Zasavski tednik, številka 5
06 12 13 15 www.zasavskitednik.si [email protected] www.facebook.com/zasavskitednik Letnik 1, številka 5 Tatjana Polanc Kolander: Moje Zagorje Tine Lenarčič – Trboveljski kronist Miran Burgić: Chelsea nam je dal samozavest Zagorje praznuje četrtek, 31. julij 2014 Najboljši v Evropi Meglice pod Čemšenikom. Foto: Bronislav Urbanija Država zapira izpitni center v Trbovljah Država ukinja pet od 16 izpitnih centrov (IC), med katerimi je tudi strokovno usposobljen in daleč naokoli znan izpitni center v Trbovljah, ki ga nameravajo priključiti večjemu IC Celje. Predvidoma 1. septembra bo stopil v veljavo nov Pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil, ki bodočim kandidatom ne bo dopuščal opravljati nobenega izpita več v osmih mestih, med katerimi je tudi trboveljska dislocirana enota IC v Litiji. Po sedaj še veljavnem pravilniku o izpitnih centrih je v Brežicah, Ajdovščini, Tolminu, Idriji, Ilirski Bistrici, na Ravnah na Koroškem, v Ormožu in v Litiji še mogoče opravljati poleg teoretičnega tudi praktični del vozniškega izpita. Z novim predpisom pa bo mogoče opravljati le še teoretični del izpita, a le če bo šola vožnje ustrezno opremila učilnico za elektronsko opravljanje testa. Zaradi navedenega so vsi zasavski župani (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Šmartno pri Litiji) stopili skupaj in na ministrstvo za infrastrukturo in prostor poslali ostro protestno pismo, v katerem so v imenu 75.000 prebivalcev izrazili ogorčenje in zahtevo, da se takoj ustavi reorganizacija IC, ki predvideva priključitev trboveljskega IC k oddaljenemu Celju. Protestirajo, ker v Trbovljah ne bo mogoče več opravljati izpitov za kategorijo A2 (motorno kolo do moči 35 kW), A (motor), C (tovornjak) in CE (tovornjak s priklopnikom), ampak bodo to morali opravljati v IC Zasavju nameravajo ukrasti še vozniške izpite. Foto: NK Celje. Za vse štiri kategorije je denimo lani uspešno opravilo izpit 350 voznikov. Župani so zapisali, da je iz Trbovelj do najbližjega IC Celje ali do IC Ljubljana povprečno uro vožnje, zato bi bilo opravljanje izpitov v tako oddaljenih IC za njihove občane velika časovna in finančna obremenitev, saj je življenjski standard prebivalcev te osiromašene regije nizek in plače ne dosegajo niti državnega povprečja, medtem ko je nezaposlenost celo nad slovenskim povprečjem. Zaradi ukinitve štirih kategorij so presenečeni in zelo nezadovoljni v IC Trbovlje. Prepričani so namreč, da v Trbovljah izpolnjujejo pogoje za opravljanje izpitov vsaj za kategoriji A in A2. Do ukinitve IC Trbovlje in posledično tudi njihove dislocirane enote v Litiji imajo pomisleke učitelji vožnje, med njimi tudi samostojni podjetnik Marko Rozina iz Gradišč pri Litiji. »To je zame in za moje kolege poklicni pogreb,« pravi Rozina, ki je izrazil bojazen, da v Litiji sedanjih devet inštruktorjev vožnje ne bo več konkurenčnih. Pa vendar spremembe ne bodo tako drastične, pojasnjujejo v Javni agenciji RS za varnost. Pravijo, da je pri opravljanju vozniškega izpita za motorje in tovornjake ključna vožnja po avtocesti, česar pa v Trbovljah in tudi ponekod drugod ne morejo zagotoviti, ter da bodo vozniki osnovno znanje za tovorno vozilo (lega vozila, vožnja mimo kolesarjev in pešcev, pridobivanje praktičnega znanja na ozkih cestah in ovinkih, itd.) še naprej lahko pridobivali v Trbovljah. Z novim predpisom želijo dvigniti le kvaliteto znanja vsem bodočim voznikom, zatrjujejo, glede ukinitve dislocirane enote v Litiji pa so v agenciji pojasnili, da bo tudi tam še zmeraj lahko potekalo usposabljanje tudi za voznike osebnih vozil, le glavno izpitno vožnjo bo treba opraviti v Trbovljah. NK Zasavski tednik za boljše Zasavje »Naša občina je najboljša v Zasavju, Sloveniji in Evropi,« so besede, ki večkrat priletijo iz ust enega od zasavskih županov. Ob njih se predstavniki sedme sile, njihova ušesa namreč večkrat ujamejo blagozvočno trditev, spogledajo in nasmehnejo. Samozavest, ponos, prevzetnost, nekaj balkanskega »šmeka«… vse to se skriva v njih. Tisti, ki prisegajo na skromnost, odmahnejo, češ, kaj se bomo hvalili. Drugi trdijo, zakaj se ne bi. Morda pa res… Zakaj se ne bi? Zakaj ne bi gradili na samozavesti? Zakaj ne bi na glas rekli, da smo dobri, če smo res dobri? Pohvaliti se je treba znati takrat, ko smo res nekaj posebnega. Ko nam uspe. Ko se zgodi kaj slabega, tako vsi s prstom kažejo na nas. V Zasavju bi bilo dobro pričeti sprejemati uspešne. Jim priznati, da jim je uspelo, ne pa zavistno odmahniti z roko. Vsak uspešen Zasavc bo pridelal nekaj novih uspešnežev. Tistim, ki vlečejo voz, ustvarjajo svoje sanje, gradijo, je najtežje. Nemalo je zavisti, obrekovanja, natolcevanja. Na njih se zliva gnojnica iz velikih posod. Pa vendar nekateri še vedno sijejo. Ne glede, kaj se dogaja okrog njih. Iz povprečja vlečejo drugi, nove zvezde. In ti bodo čez čas povlekli nove… Zame so dobri mnogi ljudje, ki izhajajo iz področja Zasavja. Veliko jih širša publika ne pozna. Mnogi hodijo mimo nas, poznamo jih, vendar ne vemo, kako uspešni so na svojih področjih. Zasavci so uspešni podjetniki, profesorji, diplomati, pisatelji in športniki. Takšni, da jih ceni svet. Nekateri so tudi širše cenjeni, drugi ne. Vendar, vsak človek je v kakšni stvari izjemno sposoben. Nekdo zna odlično polagati kamen, pomagati bolnikom ali pa mojstrsko splesti pulover. Veliko je odličnih v tistem, kar delajo. Poglejmo okrog sebe in spoznajmo ljudi, ki jih srečujemo, bolje. Videli bomo, da nas obdajajo neizmerno sposobni posamezniki, ki jih enostavno nismo znali pogledati s prave strani. Veliko je zanimivih in uspešnih ljudi v Zasavju. Našli ste jih v dosedanjih številkah Zasavskega tednika, našli jih boste tudi v današnji. In, ne dvomite, o njih bomo pisali tudi v prihodnjih številkah! Še naprej uživajte poletje, tudi deževni dnevi so lepi. Marko Planinc 2 ZASAVJE četrtek, 31. julij 2014 Zagorje že praznuje V Zagorju je bilo pretekli konec tedna pestro. Že v petek so v počastitev 860-letnice Tirne nogometaši veterani v ekipah zaigrali na nogometnem turnirju. Naslednji dan je ob obletnici v Tirni potekala sveta maša, zvečer pa so se Tirnčani zavrteli ob ritmih ansambla Bratov Dobrovnik. Podobno so v soboto praznovali tudi v Padežu, kjer je tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo obeležilo 80-letnico delovanja, večer na Podkumu pa je bil namenjen ljubiteljem glasbe iz obdobja romantike, saj so lahko na prvem mednarodnem glasbenem festivalu Ursus prisluhnili melodijam Schuberta, Schumanna, von Webra in Czernyja. V parku dr. Janeza Drnovška sta se prav tako v soboto zgodaj zvečer od- vijala Jam park party in žonglerska delavnica, medtem ko so si najmlajši in mladi po srcu ogledali predstavo Mojca Pokrajculja. V nedeljo pa so na svoj račun prišli ljubitelji računalniških igric, ki so se lahko na lan partyju pomerili v igri Call of Duty. MD Vrtec prevzet V ponedeljek, 14. julija, so v Zagorju zaključili naložbo v vrtec Smrkci v prostorih bivše tovarne Lisca. Urejeni prostori so preživeli tehnični pregled. Vrtec bodo sicer uradno odprli 9. avgusta, do takrat naj bi objekt imel tudi uporabno dovoljenje. Od septembra 2014 bo v vrtcu delovalo 11 oddelkov. Sprva so načrtovali enega manj, vendar so dodali še enega zaradi povečanega vpisa otrok v vrtce. Naložba v nov vrtec, v katerem bo tudi centralna kuhinja za vse vrtce v Zagorju, je vredna skoraj 5 milijonov evorv. Evropa bo za naložbo prispevala 1,8 milijona evrov. Vrtec je sodobno opremljen, energetsko varčen, vgrajeni materiali pa so malčkom in vzgojiteljicam prijazni. Opala, pa menda se ja niste udobno zleknili v liglštul in si odprli pločevinko hladnega pivička ali si namešali en popoldanski športni špricer? Ne, ne, naj vas nikar ne prevzame zadovoljstvo ob prekrasno uspelih predčasnih državnozborskih volitvah in vsem vzhičenju, ki so ga prinesli rezultati. Nič novega ni v njih, razen obrazov. Dan pred volitvami je Delov novinar Boštjan Videmšek spisal super članek z naslovom V kakšni državi želim živeti. V njem niza svoje želje, ki vodijo do sklepne povedi: “Živeti želim v popolnoma drugačni državi.” A ker se z državo že davno ne identificiram več, o njej tudi ne razmišljam več. Razmišljam pa o Zasavju. In o sebi v njem. Tako me je članek spodbudil v poletni razmislek na vprašanje “V kakšnem popolnoma drugačnem Zasavju želim živeti?” Hvala bogu so temperature res prijetne za razmišljanje, zato vabim tudi vas, da vsi skupaj naredimo razmislek na to vprašanje. Tule je moj prvi sklop: Živeti želim v Zasavju, kjer ne bo občinskih meja. Te meje so zgolj politične. Kjer bo mlad človek videl smisel svojega bivanja in ustvarjanja in mu ne bo treba iskati poti za pobeg. Kjer se bo idejni drznosti prikimalo, ponudilo roko in ji odprlo mošnjiček, ne pa o njej pretežno opletalo z na konici razcepljenimi jeziki. Kjer župani ne bodo vladali desetletja in njihovi podaniki ne bodo mislili, da je njihova služba najpomembnejša na svetu, češ da z njo držijo za jajca samega boga. Kjer bo gospoda na čelu javnih podjetij doumela, da je model državnega