstvo?
Včasih bi bilo dobro prebrati Ustavo Republike Slovenije.
V njej piše, da zakone v Sloveniji sprejema parlament,
Nova Slovenija je stranka, ki ima
korenine in stabilnost, s katero dobro
rešuje notranje probleme.
predlagajo jih vlada, poslanci in ljudje na referendumu.
Sindikati v Sloveniji ne sprejemajo zakonov! Če vlada
meni, da je njena odgovornost izvesti nekaj, kar je dobro
za Slovenijo, mora to tudi narediti. Če bodo sindikati
zaradi tega tri dni razbijali Ljubljano, ali demonstrirali
kulturno, pač bodo. Če misliš nekaj dobrega narediti, in v
to verjameš, si dolžan to narediti. Če tvoja odgovornost do
države pravi, da moraš to narediti, boš zbral pogum in to
naredil, ne glede na to, ali gre zaradi tega 300 tisoč ljudi za
en dan ali teden dni na ulice.
Pa ima premier Cerar pogum za kaj takšnega?
Ne vem. Ne deluje kot človek, ki bi zelo pogosto udaril
po mizi. Začel je zelo naivno, kar je sicer običajno za
vse novince v politiki, vključno z mano. Je pa v zadnjem
času naredil nekaj dobrih potez. Zelo jasno se je zavzel
za prodajo Telekoma Slovenije, kar v tej koaliciji ni bilo
preprosto. Konec koncev je podprl tudi zakon NSi o
prikritih grobiščih, kar v tej koaliciji tudi ni bilo lahko. Koliko
pa sam vsebinsko razume, zakaj in katere strukturne
reforme so potrebne, pa bomo še videli. Če bo resnično
izpeljal strukturne reforme, bo lahko še zelo uspešen
politik.
Vrniva se nazaj k ukrepom NSi za nižje davke, ki imajo
določene finančne posledice na proračun.
Dokler se ti ukrepi ne bodo začeli podrobno pripravljati,
je težko zelo natančno govoriti o finančnih posledicah,
a nekaj bi se zagotovo lahko naredilo tudi z boljšim
nadzorom stroškov v javnem in državnem sektorju.
Treba je vedeti, da so ukrepi za nižje davke namenjeni
podjetnikom, ljudem in spodbuditvi gospodarske rasti.
NSi je ta mesec opravila več razgovorov z
gospodarskimi in sindikalnimi združenji. Koliko
možnosti pripisujete, da bo parlament potrdil vsaj
nekatere od ukrepov NSi?
Pustimo se presenetiti. Nisem verjel, da bo zakon o
prikritih grobiščih, ki ga je vložila NSi, sprejet. Nanj je bilo
možno vezati veliko ideologije, a je NSi in SMC to uspelo
preprečiti, tako da sem bil na koncu prijetno presenečen.
Morda bo zdaj tudi kakšen od teh predlaganih ukrepov
za nižje davke sprejet. Četudi bi bili ti ukrepi sprejeti v
nekoliko drugačni obliki, bi bil to uspeh. Tisto, kar bi rad
povedal iz svoje lastne izkušnje kot finančni minister, je, da
je bolje sprejeti en ukrep in tega dobrega in močnega, kot
sprejeti pet ukrepov in vsakega razvodeneti do konca. Bilo
bi super, če bi uspelo. Tako za podjetnike in zaposlene, kot
tudi seveda za predlagatelje.
Ali je verjetno, da Slovenija v bližnji prihodnosti spet
pade v recesijo?