gospodarstva v Zasavju mrtev in odslej živimo zadružništvo. In se gospoda na čelu borbe za delavce ne bo spotikala ob ženske, ki si drznemo v javnosti predstavljati svoje progresivne ideje. Vrtec Smrkci. Foto: Damir Kozolič ZT Menjalni krog v Zasavju Kjer se bo na ulicah slišala muzika in smeh. In ob poletnih večerih bomo sedeli na stopnišču pred blokom, ko bo igrala kitara. Letos spomladi so se člani neformalne skupine LETS odločili povezati vse tri zasavske občine - Trbovlje, Zagorje in Hrastnik in vsako prvo soboto v mesecu na različnih lokacijah v vseh treh občinah pripraviti Menjalni krog. Za kaj gre? Vsak lahko prinese od doma seme, sadiko, sadje, vloženo marmelado, sokove, namaze, … Nekaj, kar lahko pogreša oziroma ima odveč. Zato bo dobil določeno število kuolmov – poseben bon, s katerim lahko menja svoje stvari za stvari in izdelke drugih, ki se udeležijo menjalnega kroga. V preteklosti je kuo- Poletni razmisleki I. Kjer se talentov ne bo mirno gledalo v hrbet, ko odhajajo in kjer ne bodo samo dve ali tri podjetja gospodarske zvezde regije. Kjer se bo uspeh vsakega podjetja meril z vplivom na srečo in zadovoljstvom celotne lokalne skupnosti in kjer se bo vsak prebivalec Zasavja zavedal, da kot skupnost potrebujemo vsak atom vsakogar, ki tu živi ali pa ima tu stalno prebivališče. Živeti hočem v Zasavju, kjer bodo živeli ljudje, ki me navdihujejo in kjer bomo ljudje navdihovali eden drugega. Kjer predmet pogovorov ne bodo občinske zdrahe, bolni in umrli, zadrogirani in skurbani, ampak ideje, nove ideje, lude ideje, smešne ideje, veličastne ideje ter njihovo udejanjanje. Kjer na vodovodarja ne bomo čakali dva meseca in kjer ne bo 15 odstotkov ljudi volilo Desus, ker jih zanimajo le lastne pokojnine. Se nadaljuje … To menjajo udeleženci menjalnega kroga. Foto: Fanči Moljk Tadeja Bučar lm (premog) povezoval vse te občine, morda ga bo spet kdaj kot denar. Za te bone lahko obiskovalci menjalnega kroga nabavijo, česar nimajo ali pa kuolme zadržijo in jih porabijo naslednjič, lahko tudi za nakupe na menjalnem krogu v sosednji občini. Obisk še ni prav zaživel, nekateri pa se vračajo z veseljem, saj jim pomeni obisk tudi neke vrste družabno srečanje. Naslednji menjalni krog bo spet v soboto, 2. avgusta. FM Zadovoljni udeleženci menjalnega kroga. Foto: Fanči Moljk Zasavski tednik za boljše Zasavje Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Sabina Lokar Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti), Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja Forte (oglasi). Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Naročite Zasavski tednik Brez panike. Zasavski tednik bo še naprej prihajal brezplačno na naslove vseh gospodinjstev v Zasavju. Vse več pa je tudi pobud, da bi Zasavski tednik radi dobili v podjetjih, ustanovah, pa izven Zasavja. Zato smo se odločili, da lahko Zasavski tedni odslej tudi naročite. Cena posameznega izvoda je 2,5 € s poštnino po Sloveniji. Naročnina je možna za šest mesecev ali celo leto. Polletna naročnina za štirinajstdnevnik znaša 30 €, celoletna pa 60 €. Časopis lahko naročite na naslov: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Lahko nam pišete tudi na [email protected] ali pokličete na 03/56-60-561 (delavniki od 8 do 14. ure). Naročnina na Zasavski tednik je lahko tudi lepo darilo za vaše prijatelje ali sorodnike, ki živijo izven Zasavja. Pokličite in se pozanimajte. Ustvarjalci Zasavskega tednika GOSPODARSTVO četrtek, 31. julij 2014 Dividenda v Etiju en evro Dividende znašajo 1 evro na delnico, so sklenili delničarji podjetja ETI Elektroelement na 20. skupščini družbe, ki so jo pripravili 17. julija. Delničarji so z veliko večino podprli vse predloge uprave in nadzornega sveta družbe. ETI je v letu 2013 na ravni koncerna ustvaril 2,5 odstotka višje prihodke od prodaje kot v letu 2012, in to kljub zaostrenim tržnim razmeram, v katerih je večina konkurentov v Evropi zabeležila padec. Hkrati so uspeli zadržati in celo povečati tržne deleže na praktično vseh pomembnih trgih ter realizirati za panogo nadpovprečen, 6,2-odstoten delež prodaje novih izdelkov v skupni prodaji koncerna, je delničarjem pojasnil predsednik uprave mag. Tomaž Berginc. V letošnjem letu pa se v ETI-ju ponovno srečujejo s stagnacijo na evropskih trgih, močnim pritiskom globalistov na zniževanje cen ter zahtevami kupcev po vse večji fleksibilnosti. Kljub temu so v prvi polovici leta na ravni koncerna uspeli ustvariti prihodke iz prodaje, primerljive z lanskoletnimi. Delničarji so sicer potrdili vse predlagane sklepe skupščine, predstavnik BPH pa je napovedal izpodbojno tožbo na sprejet sklep o pooblastilu upravi za pridobivanje lastnih delnic. 3 Podjetno Zasavje Območna obrtno-podjetniška zbornica Hrastnik je v skladu z javnim naročilom Regionalnega centra za razvoj med 6. junijem in 10. julijem izvedla 25 podjetniških delavnic in usposabljanj za podjetnike in tiste, ki o podjetniški poti še razmišljajo. Aktivnosti so potekale v okviru operacije Podjetno Zasavje, ki bo trajala vse do druge polovice septembra. Delavnice so potekale na različnih lokacijah v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju ob Savi, udeležilo pa se jih je 228 (bodočih) podjetnikov, ki so bili enakomerno porazdeljeni po vseh delavnicah, kar dokazuje, da je po podjetništvu in podjetniških temah veliko povpraševanja in zanimanja. Čuti se, da v Zasavju primanjkuje delovnih mest in s tem zanimanje za samozaposlitev posledično narašča. V sklopu projekta Podjetno Zasavje, ki ga delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so organizirali tudi podjetniško konferenco z okroglo mizo. Gost in predavatelj je bil marketinški guru mag. Aleš Lisac. Na dogodku je bilo veliko udeležencev, odzivi na dogodek so bili izjemno pozitivni. Kljub dopustniškemu času izvajalci pospešeno nadaljujejo z aktivnostmi projekta in vabijo tiste, ki razmišljajo o podjetništvu, da se avgusta in septembra udeležijo številnih brezplačnih podjetniških dogodkov. Prvi vikend dogodek bo že v petek, 1. avgusta, in soboto 2. avgusta, na temo Razvoj poslovne ideje in izdelava poslovnega načrta. ZT BD Eti lani z rastjo, letos spet stagnacija. Foto: Matjaž Kirn Dotik skrbnih rok in pasje tačke Sloviti pisatelj Franz Kafka je nekoč zapisal: »Vse znanje, skupek vseh vprašanj in odgovorov, leži v psu.« In res, že od nekdaj vlada prepričanje, da obstaja prav posebna povezava med človekom in psom. Nekateri v psu ne vidijo zgolj domače živali, do katere ljudi vežeta skrb in odgovornost, ampak predvsem dobrega prijatelja in zaupnika, ki lahko potolaži še tako močno prizadeto srce. Tega toplega odnosa med človekom in psom se zaveda Marjana Miklavc, lastnica trboveljske trgovinice Modne tačke, ki bo sredi avgusta praznoval prvo obletnico obratovanja. Marjana pravi, da je bila želja po odprtju trgovinice v njej prisotna že od nekdaj: »Že 35 let sem prisotna v kinologiji (veda o psih op. a.), redno obiskujem in sodelujem na pasjih razstavah. Že od nekdaj sem močno navezana na pse, želela sem si, da bi se nekoč lahko z njimi profesionalno ukvarjala.« Aprila 2013 se je odpravila na Dunaj, kjer je obiskovala mednarodno pasjo šolo Hundefriseur Wienn in pridobila licenco za frizerja in negovalca psov. Po pridobljeni licenci se je vrnila v Trbovlje in se znašla pred največjim izzivom v svojem življenju - odprtju Modnih tačk. Priznava, da je bila po eni strani neizmerno vesela, obenem pa jo je tudi razjedal strah pred neuspehom. Kljub temu je bila želja po negovanju psov premočna, da bi odnehala, četudi se je ob tem srečala s pravo naravo nekaterih ljudi. »Ne bom lagala, če rečem, da so me ljudje že mnogokrat močno prizadeli. Ob otvoritvi Modnih tačk sem bila deležna ciničnih opazk, da bom trgovinico morala zapreti v nekaj mesecih, nekateri pa so mi neuspeh celo privoščili,« pravi Marjana. Lastnica Modnih tačk ponuja obiskovalcem celotno nego psa, ki med drugim vključuje striženje dlake in krempljev, kopanje z naravnimi šamponi, primernimi za določen tip dlake, masko za dlako, masažo, svetovanje glede prehrane, urejanje primerne frizure itd. Miklavčeva dodaja: »V prvi vrsti pa želim, da bi bilo kužkom v moji družbi res lepo. Nekateri mi pravijo, da preveč razvajam pse, takšna pač sem. Pri psu je ključno, da vzpostavi zaupanje do določene osebe, tega pa ni mogoče narediti na silo. Nekateri se takoj navadijo na mojo nego, drugi potrebujejo več časa.« Modne tačke so eden redkih salonov, kjer psov ne pripne ali drži za povodec, saj lastnica meni, da občutek svobode psa v novem okolju vedno sprosti. Kot velika ljubiteljica psov je kritična do tistih lastnikov, ki svoje ljubljenčke zanemarjajo ali celo mučijo. Sama pravi, da nekateri lastniki slabo skrbijo za higieno njihovih psov, kar posledično vodi k razvoju bolezni dlak ali pa celo tumorjev: »Potrebno se je zavedati, da pes ni zgolj igračka za otroka, ampak živo bitje, do katerega te veže določena odgovornost.« Zato lastnica salona za pse na Trgu revolucije v Trbovljah ponuja roko: »Ni potrebno, da pridejo lastniki ali ljubitelji psov k nam samo s psom. Lahko pridejo samo na pogovor ali kavico. Pri Modnih tačkah so vedno dobrodošli.« Pri Marjani psi v salonu niso privezani. Foto: arhiv Modnih tačk Vid Šteh 150.000 evrov za razvoj podjetništva Na trboveljski občini so zaradi visoke brezposelnosti, ki je bila maja 20,9-odstotna, z rebalansom proračuna zagotovili 150.000 evrov za pospeševanje podjetništva in zaposlovanja. Z javnim razpisom bodo nepovratna sredstva razdelili med mikro in mala podjetja s sedežem v občini Trbovlje in tiste, ki se bodo samozaposlili s sedežem v Trbovljah, 10.000 evrov pa bodo namenili izvajanju podjetniških krožkov za osnovnošolce. Razpis so razdelili v štiri sklope. Prvih 70.000 evrov bodo namenili začetnim investicijam ter investicijam v razširjanje delavnosti in razvoja samostojnih podjetnikov, mikro in malih podjetij. To pomeni, da lahko prijavitelji uveljavljajo stroške nakupa in gradnje objektov, adaptacije ali najema poslovnih prostorov, nakupa strojev in opreme ter patenta, dodatnega varstvenega certifikata, modela, znamke ali geografske označbe, ki jih potrebujejo pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti. Prejemniki bodo dobili največ polovico upravičenih stroškov, mesečna najemnina poslovnih prostorov pa ne sme presegati 200 evrov. Podobno bodo omenjene stroške lahko uveljavljala tudi mlada podjetja, za katera bo posebej na voljo 40.000 evrov, le da bodo lahko mladi poleg tega uveljavljali še stroške komunalnih storitev in električne energije, računovodskih storitev, najema razstavnega prostora za predstavitev podjetja in članstva v obrtni zbornici. Vsa podjetja morajo k vlogi predložiti tudi opis posameznega projekta s terminskim planom izvedbe in fi- nančno konstrukcijo upravičenih in neupravičenih stroškov. Drugi sklop zajema odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanje. Delodajalci iz mikro in malih podjetij bodo upravičeni do 6000 evrov, če bodo vsaj za eno leto za polni delovni čas zaposlili brezposelnega s stalnim prebivališčem v Trbovljah, za samozaposlitev pa bodo posamezniki prejeli 3000 evrov, pri čemer morajo vlogi priložiti še poslovni oziroma zaposlitveni načrt, samozaposlitev pa ohraniti vsaj leto dni po prejemu sredstev. Skupno bo občina za ta del razpisa namenila 30.000 evrov, zadnjih 10.000 evrov pa bo šlo za širjenje podjetništva med osnovnošolci. Za izvajanje podjetniških krožkov se lahko prijavijo društva, zbornice in neprofitne organizacije, ki bodo aktivnosti izvajale vsaj na eni od trboveljskih osnovnih šol. Vsi prejemniki finančnih spodbud bodo lahko uveljavljali upravičene stroške, nastale med 1. marcem letos in 30. marcem prihodnje leto. Rok za oddajo vlog je 8. september do 11. ure. SL 4 ZASAVJE četrtek, 31. julij 2014 Priložnost za širitev trboveljske knjižnice V knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje si želijo dodatnih prostorov in bolj sodobnih prostorov, s katerimi bi knjižnica postala bolj privlačna za obiskovalce, zaposlenim pa bi pridobitev omogočila lažjo organizacijo dogodkov. njeni strategiji razvoja, pravi direktorica, vendar se hkrati zaveda tudi, da časi za vlaganja tako za občine kot posledično tudi za javne zavode niso najbolj rožnati. Medtem ko v knjižnici čakajo na odziv občine za pridobitev novih prostorov, pa še naprej pripravljajo številne dogodke, v času poletnih počitnic predvsem za najmlajše. V četrtek, 7. avgusta, ob 9. uri bo tako otroke v okviru serije dogodkov Poletni gostje obiskala bibliotekarka Urška, ki jim bo predstavila delo v knjižnici, dva tedna kasneje, 21. avgusta, prav tako ob 9. uri pa se bo prišla predstavit učiteljica v glasbeni šola Barbara. V avgustu bodo sicer otroci lahko obiskovali še ustvarjalno delavnico, na kateri bodo med 4. in 14. avgustom izdelovali avto na veter. Direktorica KST Simona Solina pred potencialno dodatnimi prostori knjižnice. Foto: Sabina Lokar Kmalu po zaprtju trgovine Borovo v Trbovljah se je že pokazala priložnost, da prostor ne bi ostal prazen. Razširitvene možnosti namreč vidijo v Knjižnici Toneta Seliškarja, kjer bi za lažjo organizacijo dogodkov, hkrati pa tudi za obiskovalcem bolj prijazno in privlačno knjižnico potrebovali dodatne prostore. Kot je pojasnila direktorica knjižnice Simona Solina, bi v prostorih nekdanje trgovine lahko uredili predavalnico oziroma sobo za različne dogodke, da jim ne bi bilo več treba za vsako takšno priložnost prestavljati stolov in miz in preurejati čitalnice. Če bi dobili dodatne prostore, pa bi lahko v njih uredili tudi pravljično sobo za najmlajše bralce, ob tem pa bi lahko na mladinskem oddelku sprostili sobo za postavitev knjižničnega gradiva. Glede na razporeditev pa so ostale možnosti še ureditev sanitarij za invalide, previjalnice, študijske sobe, prostora za domoznansko delo in postavitev knjižnega gradiva, je še dodala direktorica knjižnice. A pot do novih prostorov morda ne bo tako zelo enostavna. Prostor nekdanje trgovine je namreč pristal v stečajni masi podjetja, stečajni postopek pa se odvija na Hrvaškem. Utemeljitev in željo po dodatnih prostorih so poslali tudi na občino Trbovlje, ki bi kot ustanoviteljica javnega zavoda morala podpreti nakup ali pa najem tega dela objekta, je pojasnila direktorica Simona Solina. Širitev knjižnice je sicer predvidena in zapisana v Orleki poletno aktivni Orleki uživajo poletja. Foto: Urška Lukovnjak Prav tako bo še do konca avgusta potekala tudi humanitarna akcija zbiranja novih in rabljenih šolskih potrebščin, ki jih bodo knjižničarke predale trboveljskemu Rdečemu križu, ta pa socialno ogroženim otrokom. Starejši pa si bodo lahko še cel avgust ogledali razstavo likovnih del Jožeta Ovnika, knjižničarke pa povprašali za nasvet, katero čtivo je trenutno najbolj aktualno ali primerno za dopustniško branje. Orleki so nakopali cel hunt kuolma, menda bo huda zima. Za vsak slučaj pa bodo do konca avgusta odigrali še sedem koncertov, če bo treba kaj kurjave še kupit za zimo. Igrali bodo v Cerknem, Ajdovščini, Zagorju ob Savi, Lučah, v Kamniku na Kamfestu, Litiji s Pihalnim orkestrom Litija ter v Avstriji v Stradnu. Med koncerti jim uspe tudi malo sprostitve v morju, celo za prodajo zelenjave najdejo čas, ali pa se ukvarjajo z drugimi pomembnimi ali manj pomembnimi rečmi, kot je kolesarjenje, hribolazenje, sprehajanje in rekreiranje po zagorskem Europarku. Koncerte, kjer Orleki igrajo akustično in v posebnih »retro« oblekah, poimenujejo Unterzug, tistim malo bolj električnim pa rečejo Knap’n’roll koncerti. In kje vse bodo igrali?. Zelo različno: Cerkno, Ajdovščina, Zagorje, Luče, Kamnik, Litija in Straden (Avstrija). SL ZT STORITVE OBMOČNIH OBRTNO-PODJETNIŠKIH ZBORNIC HRASTNIK, TRBOVLJE IN ZAGORJE OB SAVI Usposabljanje dijakov Dijaki drugih in tretjih letnikov GESŠ Trbovlje – program ekonomski tehnik – so šolsko leto zaključili s praktičnim usposabljanjem pri delodajalcih. Konec junija se je na delo odpravilo 47 dijakov, ki so svojo službo našli v 39-ih podjetjih od Laškega do Ljubljane. Zaradi slabe gospodarske situacije so možnost sodelovanja odpovedale nekatere večje zasavske gospodarske družbe, ki so bile v preteklih letih pomemben delodajalec. So pa k sodelovanju pristopila mala in srednja podjetja, ki se zavedajo, da le sodelovanje med izobraževalnimi institucijami in gospodarskimi družbami zagotavlja strokoven kader ter posledično njegov prispevek h gospodarskemu napredku. GN Vesele urice vsak dan od 6. popoldan do 9. zvečer za 4,99 € čevapčiči ali pleskavica + vrček domačega piva kovač ali cedevita *** ZA ČLANE = 3 X 3P … ker vsak od nas na lastni podjetniški poti srečuje različne ovire … premagajmo jih skupaj. Skupaj smo lahko močnejši, delimo bogate izkušnje, množimo pomembne informacije, učimo se drug od drugega! Predstavite dilemo, vprašajte, skupaj bomo našli rešitve in odgovore! PRVA PODJETNIŠKA POMOČ » kako odpreti s.p. , d.o.o. ali drugo obliko poslovnega subjekta ko o poslu šele » kakšni so pogoji poslovanja razmišljate » pridobivanje dovoljenj, licenc, vpisovanje v registre » od poslovne ideje do poslovnega načrta » svetovanje na davčnem, delovnopravnem PROFESIONALNA področju PODJETNIŠKA » pridobivanje subvencij, nepovratnih 3X3p ko že poslujete POSVETOVALNICA sredstev » ažurno informiranje » individualna svetovanja PREKINITEV PODJETNIŠKE POTI ko poslovanje končujete pica Nodi ali pica Kiti ali solatni kroznik + vrček domačega piva kovač ali cedevita Vabljeni ! Domače pivo kovač 1,80 € (0,5 l) Vse poletje pa se boste cele dneve in večere lahko hladili. “Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”. OOZ HRASTNIK Telefon: 03/56-32-960 Mobitel: 031/660-067 e-naslov: [email protected] » kako zapreti s.p. ali d.o.o » obveznosti pred in po zaprtju » prenos podjetij na naslednike/ prevzemnike » svetovanje pri uveljavljanju pravic (ZPIZ, ZRSZ, …) OOZ TRBOVLJE 03/56-32-950 041/470-555 [email protected] OOZ ZAGORJE OB SAVI 03/56-68-080 041/458-081 [email protected] ZASAVJE četrtek, 31. julij 2014 5 Origami: vesolje v malem Že od nekdaj velja, da ustvarjalnost ne pozna meja. Predvsem otroci s svojo bujno domišljijo dajejo kreativnim procesom