Recesija v smislu padca BDP po moji oceni za zdaj ni realna
nevarnost. V zadnjo recesijo smo padli takrat, ko se je ta
zgodila po svetu. Je bil pa ta padec pri nas zaradi notranjih
slabosti veliko globlji, kot v večini drugih držav, saj se nanj
nismo ustrezno odzvali. Če strukturnih ukrepov zdaj ne
bomo naredili, bomo imeli okoli dvoodstotno gospodarsko
rast. A Slovenija potrebuje vsaj štiriodstotno gospodarsko
rast, če želimo doseči cilj, da bomo v 10 letih razviti tako,
kot je razvito povprečje v EU. To pa pomeni, da moramo
ukrepe usmeriti na način, da bodo spodbudili rast in ne v
socialo oziroma v deljenje nečesa, kar še nismo ustvarili.
KRŠČANSKI DEMOKRAT
12
INTERVJU
Finančno stabilnost zagotavlja tudi prodaja državnega
premoženja. Bi bilo smiselno, da bi se SDH nemudoma
odločil za ponovitev prodajnega postopka Telekoma
Slovenije?
Sklep državnega zbora o prodaji Telekoma Slovenije ni bil
preklican. SDH ima mandat za prodajo Telekoma. Njegova
odgovornost je, da oceni, ali je primeren trenutek za
ponovno prodajo, ugotovi zanimanje zanj in sproži nov
prodajni postopek.
Kaj imajo državljani od Telekoma Slovenije v državni
lasti?
Nič, razen morda večjega računa in slabših storitev.
Zakaj je treba državne banke, kot je NLB, prodati?
Praksa zadnjih 20 let je pokazala, da banke v državni
lasti servisirajo določene interese v družbi, ne glede na
to, ali so ti interesi dobri ali ne. To so večinoma interesi
ljudi, ki so povezani v politična in kapitalska omrežja. To
pa pomeni, da ima banka poleg ekonomskih še nekatere
druge cilje. Če je banka poslovni subjekt, potem mora
zasledovati samo poslovne cilje. Praksa zadnjih 20 let je
bila, da so banke v državni lasti podaljševale in sklepale
kredite, ki jih normalne banke v zasebnem lastništvu ne bi
nikoli. Ne moremo čakati, da bomo imeli vlado, ki bo znala
drugače upravljati z bankami, zato je prodaja bank najbolj
učinkovita pot do dobrega upravljanja. Če bo katera od
bank dobila slabega lastnika, bo na trgu izgubila vrednost
in se bo lastnik lahko zamenjal. In tudi če bo na koncu
kakšna banka šla v stečaj, to ne bo nobena tragedija, saj
imamo v Sloveniji dovolj bank in odprt trg za nove.
Zakaj vsaj del politične sfere v Sloveniji nasprotuje
prodaji državnega premoženja?
Nekateri politiki bi najraje predpisali, kaj morajo ljudje
zjutraj jesti in kdaj morajo vstati, ker ne verjamejo, da so
ljudje lahko samostojni in sposobni odločati, zato želijo
tudi podjetja obdržati v državni lasti. Močan razlog so tudi
interesi, ki so vezani na državna podjetja.
NSi končuje pisanje strategije popolne prenove
zdravstvenega sistema. Zakaj je pomembno, da se
tudi v zdravstvu naredi določena konkurenčnost?
Trenutni zdravstveni sistem je popolnoma stroškovno
neučinkovit. Poslovanje Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (ZZZS) je sicer trenutno pozitivno,
vendar razlog za to so novi prispevki in višja zaposlenost,
ne pa učinkovit nadzor stroškov. Obvezno zdravstveno
zavarovanje v zdajšnji obliki je neučinkovito, ker imamo
zanj samo enega ponudnika. Če bi jih bilo več, ki bi ponujali
obvezno zavarovanje po enakih pravilih, seveda, bi
ponudniki zavarovanj bolj učinkovito nadzorovali stroške
storitev, ki jih zaračunajo bolnišnice in drugi izvajalci.
Kaj bodo od tega imeli državljani oziroma zavarovanci?