krila in svetu odraslih predstavijo otipljivo resničnost na malce drugačen način. Zato je še toliko bolj pomembno, da krepimo otroško ustvarjalnost in ji dajemo priložnost, da se izrazi. Ustvarjalnost je tudi rdeča nit serije delavnic, ki jih v mesecu juliju in avgustu organizira Mladinski center Trbovlje (MCT), namenjene pa so tako otrokom kot tudi mladini. Vesna Lenić Kreže, sicer koordinatorka celotnega projekta, skuša z delavnicami ponuditi mladim veliko možnosti za razvoj logičnega razmišljanja in kreativnosti. »V mesecu juliju so delavnice namenjene bolj otrokom, avgust pa bo obarvan s promocijo ulične umetnosti, ob koncu mesec pa bo organiziran tudi tabor, na katerem se bomo ukvarjali z grafitarstvom, zato upamo, da bomo k sodelovanju pritegnili še več mladih,« je pojasnila Krežetova. Prejšnji kreativni četrtek je bil tako posvečen ustvarjanju origamija, ki nosi za seboj že dolgo tradicijo. Domišljijski svet iz papirja Origami je po najbolj preprosti definiciji japonska veščina prepogibanja papirja. Od tod tudi izvira samo ime, saj je sestavljeno iz dveh japonskih besed: ori (prepogibanje) in kami (papir). Osnovni namen te veščine je izdelava podob iz papirja brez uporabe škarij, lepila in ostalih pripomočkov. O sami veščini je nekaj več povedala v Trbovljah živeča Portugalka Iňes Gama, ki kot prostovoljka sodeluje pri delavnicah: »Origami je vesolje, ki ga oblikujemo sami. Je središčna točka, ki nam nudi temelj za gradnjo domišljijskega sveta, od domišljijskih junakov, spomenikov, živali, slik itd. Origami je disciplina, ki otrokom omogoča izražanje samega Novice iz Bowling kluba Planet 300 sebe in razvoj neskončnih možnosti.« V zgodovinskem smislu je težko določiti, kdaj se je dejavnost origamija pojavila prvič. Najstarejši dokument o obstoju te veščine predstavlja krajša pesnitev iz leta 1680, ki jo je napi- sal japonski literarni umetnik Ihara Saikaku. V njej so med drugim omenjeni motivi moških in ženskih metuljev iz papirja, ki naj bi že v 8. stoletju predstavljali pomemben del poročnih obredov. Vid Šteh Prijetna osvežitev in druženje v Domu na Izlakah V Bowling klubu Planet 300 imajo za sabo uspešno prvo sezono v slovenski državni ligi. Moška ekipa v sestavi Miha in Iztok Štrus, Tomaž Drnovšek, Zdravko Kovačič, Tomaž Krafogel in Tomaž Vehovec je v kvalifikacijah za drugo slovensko bowling ligo pometla s konkurenco in suvereno napredovala v višjo ligo. Tudi ženskima ekipama je v finalnem nastopu v slovenski ženski bowling ligi uspel preboj v finale, kjer je ekipa Zagorje 1 v postavi Marija Prah in Suzana Zupančič zasedla 4. mesto, ekipa Zagorje 2 v postavi Urša Dobravec in Lidija Zaletel pa je končala na 8. mestu. Mladinci so tekmovali v slovenski mladinski bowling ligi. Miha Štrus in Maša Vehovec sta skupno dosegla 3. mesto, Monika Ponebšek in Tit Krafogel 6. mesto, Eva Krafogel in Urh Krafogel pa 13. mesto. Posamično je pri mladincih Miha Štrus zasedel 3. mesto, pri mladinkah je zmago slavila Monika Ponebšek, drugo mesto pa je zasedla Maša Vehovec. Seniorji so tekmovali v slovenski seniorski bowling ligi z ekipo, ki so jo sestavljali Dušan Dobravec, Franci Poglajen, Marija Prah, Tomaž Drnovšek in Rudi Zaletel. Zasedli so 5. mesto, med 57 posamezniki pa se je Franci Poglajen uvrstil na 10. , Dušan Dobravec pa na 12. mesto. Klub ima v svojem prvem letu delovanja že tudi državno prvakinjo, in sicer je pri seniorkah to postala Marija Prah, pri mladinkah je državna podprvakinja Monika Ponebšek, Maša Vehovec pa je na državnem prvenstvu za mladinke dosegla 3. mesto. Čeprav je sezona končana, pa člani kluba tudi v poletnih mesecih ne počivajo in se družijo v poletni piknik ligi, ki poteka v juliju in avgustu, kjer se jim lahko pridružijo vsi ljubitelji bowlinga, pred novo sezono pa v svoje vrste sprejemajo tudi nove člane. Origami je zabaven. Foto: Vid Šteh Trboveljski otroci na origami igrišču Vesna Lenić Kreže pravi, da se je za delavnico z origamijem odločila, ker je ta veščina s svojim preprostim konceptom otrokom zelo dostopna: »Origami je za otroke koristen, ker jim omogoča, da si preko ročnega ustvarjanja izoblikujejo občutek za logiko in kreativnost, obenem pa negujejo svojo domišljijo, ki je zanje v teh letih še kako pomembna. Ob vsem tem pa se otroci učijo tudi potrpežljivosti, saj večkrat origami podobe oživijo šele po nekaj poskusih.« Na delavnici so udeleženci izdelali nekaj osnovnih origami podob, kot so rože, žabe, ribe in pico. Otroci so preko teh osnovnih veščin spoznavali naravo te dejavnosti, čeprav so se delavnice udeležili tudi takšni, ki so z origamijem že seznanjeni, med njimi tudi Ela Pušnik: »Prijateljica mi je rekla, da rada hodi na te delavnice, zato sem se ji pridružila. Sama se tudi ukvarjam z origamijem in med drugim znam narediti škatlico za nakit in rožico.« ZT V Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake so tudi v poletnih dneh aktivni in se znajo razvajati. V četrtek, 24. julija, so stanovalce povabili v pravi sadni vrt, kjer so se osvežili z lubenico in melono. Kuharice so pripravile celo bovlo, ki je med starejšimi občani požela veliko pohval. Stanovalci so se vabilu radi odzvali in se posladkali, ob sadju in pijači pa je dopoldne minilo povsem drugače, kot so ga vajeni. Po sadni pojedini pa varovanci doma že nestrpno pričakujejo tudi na kakšne zares vroče dni, da si pripravijo tudi sladoledno pojedino. Kljub vsemu pa je vreme pravo za sprehode v okolici doma in za posedanje ter druženje na klopcah pred domom. “Skratka, tudi poleti nam ni dolgčas,” pravijo v izlaškem domu starejših upokojencev. UK Sadni vrt na Izlakah. Foto: arhiv doma GOSTILNA, RESTAVRACIJA, PIZZERIJA, PUB, MUZEJ, DVORANA Planinska cesta 11, Dol pri Hrastniku KOSILA, PIZZE, ZREZKI, BIFTKI, RIŽOTE, TESTENINE, RIBE, ŽAR, SLADICE ... VSAK DAN TUDI DOSTAVA NA DOM IN CATERING. Restavracijo in pizzerijo Zasavski Gurman najdete v osrčju prelepega Zasavskega hribovja na Dolu pri Hrastniku, poleg športne dvorane Dolanka. NOVO: TEDENSKE AKCIJE DO – 50%, VSAK MESEC NAGRADNO ŽREBANJE, POPUSTI PRI REZERVACIJAH. Člani Bowling kluba Planet 300. Foto: arhiv kluba info in rezervacije: 03/56-42-707, www.zasavski.gurman.si, [email protected], FB 6 TEMA četrtek, 31. julij 2014 Moje Zagorje »Zagorje je, čeprav živimo na podeželju, naše mesto. Ne glede na to, s kakšnega potovanja se vrnemo, ko pridemo v Zagorje, smo doma,« pravi Tatjana Polanc Kolander, urednica, zaposlena v podjetju Multima. Tatjana odlično pozna Zasavje, več let je urejala takrat zelo bran tednik Zasavc, je pisateljica in publicistka ter avtorica številnih člankov. Zagorje, ki leži ob Savi. Reki, ki je bila še nedavno nazaj preveč hudourna in umazana, da bi se v njej kopali. Čeprav nam, otrokom s Pul (naselja Polje), na kraj pameti ni padlo, da bi se šli kdaj igrat k Savi. So pa naši starši prirejali piknike na njeni brežini, ampak za to smo se zapeljali v Ponoviče, kjer je bila plaža bolj primerna za peko čevapčičev. Najbrž smo krenili na takšne izlete v »neparnih dneh«. Se pravi takrat, ko smo lahko natočiti bencin v našega 125 P-ja, jugoslovanskega mercedesa, kot smo mu tudi rekli. V jugoslovanskih časih je oblast znala kratkočasiti ljudstvo. Če nismo zagrinjali rolet zaradi namišljenega zračnega napada, skladiščili v spalnici paketov izredne pomoči s kondenziranim mlekom Strojevodja tovornega vlaka, ki je vozil mimo našega bloka, bi jim lahko bil za vzgled. Odločno je zatrobil ali stopil na zavoro, kadar vpitje, naj se poberemo s tirov, ni zadostovalo. Smo pač postavljali kamenčke in kovance na tračnice, ali pa bingljali z droga za stepanje preprog, ki je stal tik ob njih. Verjetno zato, da so si strojevodje lahko ogledovali naše mame. Čeprav so te stekle v stanovanje zapirat okna takoj, ko so slišale vlak. Zaradi dima. Zvezda in Hajduk Otroci s Pul smo po večini hodili v topliško šolo, ki se je na nek način vedno dajala s Skvarčevo. V nekem obdobju je to pripeljalo celo do tega, da si moral, če si hodil na topliško, Trgovino pri Metki so zamenjali bloki nasproti nove pošte, namesto k Ernejc pa greš danes po kebab. Še dobro, da tam ni več makadama. Na njem smo mulci radi popadali s koles, ko smo pridrveli izza ovinka od Ašiča s ture »okrog pekarne«. (starši so bili pri civilni zaščiti), smo pa stali v vrsti. Mene so na primer poslali v »džamijo« po kavo, kadar so jo dobili in smo za to izvedeli po »skrivnih kanalih«. Ampak tudi drugi so imeli svoje vire; vrsta je bila dolga do avtobusne postaje. V bližini smo imeli še trgovini pri Metki in pri Ernejc. Ti dve nista bili samopostrežni. Prodajalki si povedal, kaj želiš, ali pa si ji čez pult potisnil listek. Ja, včasih so nas starši pošiljali v trgovino že v tako zgodnjem otroštvu, da si komaj videl čez pult, kaj šele da bi znal brati. Pri eni vrsti mezge ali moke se niso vznemirjali, da bi prinesli domov najdražjo vrsto izdelka. Smo si pa lahko za nagrado privoščili »bazooko« ali sladoled v žogici. Praznih plastičnih žogic nismo metali stran. Moda v Zagorju je tedaj narekovala, da so očetje z njimi oblačili avtomobilske kljuke za