Nižje stroške in to, kar imate, recimo, pri avtomobilskem
zavarovanju, da vam poleg obveznega zavarovanja
ponudijo tudi dodatne storitve, pri katerih lahko nastopi
konkurenčnost. Takšen sistem poznajo v Nemčiji, Avstriji,
Nizozemski in še marsikje. Dejstvo je, da imajo te države
dobre institucije in zdravnike, ki jim lahko zaupaš.
vidite trenutne politične razmere v Sloveniji?
Občasno je malce konfuzna, vendar stabilna. Velikih
premikov v naslednjem letu ne pričakujem. Delno zaradi
gospodarske rasti, ki se je stabilizirala, delno pa tudi zato,
ker so zdaj pritiski tujine za hitro ukrepanje in reforme
šibkejši. Zelo pomembno je, kaj bo zdaj naredil Cerar. Ljudje
od predsednika vlade ne pričakujejo, da jim bo razlagal
svet in etiko. To pride v poštev, če si analitik, oziroma
morda, ko nastopaš na volitvah. Ko si na vodstveni funkciji,
pa moraš izražati kompetentnost vodenja. Smo v času, ko
vlada lahko razvodeni, do konca mandata ne naredi nič, in
na ta način preživi. Vendar to bi bilo slabo. Slovenija nujno
potrebuje resne strukturne ukrepe.
Pričakujete predčasne volitve?
Za zdaj ni nobenega resnega pritiska. Če se bo Cerar
odločil, da želi čas, ki ga ima, izkoristiti za resne reforme,
potem pa je možno marsikaj. Tudi to, da skozi ta proces
postane pomemben politik, ki ne bo več podvržen vplivom
drugih, in se bo skozi takšen način vodenja osamosvojil.
Možno pa je, da prav zaradi tega pride do konfliktov znotraj
vlade. Če bo pokazal, da ima voditeljske sposobnosti, in da
namerava narediti stvari, ki ozadju levice ne ustrezajo, bo
njegov mandat resno ogrožen.
Kako vidite NSi?
NSi ima trenutno veliko prostora, ki ga lahko izkoristi.
SDS je postala izjemno pasivna, ker se pač večinoma
ukvarjajo z usodo svojega predsednika in sodnimi procesi,
pri nekaterih drugih zadevah pa so zelo nedosledni. NSi
je ta prostor začela izkoriščati. Lani pred volitvami so
me spraševali, katera stranka ima dober gospodarski
program. Odgovoril sem jim, da sta to programa DL in
NSi. Zatem mi je veliko ljudi iz sredinskih krogov dejalo, da
NSi zagovarja krščanske vrednote, in da, recimo, ne bodo
podprli družinskega zakonika. Mislim, da se NSi lahko širi
kot resna desnosredinska stranka, če bo pri nekaterih
družbenih vprašanjih postala nekoliko bolj fleksibilna
na način, kot to postaja tudi Cerkev s Papežom. Ravnati
modro, fleksibilno in pri nekaterih vprašanjih ostati tiho.
NSi je letos avgusta praznovala 15. obletnico. Kaj ji
želite?
NSi želim, da doživi še naslednjih 15 let. Da nadaljuje
s takšnim gospodarskim programom, uspe s svojimi
predlogi tudi v opoziciji, in da z neko modernizacijo okoli
družbenih in ne samo ekonomskih vprašanj pritegne širši
krog ljudi. Da bo znala nagovoriti sredinske in neideološke
volivce, ki jim ideologija in polpretekla zgodovina pomenita
manj kot podjetniška svoboda in uspeh posameznika, tako
mladega kot starejšega.
Lahko NSi prevzame vodenje vlade?
Stranka, ki ima toliko tradicije, kot jo ima NSi, je tega
sposobna. NSi je stranka, ki ima korenine in stabilnost,
s katero dobro rešuje notranje probleme. Je stabilna in
ima možnost za organsko rast, kar imamo radi tudi pri
podjetjih. V tem procesu organske rasti bodo gotovo v njej
ali ob njej ljudje, ki bodo sposobni voditi vlado. Tudi zdaj so
že takšni, ki bi lahko vodili vlado ali ministrstva. Pomembno
pa je, da NSi verjame v svoj gospodarski program in je pri
tem dosledna.
Ste ekonomist, ki je bil v času najhujše gospodarske
krize tudi eden najpomembnejših član vlade. Kako
13
ZGODILO SE JE
ZGODILO SE JE...
11. 06. 2015
Vodstvo NSi na obisku v Berlinu okrepilo odnose s CDU, ki jo vodi
kanclerka Angela Merkel.
Delegacija NSi je v Berlinu opravila vrsto srečanj: z generalnim sekretarjem
CDU dr. Petrom Tauberjem, ki s kanclerko Angelo Merkel vodi stranko CDU,
s predsednico Skupine nemško-slovenskega prijateljstva Marie-Luise Dött, s
podpredsednikom nemškega parlamenta Johannesom Singhammerjem, s
parlamentarnim državnim sekretarjem na ministrstvu za finance Steffenom
Kampeterjem, s predsednikom fundacije Konrad-Adenauer-Stiftung ter
nekdanjim predsednikom Evropskega parlamenta dr. Hansom Gertom
Pötteringom in poslancema Petrom Beyerjem in Charlesom M. Huberjem.
23. 06. 2015
Predsednica NSi na
praznovanju 70-letnice
nekdanjega avstrijskega
kanclerja Wolfganga
Schüssla.
Ob tej priložnosti mu je
na
dunajskem
dvorcu
Schönbrunn izročila tudi
darilo.
16. 06. 2015
NSi z imenovanjem Zdravka
Luketiča
do
podžupana
Maribora.
Mag. Zdravko Luketič je v svoji
dosedanji karieri med drugim
deloval v večini komisij in
odborov mestnega sveta ter
opravljal odgovorne nadzorne
funkcije.
25. 06. 2015
Dan državnosti občinski odbori NSi počastili s številnimi proslavami, kresovanji in mašami za domovino
Predsednica NSi Ljudmila Novak je bila slavnostna govornica v Polzeli, podpredsednika Iva Dimic na Limbarski gori in Jožef Horvat na
Uršlji gori ter mag. Matej Tonin v Kuzmi.
NSi v Slovenski Istri in Prlekiji
opozorila na previsoke davke
in neizkoriščene gospodarske
priložnosti.
Ob koncu obiska je sledilo
srečanje Blizu ljudem s člani in
simpatizerji NSi.
KRŠČANSKI DEMOKRAT
14
16. 08. 2015
Člani vodstva NSi obeležili
četrto obletnico smrti
dr. Andreja Bajuka.
07. 07. 2015
Predsednica NSi Ljudmila Novak
se je udeležila žalne slovesnosti v
spomin na Slavka Avsenika.
Svoje posvetilo in zahvalo za njegov
glasbeni opus je zapisala tudi v žalno
knjigo.
ZGODILO SE JE
22. in 23. 08. 2015
6. Poletni tabor dr. Andreja Bajuka je
potekal v Kampu Menina ob Savinji.
Gost petkovega pogovornega večera je bil dr.
Igor Masten, ki je ukrepe NSi za nižje davke
pospremil z besedami, da so takšni ukrepi
zelo pomembni in potrebni. Gost sobotnega
pogovornega večera pa je bil zgodovinar dr.
Mitja Ferenc, ki je za zakon NSi o prikritih
grobiščih dejal, da je velik korak naprej k
odgovornosti.
29. 08. 2015
Predsednica NSi Ljudmila Novak se
je udeležila pohoda prijateljstva na
Matajur ter zbrane tudi nagovorila.
09.09. 2015
Delegacija NSi obiskala MOS v Celju
Na sejmu je vodstvo NSi med drugim
opravilo krajše pogovore z namenom
pridobivanja dodatnih informacij o težavah
pri vsakodnevnem poslovanju podjetnikov in
obrtnikov.