prevažanje prikolic na svojih avtih. Kljuke so tako imele kapice v različnih barvah in so izjemno popestrile promet in vozne parke. navijati za Crveno zvezdo, ker je Skvarča navijal za Hajduk. Nekaj otrok s Skvarčeve sem poznala, ker sem hodila tudi k verouku in v glasbeno. Drugače pa se naše poti niso križale. V šolo smo hodili mimo Graščine in Krauskopfa, a le v primeru, da smo bili res skregani z vsemi iz razreda, benega nočnega življenja. In pozneje, ko odraste: da je premalo stanovanj in žal, tudi premalo služb. Na Pulah že dolgo ne živim več. Moji hčeri obiskujeta Skvarčevo šolo. Blokovskega življenja ne poznata, jaz pa ga ne pogrešam. Pogrešano kopališče Pogrešam pa – sploh poleti in zaradi njiju – kopališče, v Medijskih toplicah ali v Selu, ki smo ga včasih imeli. Pa avtobusno povezavo, čeprav vem, da ni racionalno, ker bi avtobus med počitnicami dobesedno prazen vozil gor in dol na naši relaciji. Je pa ZagorTatjana Polanc Kolander. Foto: osebni arhiv sicer raje »po ponih«, še najraje »čez kolonijo«. Razmišljam, če niso prav prebivalci kolonije zahtevali od župana, da uredi novo šolsko pot; siti otrok, ki smo jim dvakrat dnevno gledali v krožnik in jim mazali perilo, ki so ga sušili ob ozkem dvorišču, čez katerega smo razposajeni vlačili torbe. Poleg nove šolske poti in krožišča, je pred Sparom zdaj parkirana tudi »donfarca«. Brez jeznega strojevodje deluje nekam izgubljeno. Kot pozabljena igrača na pospravljenih tleh nekdanje otroške sobe. Ker ko si otrok, se ti zdi vse večje. Kot se je meni nekoč zdelo Zagorje veliko. Potem pa, če ne prej, ko se zaljubi, zagorski mladostnik spozna, da je mestni park občutno prekratek za dostojen sprehod. Da ni v mestu no- Trgovino pri Metki so zamenjali bloki nasproti nove pošte, namesto k Ernejc pa greš danes po kebab. Še dobro, da tam ni več makadama. Na njem smo mulci radi popadali s koles, ko smo pridrveli izza ovinka od Ašiča s ture »okrog pekarne«. Ne vem, zakaj smo govorili, da se vozimo okrog pekarne, ko pa smo se v bistvu mimo. Ob Mediji nasproti današnjega Tuša smo zmetali bicikle na tla in splezali na svojo »hišico na drevesu«. V bistvu na razžagan les, ki ga je tam skladiščila Svea. Kamer niso imeli, nihče nas tam ni nikoli zasačil. Če bi bili previdnejši, v Svei, ne mi in ne zaradi nas, bi se njihova zgodba morda drugače končala. Ko pridemo v Zagorje, smo doma. Foto: Matjaž Kirn Skrb je verjetno odveč, saj nad Zagorjem in njegovimi prebivalci podnevi in ponoči bedita svetnika Peter in Pavel. Sveti Pavel, zavetnik tkalcev, sedlarjev in izdelovalcev preprog, te dni z začudenjem spremlja drobceno električno napravo, ki s polževo hitrostjo ovira promet na Cesti 9. avgusta. Ga ne spominja na slavni papamobile, ki se mu je aktualni sveti oče odrekel? Štrlijo ven iz njega turisti, ki se prihajajo čudit atrakcijam v občini? Sveti Peter, zavetnik zidarjev in čolnarjev, skomiga z rameni. Ne izda, ali gre res le za atrakcijo, ko pozorno spremlja potek na videz čudaškega Pogrešam pa – sploh poleti in zaradi njiju – kopališče, v Medijskih toplicah ali v Selu, ki smo ga včasih imeli. je, čeprav živimo na podeželju, naše mesto. Ne glede na to, s kakšnega potovanja se vrnemo, ko pridemo v Zagorje, smo doma. Mesto so urbanistični posegi v zadnjih letih precej preoblikovali. Urejene so mestne vpadnice, kljub raztegnjenosti in večnem vprašanju, kje ima center, pa imajo ljudje shajališče na tržnici, pri rondoju in pri Sparu. Ko se tega naveličajo, grejo lahko v evropark. Všeč mi je, ko vidim tam vrvež. Skrbi pa me za življenje naraščajočega števila tekačev, ki jim tamkajšnje steze ne zadostujejo. Ženejo se po cesti brez pločnika, na kateri smo se vozniki komajda dobro izurili v izogibanju luknjam. Smo pač postavljali kamenčke in kovance na tračnice, ali pa bingljali z droga za stepanje preprog, ki je stal tik ob njih. Verjetno zato, da so si strojevodje lahko ogledovali naše mame. Strojevodja in mame Peter in Pavel projekta gradnje plovila na Savi. Ali se dogaja kaj nenavadnega? Kaj takega, o čemer piše Sveto pismo ali pripoveduje film Evan Vsemogočni. Ko se človek za gradnjo tako velike barke odloči s posebnim namenom. No, ja, gotovo gre res le za atrakcijo. Se pa vseeno bojim, da bo piknikom ob Savi odklenkalo. Treba bo poiskati denar in zgraditi bazen, v katerem se bodo lahko med naslednjimi počitnicami recimo »tunkali« naši otroci. Ker zdaj je čas njihovega otroštva, na katerega bodo nekoč obujali spomine. Bodo srečni, bodo lepi? Seveda bodo. Življenje si vedno utre pot in teče po svojih tirnicah. Ne glede na vse in ne glede na to, da so tračnice v Zagorju odstranili. Tatjana Polanc Kolander POGOVOR četrtek, 31. julij 2014 7 Bronislav Urbanija, ravnatelj OŠ Toneta Okrogarja Ravnatelj, pevec, dramski igralec, ne več lovec, fotograf… Vse to je Bronislav Urbanija, letošnji prejemnik zlatega priznanja zagorske občine, ki je priznanje prejel za uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Urbanija je v omenjeni šoli zaposlen od leta 1981, sprva kot profesor športne vzgoje, od leta 1996 pa opravlja delo ravnatelja, od katerega se poslavlja ravno jutri. Zakaj se profesor športne vzgoje odloči še za magisterij? V družini je bilo nekaj pedagoškega. Mama je takoj po vojni želela postati učiteljica, vendar se ji te sanje zaradi težkih družinskih razmer niso uresničile. Postala je delavka na Etiju. Njeno pričakovanje je bilo, da bom študiral strojništvo, da bi bila ponosna na svojega sina kot inženirja na Etiju. Sam pa sem se po strojni tehnični šoli, ki sem jo edini v generaciji končal z odliko, vpisal na Fakulteto za šport. Šport je bil moja velika ljubezen. Imel sem vzornika, Mirka Le- Takšen neselekcioniran kader prihaja na naše šole. To je katastrofa. Na Finskem imajo najvišji prag za vstop na študij za pedagoške poklice. Tisti, ki nima pedagoškega daru, predanosti temu poklicu in razumevanja poslanstva učitelja in vzgojitelja, v šoli nima kaj iskati. Ker ima sam probleme in s tem tudi šola. S kom imate učitelji danes več problemov: s starši, učenci ali sami s sabo? Največji je problem stalnega spreminjanja zakonodaje, ki ni dodelana, ni Pred leti je bil najnižji prag za sprejem na Pedagoško fakulteto, smer razredni pouk, le 46 točk. Nanjo so se vpisali študentje, ki niso bili sprejeti na druge fakultete. Takšen neselekcioniran kader prihaja na naše šole. To je katastrofa. Na Finskem imajo najvišji prag za vstop na študij za pedagoške poklice. Tisti, ki nima pedagoškega daru, predanosti temu poklicu in razumevanja poslanstva učitelja in vzgojitelja, v šoli nima kaj iskati. barja, mojega velikega prijatelja, ki je žal prehitro umrl. Še danes ga zelo pogrešam. Športnik sem bil od malega, to sem podedoval po očetu. Takoj po zaključeni fakulteti sem dobil službo v OŠ v Toplicah, ki sem jo z veseljem opravljal. Nekaj časa sem bil tudi trener pri Plavalnem klubu Rudar. Imel sem možnost, da bi šla moja kariera v tej smeri, vendar se nisem videl v tem poklicu. Po 15 letih pedagoškega dela pa sem začutil, da sem sposoben nekaj več. Imel sem veliko idej in željo po napredovanju. Odločil sem se, da se prijavim za ravnatelja. V kolektivu sem imel veliko podporo in prevzel to delo. Magisterij sem vpisal, ker sem želel napredovati in dela nisem želel prepuščati naključjem in intuiciji. Želel sem se poglobiti v pedagoško delo, vodenje in odkriti, kakšno znanje učenci potrebujejo za prihodnost. S katerimi stvarmi ste lahko najbolj zadovoljni? Prepričan sem, da je glavna vloga ravnatelja podpora kolektivu. Učiteljem sem dajal možnosti za napredovanje v smislu dodatnega izobraževanja. Vodenje sem gradil na participaciji, demokratičnemu pristopu, podpiral sem timsko delo, pedagoško avtonomijo... Kolektiv sem gradil 18 let. Imel sem možnost izbirati učitelje po svojem ključu. Velja pravilo, da se učitelj rodi, vendar se po mojem mišljenju tudi naredi. Pred leti je bil najnižji prag za sprejem na Pedagoško fakulteto, smer razredni pouk, le 46 točk. Nanjo so se vpisali študentje, ki niso bili sprejeti na druge fakultete. premišljena, ni strokovna. Vse se gleda samo skozi denar. Druga stvar, ki je zelo moteča, je etika. Zašli smo na pot permisivne vzgoje, ki ima izredno negativne, pogubne rezultate za razvoj šolstva in družbe v celoti. Bogdan Žorž, klinični psiholog, je napisal, da je razvajenost otrok rak rana slovenske družbe. S tem se strinjam. V šoli se to reflektira preko staršev. Starši so preveč občutljivi, skrbniški, pokroviteljski. Svoje otroke zavijajo v vato. To je pritisk. Nismo pa imuni na lastne napake in napake delavcev. Je povezovanje šol v Zasavju dovolj dobro? Vedno sem se zavzemal za povezovanje. Ne bi pa mogel trditi, da je takšen način dela sprejet v vseh kolektivih. Načeloma se lahko zelo dobro razumemo, ko pa pridemo do situacije, da smo si konkurenčni, takrat pa ni mi- Tisti, ki poznajo moje fotografije, pravijo, da sem naredil v zadnjih letih velik napredek. Pravijo, da imam dobro oko. Čutim pa, da mi manjka še precej znanja na področju fotografiranja, predvsem pa na področju tehnike obdelave slik. Bronislav Urbanija. Foto: osebni arhiv losti. Takrat so uporabljena, na žalost, vsa sredstva. Sam tega nisem uporabljal, nekateri pa so pripravljeni narediti vse, da ohranijo oddelke, dobijo otroke… Naši šoli so vedno jemali otroke na tak in drugačen način, čeprav je bilo nekaj tudi naravnih prepisov. Šola je bila stigmatizirana kot bosanska šola. Mi smo se proti temu borili s zavzetim in kvalitetnim delom. Vedno ste podpirali sodelovanje z okoljem. Koliko je to vredno za šolo? Za šolo je veliko interesa. Tukaj gre za številne interesne skupine - ustanoviteljica, država, starši, ponudniki, klubi, dobavitelji, ki izvajajo pritisk na šolo. V celotnem obdobju ravnateljevanja sem zelo podpiral klube. Telovadnice v Kisovcu in Zagorju so polno zasedene. Omogočal sem rekreacijo skupinam občanov in treninge klubom. Predvsem pa sem skrbel za možnost dodatnih interesnih dejavnosti za otroke. Kaj dobrega želite OŠ Toneta Okrogarja? Naši šoli so vedno jemali otroke na tak in drugačen način, čeprav je bilo nekaj tudi naravnih prepisov. Šola je bila stigmatizirana kot bosanska šola. Mi smo se proti temu borili s zavzetim in kvalitetnim delom. Na šoli je dober kolektiv, čeprav bi bile kakšne manjše spremembe dobrodošle. Ena od takih sprememb je tudi ta, da se s 1. avgustom poslavljam z mesta ravnatelja. Vodenje šole bo prevzela Nataša Grošelj. Prihodnost šole z zamenjavo ne bo ogrožena. Nova ravnateljica je polna idej, v sebi nosi veliko ustvarjalnosti, odločnosti in energije. Problem šole je v materialnih pogojih njenega delovanja. Vse šole in vrtci v občini so bi deležni obnov in dozidav. Pri nas so prostori utesnjeni, nefunkcionalni, nimamo jedilnice, garderobe, specialnih učilnic, v telo- Bronislav Urbanija v akciji. Foto: osebni arhiv vadnici je prava katastrofa. Vendar, še vedno velja, da so šola ljudje, zato v šoli živimo v upanju, da bomo tudi mi dobili enake pogoje za delo, kot jih imajo drugi in nič več. Zakaj niste več kandidirali za ravnatelja? Eden od glavnih razlogov, da preneham z ravnateljevanjem, je bil v obvezi, da mora vsak vodja poskrbeti za svojega naslednika. Zdaj bova z Natašo delala skupaj. Z znanjem in izkušnjami ji bom v podporo kot pomočnik. Sedem let do upokojitve bom tako preživel delovno in nekoliko bolj mirno. Verjamem, da zaradi zamenjave vodstva ne bo velikih zablod in izgube tempa. Predvsem pa mislim, da je etično, da ravnatelj po 18 letih prepusti vodenje mlajšim. Dejavni ste na različnih področjih. Kaj vam pomenita petje in gledališki oder? To je bila moja ljubezen. Kot 18-letnik sem začel peti, pel sem okrog 20 let. Potem pa je moški zbor Elektroelement razpadel, ni bilo dovolj pevcev. Kar nekaj let sem igral tudi v dramski skupini, potem pa zaradi številnih drugih obveznosti tudi to dejavnost opustil. Sončni vzhod z Vrha nad Zagorjem. Foto: Bronislav Urbanija Lovci, AMD? Trideset let sem bil član lovske družine. Sem velik ljubitelj narave, nisem bil lovec v takšnem smislu, kot jih ljudje poznajo. Napisal sem zbornik ob 50-letnici LD Izlake. Vedno sem svoje aktivnosti v družini usmerjal k varovanju narave. Letos sem izstopil iz lovske družine, ker se želim posvetiti še drugim dejavnostim, ki me veselijo. Pri AMD sem član upravnega odbora. AMD Izlake je bilo včasih izredno močno, ker so imeli tudi šolo vožnje. Ko je društvo izgubilo dejavnost avtošole, je izgubilo tudi moč, silo, energijo. Sedaj se vodstvo in člani sicer trudijo, vendar sem mnenja, da ni več pravih vsebinskih idej in umestitve društva v širok spekter prostočasnih dejavnosti ljudi. Je pogled na svet skozi fotografski aparat kaj drugačen? Fotografiranje je trenutno moja največja ljubezen, z njim se veliko ukvarjam. Bil sem med ustanovitelji društva Goga. Na začetku je bilo ogromno zanimanja ljubiteljskih fotografov za delo v društvu, zdaj nas je okrog med 20 in 30 aktivnih članov. Lani smo v Sloveniji dobili nagrado za društvo, ki je najbolj napredovalo. Kje iščete motive? Tisti, ki poznajo moje fotografije, pravijo, da sem naredil v zadnjih letih velik napredek. Pravijo, da imam dobro oko. Čutim pa, da mi manjka še precej znanja na področju fotografiranja, predvsem pa na področju tehnike obdelave slik. Najbolj mi je všeč fotografiranje pokrajine. Rad pa se preizkušam na različnih področjih fotografiranja - makro, portretna fotografija... V prihodnje se bom posvetil izpopolnjevanju znanja obdelovanja fotografij. Eno je dobro fotografirati in najti motive, drugo pa je fotografijo obdelati, da je takšna, kot si jo želiš in predstavljaš. Marko Planinc 8 POGLED ČEZ PLANKE četrtek, 31. julij 2014 Trboveljčani v Preboldu Nova naročila za Papirnico Radeče V radeški papirnici novi lastniki podjetje vse bolj postavljajo na noge. V poletnih mesecih so pričeli s proizvodnjo na papirnem stroju 5, kjer izdelujejo specialne varnostne papirje. Stroj še ne dela s polno zmogljivostjo, vendar naročila zanj prihajajo. Izdelki in PS 5 so precej bolj donosni kot papir iz stoja 4, kjer izdelujejo pisarniški papir. Vendar se trudijo, da bi tudi na tem stroju delali vse več bolj zahtevnega papirja z vodnim tiskom in manjše granulacija. V poletnih mesecih so dobili nekaj pomembnih naročil. Vse kaže, da bodo pričeli izdelovati papir za potne liste za Sirijo, za Hrvaško in BiH pa bodo v papirnici tiskali volilne lističe. Uspešno so se predstavili tudi na tenderju v Indiji, pričakujejo, da bodo jeseni izbrani za izdelavo papirja za indijske rupije. Indijski posel je vreden 25 milijonov evrov. S francosko družbo Oberthur Technologies se pogajajo o izdelavi varnostnih papirjev. Proizvodnja na stroju 4. Foto: MŠ V radeški papirnici, kjer je trenutno zaposlenih okrog 180 ljudi, so z zagonom stroja 5 pričeli zaposlovati 100 novih delavcev. Družba vsak mesec ustvari približno 3,5 milijona evrov prihodkov, poslovanje je pozitivno. Skupina Radeče papir Nova, ki ima tri profitne centre, letos načrtuje 60 milijonov evrov prihodkov. Ob tem velja omeniti, da se lastnik radeške papirnice Emkaan Holdings iz Luksemburga, ki je sicer v arabskih rokah, zanima tudi za nakup Palome in krške papirnice Vipap Videm. v domu v primerjavi s sosednjimi občinami, višje. Zato se dom polni počasneje, kot si želijo novi upravniki. Direktorica Doma starejših Trbovlje Danica Hren pravi, da v domu trenutno dela 28 ljudi, več jih bodo lahko zaposlili, ko bodo dom napolnili. Kapaciteta doma je 155 stanovalcev. Oba domova povezujejo na različnih nivojih, vendar je dom v Preboldu samostojna enota, ki tudi posluje zase. Po pol leta, odkar so Trboveljčani prevzeli dom, bodo opravili tudi finančno revizijo poslovanja. Hrenova upa, da bodo lahko dom čim hitreje zapolnili, saj bo s tem tudi poslovanje in delo precej bolj enostavno. MP MP Sto tisoč pivcev in cvetličarjev Brez mažoret na Pivu in cvetju ne gre. Foto: Pivovarna Laško Dom Prebold, ki so ga februarja pod svoje okrilje vzeli v Domu starejših občanov Franc Salamon Trbovlje, se počasi postavlja na noge. Direktorica trboveljskega doma Danica Hren pravi: »Zaenkrat poslujemo sicer v težkih razmerah, vendar uspešno. Ko smo prevzeli dom, je bilo v njem okrog 60 stanovalcev, zdaj jih je že več kot 80.« Preboldski dom je zanimiv za ljudi iz širšega področja Slovenije. Leži v mirnem okolju, kjer ljudje lepo sprejemajo stanovalce. Je blizu avtoceste, torej na dosegu roke prebivalcem do Ljubljane in Maribora. Poleg tega pa je dom dokaj nov, sobe so precej razkošne in velike, oprema sodobna. Vendar je to tudi slabost, saj so cene Veliko Zasavcev je vikend od 17. do 20. julija preživelo v sosednjem Laškem. Pivo in cvetje je tudi za prebivalce Zasavja še vedno največja slovenska veselica, ki je ne gre zamuditi. Organizatorji enega največjih poletnih festivalov v Sloveniji iz Pivovarne Laško so ob 50 letnem jubileju pripravili posebej pestro in slavnostno dogajanje. Uvod v druženje v laškem je bil dan odprtih vrat pivovarne, ki si jo je ogledalo kar 2000 ljudi. Prvi dan festivala so otvorili različne razstave, pričeli so se tudi glasbeni nastopi na štirih velikih prizoriščih (Kulturni Dom v Preboldu je sodobno opremljen. Foto: DV center Laško, prizorišče Zlatorog v Jagočah ter odri v mestnem središču Club in Jubilejnik). Jubilejna izvedba festivala je pred organizatorje postavila nove izzive. V glasbenem programu so v treh dneh izpeljali preko 40 koncertov različnih izvajalcev, od narodnozabavnih melodij, do popa, rocka, soula, funka, R&B, španskih ritmov, pa tudi do resnejše glasbe, ki se spogleduje s klasiko. Spremljevalni program, ki bogati dnevno dogajanje v času festivala, je bil poklon hortikulturi, etnografiji, tradiciji in narodnim šegam Laškega in okolice. Pripravljalo ga je kar okoli 700 članov različnih kulturnih društev občine Laško. Da je Pivo in cvetje že preseglo meje države, so dokazovali številni tuji gostje iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije in celo Nemčije. Organizatorji so ocenili, da je letos Pivo in cvetje privabilo v Laško več kot 100 tisoč obiskovalcev. ZT Pišite v Zasavski tednik [email protected] Jezikovno popotovanje od Trbovelj do Varšave Poljska je država, ki kljub mednarodni prepoznavnosti marsikateremu Slovencu še vedno predstavlja veliko neznanko. Nekaterim je poznana kot država, ki po količini zaužitega alkohola spada v sam evropski vrh, spet drugi si bolj zapomnijo njeno bogato arhitekturno dediščino in dejstvo, da da so Poljaki med najbolj vernimi prebivalci Evrope. Med najbolj znanimi poljskimi imeni pa nedvomno izstopa Karol Józef Wojtyła, bolj znan kot Janez Pavel II., eden od najbolj priljubljenih vatikanskih papežev. Iz Poljske prihaja tudi Marcin Adamczyk, 22-letni študent turizma, ki je preko programa študentske izmenjave Erazmus prejšnji mesec prispel v Trbovlje, kjer namerava ostati vse do sredine septembra. Marcin je doma iz Legionowa, predmestja Varšave, ki je tako kot Trbovlje znano po svojem izrazitem industrijskem okolju. Njegovi razlogi za prihod v Zasavje so predvsem študijske narave: »Moja želja je bila, da bi izkusil turistično dejavnost v praksi in Trbovlje so mi s svojo atmosfero industrijskega mesta predstavljale idealno lokacijo. Sicer pa moj namen ni postati klasičen turistični vodič, ampak bi se rad ukvarjal predvsem z mladimi in pri tem mi zelo pomaga Mladinski center Trbovlje.