27. 08. 2015
Vodstvo NSi obiskalo sejem Agra
2015 v Gornji Radgoni. Vodstvo se je
med drugim srečalo z ministrom mag.
Dejanom Židanom in predsednikom
vlade dr. Mirom Cerarjem. Spregovorili
so o trenutnih razmerah v slovenskem
kmetijstvu, predvsem zaskrbljujočem
padanju odkupne cene mleka ter o letini
pšenice.
Dosedanjim predsednikom:
Jožefi Ahaj, Francu Štavbetu, Žigi
Nastranu in Miranu Pernovšku se
zahvaljujemo za opravljeno delo. Hvala!
Spravne in spominske slovesnosti
V preteklih tednih so po Sloveniji potekale
spravne in spominske slovesnosti ob 70-letnici
konca druge svetovne vojne in evropskem
dnevu spomina na žrtve totalitarizmov.
Vodstvo NSi na čelu s predsednico Ljudmilo
Novak se je tako udeležilo spravne slovesnosti
na Brezjah, v Kočevskem Rogu ter v Rovtah.
Novo v stranki
Novi predsedniki
odborov NSi so postali:
Roman Kričaj (Vitanje), Janez
Črešnar (Zreče), Blaž Karlin (Škofja
Loka) in Andrej Kuzman (Velenje).
Čestitke!
In memoriam: Anastazij Živko Burja, častni član NSi (1931 – 2015)
V mesecu juliju smo se poslovili od častnega člana NSi in dolgoletnega župan Občine Lukovica Anastazija
Živka Burje. Aktiven član Nove Slovenije-krščanskih demokratov je bil vse od njene ustanovitve – po
neuspeli združitvi SKD in SLS je bil prav on med pobudniki ustanovitve nove stranke. Več let je bil
aktiven član Sveta stranke NSi (2000-2008), eden od najuspešnejših županov iz vrst NSi in tudi njen
donator.
Gospod Anastazij Živko Burja je s svojim življenjem in delom ter s svojim zgledom nedvomno prispeval
k boljšemu življenju občanov Občine Lukovica, saj je kot župan veliko prispeval k njenemu razvoju in
ugledu, tako na gospodarskem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem področju kot na drugih področjih
življenja. S svojim delovanjem je močno botroval velikemu ugledu in spoštovanju Občine Lukovica prav
tako pa tudi Nove Slovenije-krščanskih demokratov. Njegovi dosežki na omenjenih področjih so trajni
in bodo v zgodovino zapisani z zlatimi črkami.
24.05.2015
TABOR NOVE SLOVENIJE
V BELTINCIH
04.09.2015
15. OBLETNICA NOVE
SLOVENIJE V LJUBLJANI
15
NAŠ ŽUPAN
Kakšna je vaša vizija razvoja občine Žiri?
Žiri spadajo med razvitejše občine v Sloveniji in trudimo
se, da bi tako tudi ostalo. Z lastnimi in evropskimi sredstvi
delamo mladim in starejšim prijazno občino. Trudimo se
za razvoj podjetništva in kmetijstva ter ohranitev delovnih
mest ter za razvoj turizma in večjo prepoznavnost
žirovske kulturne dediščine.
Janez ŽAKELJ
župan občine Žiri
Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih
(poklic, družina, hobiji…)?
Sem poročen in oče petih otrok. Svojo poklicno pot
sem začel na področju visokošolskega izobraževanja
in raziskovanja v mikrobiologiji, kasneje sem si izkušnje
nabiral na področjih gospodarske promocije in
sodelovanja ter diplomacije. V prostem času sem rad z
družino, v naravi in potujem.
OBČINA
ŽIRI
Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim
demokratom?
Krščanski demokrat sem postal pred prvimi
demokratičnimi volitvami v prepričanju, da mora vsak
človek živeti za svoje vrednote. V politiko so me povabili
kot kandidata na prejšnjih županskih volitvah. Odzval
sem se, ker sem ocenil, da bi lahko nekaj storil za dobro
kraja in ljudi.
Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Žiri
najbolj prepoznavna?
V prejšnjem stoletju smo zasloveli po trpežnih čevljih, po
klekljanih čipkah in po številnih slikarjih. V čevljih Alpina
so na zadnjih olimpijskih igrah v Sočiju tekmovalci osvojili
kar 35 medalj. V našem čevljarskem muzeju je mogoče
doživeti utrinke iz bogate zgodovine. Radi se pohvalimo,
da smo delavni. Morebiti smo tudi zato že nekaj let
občina z najmanj brezposelnimi.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči
in jih rešujete prednostno?
Letos smo večino sredstev usmerili v sanacijo škode
po žledolomu in katastrofalnih poplavah. Nadaljujemo
s projektom šolskega in športnega centra ter z
načrtovanjem medgeneracijskega centra z dodatnimi
storitvami za starejše. Veliko naporov vlagamo v
izboljšanje zdravstvene oskrbe občanov.
Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in
ostalimi političnimi strankami?
S 15-članskim občinskim svetom dobro sodelujemo.
Že v prejšnjem mandatu nismo oblikovali koalicije. Pa
ne zato, da ne bi bilo opozicije. Prepričan sem, da si vsi
želimo uspešnega razvoja Žirov. Dogovarjanje je včasih
zahtevno, a s skupnimi močmi projekti lepše tečejo.
Skupaj se odločamo o prioritetah.
KRŠČANSKI DEMOKRAT
16
Površina:
Župan:
Občinski svet
NSi članov OS
49,2 km²
Janez Žakelj
Prebivalcev
■ moški
■ žensk
Povprečna starost:
Stanovanjske površine:
■ gospodinjstev:
■ družin:
Delovno aktivnih:
■ brezposelnih:
4.868
2.392
2.476
40,19 let
27,28 m²/osebo
1.603
1.342
2257
141
3 občinski svetniki
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
Sprejemanja beguncev brez
omejitev si ne moremo privoščiti
Beguncem moramo ponuditi humanitarno pomoč,
solidarnost. Sprejemanja brez omejitev pa si ne moremo
privoščiti!
Ljudje, ki umirajo na morju, vdirajo na vlake, tovornjake, 71
mrtvih beguncev v hladilniku na avstrijski avtocesti ... To so
danes podobe Evrope. V prvih sedmih mesecih letošnjega
leta je v EZ prispelo že skoraj 340 tisoč beguncev in
migrantov, medtem ko jih je v enakem obdobju lani 123
tisoč, kažejo podatkih evropske agencije za zunanje meje
Frontex.
Bežijo pred vojno, revščino, želijo si boljšega življenja.
Njihova končna destinacija so večinoma Nemčija in
skandinavske države. Na poti do tja pa nanje prežijo
številne nevarnosti, najpogosteje v podobi tihotapcev, ki
jim pogosto lažejo tudi o tem, da bodo pot preživeli.
Te dni me novinarji pogosto sprašujejo, kaj storiti s temi
ljudmi - kako jim pomagati, da bo zaščiteno njihovo
dostojanstvo, njihova življenja, na drugi strani pa ohranjen
mir in način življenja, ki je značilen za Evropo.
Aktualni migracijski tok po razpadu rimskega cesarstva
nima primere v zgodovini in se ga ne da urejati z azilnimi
pravili iz časov hladne vojne. Begunski tok zajema zelo
različne kategorije, tudi vprašljive oziroma nevarne. Pri
mnogih ne gre samo za vprašanje svobode besede ali
političnega prepričanja, ampak za gola življenja.
Aktualni migracijski tok po
razpadu rimskega cesarstva
nima primere v zgodovini in
se ga ne da urejati z azilnimi
pravili iz časov hladne vojne.
To, čemur smo priča, dokazuje, da je Evropa slabo izvažala
politične produkte, na katere je bila upravičeno ponosna
pol stoletja. Okrog nas gori. Mir ni samo ogrožen, mi smo
v vojni. Preventivna politika in diplomacija nista prijeli.