« Na vprašanje, ali ima mesto turistični potencial, Marcin odgovarja: »Trbovlje se nahajajo v središču Slo- Marcin Adamcyk pravi, da ima Zasavje turistični potencial. Foto: Vid Šteh venije, zato bi gradnja hotela omogočila več prostorov za bivanje tistim, ki potujejo skozi Slovenijo in bi tu lahko prenočili. Prav tako se mi zdi škoda, da bi tako bogata narava, kot jo imate, ostala povsem neizkoriščena za turistično ponudbo.« V mesecu dni od prihoda v Trbovlje je Marcin obiskal priljubljene zasavske turistične destinacije, kot je Kum, obiskal je tudi mesto Zagorje, v kratkem pa se bo odpravil na izlet v Hrastnik. Od vsega ga je najbolj pozitivno presenetila gostoljubnost ljudi. »Ljudje so me povsod lepo sprejeli, zato me oznake, da ste Slovenci zaprt in nedružaben narod, presenečajo,« je povedal. Marcin obenem priznava, da je bil njegov prvi vtis o Trbovljah bolj slab: »Ko se je vlak ustavil na železniški postaji, sem najprej zagledal sive tovarne z visokimi dimniki. Vse mi je delovalo nekam zaspano in brez pravega utripa, vendar sem se na srečo motil. V prvem tednu sem spoznal mesto in moram priznati, da je res lepo, še posebej, ker predstavlja idealno zmes industrije in naravnega bogastva, ki obdaja vašo dolino. Imate lepe gozdove in nasploh je utrip mesta neprimerno boljši kot v Varšavi.« Marcinu že od nekdaj predstavlja posebno veselje učenje tujih jezikov, zato ni presenetljivo, da je že vodi srečanja, kjer udeleženci spoznavajo osnove poljskega jezika. Marcin ob tem poudarja, da je namen teh dogodkov predvsem druženje. Sicer pa se je med bivanjem v Trbovljah tudi sam že »nalezel« zasavskega narečja, ki v jezik vnaša veliko besed iz nemškega jezika. Pravi, da se je v mesecu dni že naučil nekaj osnovnih besed, še posebej pa se mu je v spomin vtisnil znani zasavski pozdrav mat kurba. Vid Šteh ZASAVJE, DRUŠTVENO četrtek, 31. julij 2014 Zverinice in košarkarji V četrtek, 24. julija, se je s tekmo Slovenija – Kanada v Rogaški Slatini pričel pokal Adecco v košarki in s tem tudi pripravljalne tekme slovenske reprezentance za svetovno prvenstvo v Španiji. Za vzdušje in športno navijanje so poleg Lipkota skrbele tudi članice plesne skupine Zverinice, ki deluje v okviru dolskega društva ŠKD Feniks. »Na takšni tekmi je čisto posebno vzdušje in je zato tudi nastop popolnoma drugačen. Polne tribune in glasni navijači te spodbudijo, da odplešeš po svojih najboljših zmožnostih,« so se strinjale vse plesalke po končani tekmi. Nastopi na košarkarskih tekmah so drugače vedno zahtevni, saj mora skupina pripraviti 12 različnih minutnih koreografij in z zahtevnimi plesnimi elementi spraviti občinstvo na noge. Dekleta so ves čas tekme goreče navijale za junake, v zameno pa so si prislužile fotografiranje z Goranom Dragićem. »Še več takšnih nastopov,« so si zaželele na poti domov. ZT Pisma bralcev Spoštovane bralke in bralci, V rubriki Pisma bralcev bomo objavljali vaše odzive na časopis, članke, fotografije in dogajanja v Zasavju. Prosimo vas, da ste pri pisanju strpni. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in redakcijske ureditve vaših pisem. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavljali. Ob tem bi prosil bralca, ki se je podpisal pod Ajmuhtar Bine, da se javi uredništvu, saj je poslal zanimivo pisanje, ki bi ga radi objavili. Lep pozdrav Marko Planinc 9 Jamatlon na Facebooku Jamatlon je že za nami. V prejšnji številki ste lahko prebrali reportažo z jamske avanture, tokrat pa, morda tudi kot spodbudo tistim, ki si še niste upali po rovu od Trbovelj do Hrastnika, predstavljamo še nekaj odzivov prvega Jamatlona na facebooku (odzivov nismo jezikovno popravljali): Zverinice na tekmi slovenske košarkarske reprezentance. Foto: arhiv ŠKD Feniks Pesmi Lepo prijazno, Vas vse, ki urejujete časopis Zasavski tednik pozdravljam in Vam izrekam vse najlepše čestitke k tem izrednem projektu, ki je bil že kar koristno zaželen za ta naš zasanjani zasavski kraj. Vsaka Vam čast, da ste s skupnimi močmi in seveda znanjem in predvsem voljo, ustvarili časopis Zasavski tednik, ki je po mojem mnenju in po mnenju mnogih bralcev, do sedaj najboljša publikacija v našem Zasavju. Ker sem prej pošiljal moje pesnitvene storitve v objavo na literarni strani prvobitne revije Zasavc, sem se Osmrtnice in zahvale Ob smrti vaših najbližjih lahko osmrtnico ali zahvalo objavite tudi v Zasavskem tedniku. Tekst vam bomo pomagali oblikovati, objavite lahko tudi fotografije. CENIK ZAHVAL IN OSMRTNIC 1/8 strani (s fotografijo) 70 € 1/16 strani (s fotografijo 40 € 1/32 strani (brez fotografije) 25 € Ostale dimenzije po rednem ceniku. odločil, da vam pošljem moje pesnitve za bralce Zasavskega tednika, ker sem prebral eno pesnitev v rubriki Pisma bralcev. Upam, da bo kakšna primerna za objavo. Poezije manjka ljudem, ki radi kaj preberejo in takih ni malo. Lepo bi bilo, da bi to rubriko malo povečali, da bi še drugi poslali svoje storitve za objavo. Za primer Vam pošiljam list iz revije Zasavc. Želim Vam mnogo uspeha pri nadaljnjem urejevanju zasavskega časopisa! Lep prijazen pozdrav Vsem v uredništvu. Spoštovani Darko, Hvala za prijazno pismo in pohvale za naše delo. Nekatere vaše pesmi bomo objavili. Občasno bomo v našem časopisu seveda objavljali tudi pesmi, ki nam jih bodo poslali naši bralci ali pa pesmi zasavskih pesnikov in literarnih ustvarjalcev. Zato lepo vabljeni tudi drugi, ki se ukvarjate s poezijo, da nam pošljete svoje izdelke. Če se le da, nam jih, prosim, pošljite na elektronski naslov: info@ zasavskitednik.si Lep pozdrav Darko Blaznik – Darčk, Trbovlje Marko Planinc Uros Grilc: Čestitke vsem! Urška Domadenik: Super je bilo! Sedaj pa že nestrpno pričakujemo fotke... Sašo Benetek: Odlično je bilo! Irena Planinšek: SUPER je bilo Super organizacija Katja Pertinač: Odlično, super organizacija, super dogodek. Se vidimo naslednjič in bravo vsem udeležencem. SREČNO! Damijana Habjan: same pohvale organizatorjem! EkipaDamijanina telovadnica je navdušena! Tomas Ivačič: Supr, drug let bo ž kičast Branko Povše: super, gremo na Decembrski zimski Jamatlon Jernej Rezec: Odlično! Bravo organizatorji za izvirno idejo in organizacijo! Tomas Ivačič: Za prvič odlična organizacija, naslednjič bo perfek. Miha Lavrič: Pohvale organizatorju, saj je vse teklo kot stara singrca, Rudarji v rudniku na nevarnih mestih prijazni, dvigovali moralo in nas usmerjali. SREČNO rudarji do naslednjega srečanja. Branko Povše: in koga je nagradil Perkamdeljc? Najstarejši »jamatlonec: Jože Smrkolj – 58 let član trojke »Zlatarna Lea Litija« Popust, da te kap Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni! UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu 03/56-60568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure). Več informacij: [email protected] Telefon: 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure) ŽENSKI IN MOŠKI FRIZERSKI SALON Mojca TOJNKO s.p. ZAHVALA 25% popusta za srednjo pizzo 10% popusta na masaže in pedikuro Tel: 03/56-48-064 • Dol pri Hrastniku Kupon velja do 14. 8. 2014 Kupon velja do 14. 8. 2014 20% popust na 1x pizza po izbiri Planinska cesta 11, Dol pri Hrastniku Telefon: 03/56-42-707 Ob boleči izgubi našega predragega LEOPOLDA SAKELŠKA se vam iz srca zahvaljujemo za izrečeno sožalje ter darovane sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi S tradicijo »slovenske matere« iz Trbovelj Ane Dimnik vas že od leta 1876 razvajamo z odlično gostinsko ponudbo. Znani smo po: • pizzah, dnevnih menijih, študentskih menijih • organizacijah obletnic valet in matur • praznovanjih rojstnih dni in • po spominski sobi Ane Dimnik Več o nas in naši ponudbi najdete na spletni strani: http://www.pizzerija-dimnik.si/. Vljudno vabljeni. 