Če hoče biti EZ glede neželenih migracij bolj učinkovita,
se mora poenotiti v razumevanju vzrokov in v politiki
njihovega odpravljanja. Humanitarni pritisk bi moral
rezultirati tudi v več preventive. Strateško in zelo
konkretno se je treba lotiti odnosov z državami izvora
migracij in pri tem preseči delne interese držav članic.
Potreben je tudi dogovor o tem, kako ravnati z viškom
migrantov, ki ga EZ ne more sprejeti. Najti bo treba rešitev
tudi za tiste, ki ne bodo dobili azila ali dovoljenja za stalno
bivanje.
Veliko pozornosti je usmerjene v Madžarsko, ki je dolgo
opozarjala na situacijo z migranti, na koncu pa se zatekla
k lastnim rešitvam, ki med drugim vključujejo ograjo
na meji s Srbijo. Ta je predvsem posledica evropskega
podcenjevanja balkanskega toka migrantov, na katerega
sem sam pogosto opozarjal. V zavesti je doslej prevladovalo
tisto, kar bolj bode v oči, umiranje v Sredozemskem morju.
Ne podcenjujmo konfliktnega potenciala na Balkanu.
Kako malo je treba, da zagori. Berlinski proces kaže nekaj
svetlobe. Dolgoročno lahko uspe samo kot izraz celovite
evropske strategije. Države imajo sicer pravico do lastne
migracijske politike, EZ pa dolžnost skupne politike za
vidike, ki presegajo zmožnosti in kompetence držav članic.
Sem za velikodušno humanitarno pomoč, za notranjeevropsko solidarnost, nisem pa za sprejemanje beguncev
brez omejitev. Tega preprosto nismo sposobni, verjetno bi
to povzročilo tudi nova politična trenja znotraj držav članic.
Nihče v Evropi ni zainteresiran, da se problemi iz Sirije in
Iraka selijo v Evropo. Migranti namreč niso zgolj ljudje, ki
želijo priti do boljšega življenja v Evropi. Eni so prisiljeni
reševati svoja življenja, nekateri pa imajo namene, ki jih v
Evropski zvezi z njimi ne delimo.
EZ je pred hudo humanitarno, politično, socialno in
kulturno preizkušnjo. Enako velja za cel svet. Problemov
na izvoru migracij se lahko lotimo samo v svetovnem
merilu in z enotno evropsko politiko. Problem Slovenije
pa ni samo v tem, koliko beguncev bomo hote ali nehote
sprejeli, in kje jih bomo nastanili. Begunsko vprašanje še
dodatno zaostrujejo odprta vprašanja našega sobivanja in
naše državotvornosti.
Lojze Peterle
poslanec NSi v Evropskem parlamentu
17
OSEBNO
mag. Zdravko LUKETIČ
podžupan Mestne občine Maribor
Poklic in delo?
Diplomiran inženir radiologije, magister znanosti za
državne in evropske študije.
Podžupan Mestne občine Maribor za področje mestnih
četrti, krajevnih skupnosti in lokalne samouprave.
Kateri so vaši hobiji?
Slikarstvo in vrtnarjenje.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
Likovni pouk in zgodovina v osnovni, v srednji šoli pa
psihologija.
Katera je vaša najljubša hrana?
Vsa »eko-bio« hrana, ki jo sam pridelam, predvsem pa
tista, ki je ne rabim sam pripravljati.
Vaš najljubši letni čas?
Poletje in vročina.
Najljubša turistična destinacija?
Moj vrt in Postira na Braču.
Vaša barva je?
Barva kraljev – rdeča.
Najljubši film?
The Razor’s Edge (1984), Posnet po romanu Ostrina
britve od Somerseta Maughama.
Najljubša knjiga?
Richard Bach: Jonatan Livingston Galeb in Sirahova knjiga
iz Biblije.
Najljubši glasbeni izvajalec?
Moja žena ;), - je operna pevka.
Kaj vam pomeni država?
Varnost, red, kulturo, tradicijo, solidarnost,
povezanost, dom v širšem pomenu besede.
Kaj vam pomeni politika?
Vrednostno odločanje za skupno javno dobro,
odprtost, iskrenost, potrpežljivost …
Kaj vam pomeni Slovenija?
Čudež - da je tako malo ljudi ustvarilo svojo državo,
obstalo kot Slovenci in lahko sooblikuje skupni
evropski dom narodov.
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Za člana Nove Slovenije se na osebni in javni
ravni vedno ve ali ravna prav ali narobe, saj nas
vrednote socialnega družbenega nauka jasno
profilirajo. Pri ostalih strankah so pristne človeške
vrednote na osebni in javni ravni delovanja veliko
bolj izmuzljive.
Družboslovje ali naravoslovje?
Moški ali ženska? Potrebujemo oba!
Gospodarstvo ali javni sektor?
Trgovina ali pravo? Ni posla brez pogodbe! A biti
mora mnogo več poslov kot pravnikov.
Nova Slovenija ali Ljudmila Novak?
Nova Slovenija, ki mora imeti vodjo.
Vaš vzornik je?
Sv. Peter – bil je poročen, srčen, strasten, odločen
in odprt neskončnosti, zato je kljub človeškim
pomanjkljivostim, ki jih je imel, modro krmaril
zaupano »barko« in sprejemal prave odločitve ob
pravem času.
Najboljši športnik ali športnica?
Markos Tavares – njegov življenjski moto je »Jezus je
pot!«.
Kakšen je vaš moto življenja?
Veselite se v Gospodu, in to zmeraj, ničesar si ne ženite
k srcu.
Kaj vam pomeni družina?
Največji dar, ki sem ga prejel, da sem rojen v družini in
imam svojo družino.
www.nsi.si
RAZVEDRILO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: Kosilo s podpredsednikom
in poslancem NSi Jožefom Horvatom; 2. nagrada: Kosilo s poslancem Jernejem Vrtovcem in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih. Pravilno geslo križanke
nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do srede, 28. oktobra 2015, na naslov: NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana.
Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Geslo pretekle križanke je bilo TABOR NSi, BELTINCI. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado kosilo z vodjo poslanske skupine NSi mag. Matejem Toninom prejme Zalka Dijak (Kranj),
2. nagrado kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic prejme Lilijana Cukjati (Polzela) in
3. nagrado knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih prejme Anton Kolarič (Ormož).
Iskrene čestitke! Nagrajence
bo v prihodnjih dneh kontaktiralo
Glavno tajništvo NSi.
Ljudmila Novak
v očeh drugih
Pri Inštitutu dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je izšla knjiga Ljudmila
Novak – v očeh drugih. Prijatelji in znanci so v knjigo zapisali opažanja
in spomine na srečanje z Ljudmilo. V knjigi je tako zapisana njena
življenjska zgodba, razsvetljena z različnih kotov.
Cena enega izvoda knjige znaša 12,00 EUR + poštnina. Možen je
osebni prevzem na Glavnem tajništvu NSi, Cankarjeva 11 v Ljubljani.
Naročila sprejemamo:
■ preko obrazca na spletni strani
www.ijek.si ali e-pošte: [email protected]
■ na telefonski številki Glavnega
tajništva NSi 01 241 66 50, ali
19
■ osebno na Glavnem tajništvu NSi,
Pristopno izjavo pošljite na naslov NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana ali poskenirano pošljite na e-pošto: [email protected]. Hvala!
Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana.
9. kongres
NOVA SLOVENIJA
krščanski demokrati
sobota, 21. november 2015
Vljudno vabljeni!
KRŠČANSKI DEMOKRAT
20
www.nsi.si