10 REPORTAŽA četrtek, 31. julij 2014 Od Kuma do Triglava Zasavski veterani, člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, veteranskega društva Sever in ZB za vrednote NOB, so letos od 6. do 11. julija že petič prehodili pot od Kuma do Triglava. Vsako leto je trasa drugačna, le začetek in cilj sta enaka. Pohod končajo na osrednji proslavi na Rudnem polju, letošnja je bila že 29., posvečeni vsem partizanskim patruljam, ki so v letih 1941 do 1945 pristopile na vrh Triglava, razvile trobojnico in vrgle italijanski mejnik čez severno steno in razvitju slovenske zastave junija leta 1991. Že od leta 1999 se na 170 kilometrov dolg pohod iz Ankarana odpravljajo Primorci, letos so desetič prispeli pohodniki z Nanosa in petič veterani iz Radovljice. Lojzov pohod Ko so Zasavski veterani leta 2010 pripravljali prvi pohod Kum - Tri- Limbarske gore in do Preserij, kjer so prespali pri gospe Olgi ali Ježa pri Ježu. Tretje jutro jih je pozdravil dež in so hiteli proti Zbiljam in proti Kranju, kjer jih je čakala kopel in postelja v vojašnici Slovenske vojske. Tudi četrti dan jih je močilo, dokler niso prispeli do vojašnice v Bohinjski Beli. glav, je bil gonilna sila in soustvarjalec Lojze Juratovec, ki se ga zaradi zdravstvenega stanja ni mogel udeležiti. S pohodniki je bil vseskozi povezan, predzadnji dan se je pripeljal v Krmo, nato pa še na Rudno polje. Takrat še niso vedeli, da ga ob letu žal ne bo več z njimi. Tako se je že drugi pohod poimenoval po njem, Lojzov pohod. Letošnja trasa je potekala s Kuma v Hrastnik čez Prapretno na Ostenk in dalje na Podmejo ter čez Vrhe na Čemšeniško planino, kjer so pohodniki prenočili. V ponedeljek zjutraj so jo mahnili proti Trojanam na zajtrk in čez Doline preko Golčaja do Pohodnike je pralo Od leve proti desni stojijo: Ivan Kmetič, Marko Kalem, Stane Lipoglavšek, Sašo Zupančič, Silvo Prosenc, Vid Jerič, Mirko Drnovšek, Branko Zupančič, Jani Grden, sedijo: Vojko Zupančič, Grega Pilpah, Nesti Kokalj, Mojmir Maček in Tone Podkrajšek. Foto: Vojko Zupančič Peti dan so v nestanovitnem vremenu zgodaj popoldan prispeli na Rudno polje. Posušili in pripravili so nahrbtnike za naslednja dva dneva. V petek so zarana odrinili proti Vodnikovi koči in naprej na Konjsko sedlo, kjer so izvedeli, da je vrh zaprt. Tako so jo mahnili kar proti Kredarici in dalje na Staničevo kočo, kjer so prespali. V soboto zjutraj so krenili nazaj na Rudno polje na osrednjo proslavo, potem pa z vozili domov v Zasavje. Obiskali so še grob Lojza Juratovca na zagorskem pokopališču, šli na pozno kosilo v »Naš hram« v smučarsko kočo pri skakalnicah v Kisovcu, potem pa so se poslovili. Hodilo je trinajst mož in en kolesar, ki jih je spremljal peš do Čemšeniške planine in se jim s kolesom pridružil na Pokljuki, nadaljeval peš. Zraven sta bila tudi dva Domžalčana, Slavko in Slavc, ki sta se pridružila skupini na Limbarski gori. V dolinskih razmerah so prehodili od 30 do 36 kilometrov, celotna pot pa je bila tokrat dolga 187 kilometrov, hodili so od jutra do večera z občasnimi odmori. Devet nog je bilo ožuljenih ali pa so bili nastavki za žulje, vse so brez komplikacij sanirali. Mojmir Maček Utrinek s poti od Dolin proti Golčaju. Foto: Vojko Zupančič Krajši postanek na Kredarici. Foto: Vojko Zupančič Draga in Ana Dimnik Draga je ena izmed lokacij, za katero so mnogi Zasavci že slišali, obiskali pa ne. Pa je vredna obiska. Najprej prijetno preseneti slikovita cerkev Matere božje in staro pokopališče, kjer počivajo znameniti Hrastničani. Tudi Ana Dimnik (1852 - 1921) z zvenečim imenom slovenska mati. Do Drage vodi steza s savskega mosta, kjer se začne ekološka učna pot ali pa zavijemo na makadamsko cesto na drugem koncu Hrastnika - mimo table z napisom Draga, ki je postavljena ob cesti nasproti stare občinske stavbe. Gozdna pot se dviguje dokaj strmo, a se je pametno vmes ustavljati in se razgledati po slikoviti naravi. Po kakšni uri zmerne hoje pridemo do vrha, kjer se odpre pogled na cerkev, ki se omenja že v 16. stoletju. V času Marije Terezije in Jožefa II. se je imenovala Sv. Lenart in tako se je celih 150 let imenovalo tudi to področje. Potem je spet dobilo staro ime Šibenik in Zavodnje. Žal se na vsakem koraku opazi, da cerkev propada. Ni denarja za obnovo. Posebno pozornost si zasluži staro pokopališče ob cerkvi, kjer so pokopani znameniti Hrastničani: Roševi, Logarjevi, Šentjurčevi … Tudi zakonca, revolucionarja Lidija Šentjurc in Sergej Kraigher, ki sicer ni bil Hrastničan. Še posebno pozornost pa velja nameniti Ano Dimnik, ki si je s svojo narodno za- Portret Ane Dimnik – slovenske matere. Foto: Fanči Moljk vedno držo pridobila ime slovenska mati. Rodila se je v rodbini Peklar v Peklu, bližnjem predelu Hrastnika in tu preživela tudi otroštvo. Nanjo sta vplivala sorodnik Fran Roš in trboveljski župnik Jožef Hašnik, ki sta ji vcepila ljubezen do slovenskega jezika in odpor proti nemškutarjem. Po poroki s Francem Dimnikom iz Trbovelj je s to izjemno doto javno delovala vse življenje. Njen sin Ivan je kot študent na Dunaju prijateljeval na primer z Ivanom Cankarjem in drugimi kulturniki, ki so kasneje Ano tudi opisovali v svojih delih – Alojz Kraigher (Kontrolor Škrobar), Vladimir Levstik (Gadje gnezdo), Ivan Cankar (Mater je zatajil) ... Ob njeni smrti jo je na pogrebu spremljalo deset tisoč ljudi iz vse Slovenije. Na pročelju gostilne so odkrili spominsko ploščo Ani Dimnik že leta 1923, 1979 so razglasil hišo za memorialni spomenik, od leta 1992 pa se ponaša z znakom kulturnega spomenika. Leta 1993 se je Julija, Anina vnukinja, z možem Alfredom Petričem lotila obnove hiše, ki je predvidela tudi spominsko sobo. Slovesnost ob odprtju je bila leta 1995. Vsak dan si obiskovalci lahko ogledajo Anine osebne predmete, fotografije, dokumente, ki pričajo o preprosti ženski, ki si je s svojim delovanjem prislužila veliko Pogled na Drago in dolino Save. Foto. Fanči Moljk spoštovanje slovenske javnosti. Z Ano Dimnik bi se Zasavci lahko ponašali. Najprej pa jo morajo spoznati. Za začetek bi morali prebrati o njej kakšne zapise. Lepo sta jo predstavila na primer Vito Hazler in Jana Mlakar Adamič. Mlakarjeva je o njej pisala v reviji Razvoj (http:// www.rcr-zasavje.si/uploads/razvoj/ razvoj_marec2006_e.pdf). Za šolarje je narodno zavedna ženska za današnje čase zelo primeren zgled. Nikoli pa ni prepozno za odkrivanje znamenitih rojakov. Tudi Antona Sovreta so Hrastničani npr. odkrili šele pred leti. Fanči Moljk REPORTAŽA 11 četrtek, 31. julij 2014 Že peti oratorij v Zagorju ob Savi »Čeprav se je naše druženje končalo, upam da bomo svoje veselje, navdušenje in plamen vere, ki smo ga odkrili v sebi, prenesli tudi na vse okrog nas – na naše družine, prijatelje, sošolce, vse, ki jih bomo srečali v našem življenju,« je ob zaključku letošnjega oratorija v Zagorju ob Savi zapisala Klara Šafner, ena izmed animatork na oratoriju. kom in mladostnikom in potekajo od jutra do večera. Vodijo jih animatorji – prostovoljci in njihovi voditelji. Oratorijski program v harmonično celoto združuje zabavo, ustvarjalne in poučne delavnice, druženje in duhovnost. in to je bila vzpodbuda za začetek novih aktivnosti za delo z mladimi tudi v Sloveniji. Slovenski salezijanci so skupaj z animatorji začeli pripravljati različne oratorijske programe. Na Cankarjevem trgu in v okolici župnišča v Zagorju ob Savi je bilo precej živahno že nekaj dni pred pričetkom oratorija. Na pripravah za sprejem 108 otrok se je zbralo skoraj 40 animatorjev pod vodstvom Kristjana Kmetiča in Barbare Razboršek ter duhovnega vodje kaplana Martina Goloba. Začetnik oratorija kot vzgojno – pastoralnega programa je bil v 16. stoletju sv. Filip Neri, najmočnejši pečat pa je v 19. stoletju oratoriju dal sv. Janez Bosko. Ko so leta 1901 v Slovenijo prišli salezijanci, so s sabo »prinesli« tudi oratorij. Njegovo delovanje pa je bilo zaustavljeno po drugi svetovni vojni. Leta 1988 je Salezijanska družina po vsem svetu obhajala stoletnico don Boskove smrti Oratorij za dušo in telo Oratorij je vzgojno prostočasno gibanje, ki vsako leto poteka v številnih slovenskih župnijah. Oratorijski dnevi so namenjeni predvsem otro- Na tvojo besedo Oratorij z naslovom Na tvojo besedo so pričeli 8. julija z dvigom zastave in prepevanjem oratorijske himne. Že naslov je napovedal, da bosta rdeča nit dogajanja življenje in delo apostola Petra. Oboje so animatorji otrokom predstavljali z vsakodnevno dramsko predstavo. Po končani predstavi je sledila razdelitev v kateheze , manjše skupine otrok. Po skupni molitvi s petjem so se otroci preizkusili v raznih delavnicah: od tistih bolj športno obarvanih pa do umetniških. Sledilo je skupno kosilo in po njem še najbolj napet del dneva – popoldanska velika igra, v kateri so v skupinah izpolnjevali različne naloge. Nagrada za uspešno opravljeno delo je bil košček zemljevida, ki so ga sestavili zadnji dan. Organizatorjem vreme ni bilo posebno naklonjeno, saj je vsak dan postreglo s kakšno dežno prho. Toda kljub temu so izpeljali vse načrtovane aktivnosti. Otroci z navdušenjem pripovedujejo o izletu in kopanju v Laškem, o adoraciji ter uličnem misijonu, ko so igrali in prepevali po Zagorju in ljudem delili listke s citati iz Svetega pisma. Navdušujoče so bile tudi vodne igre. Letošnji oratorij se je zaključil v nedeljo, 13. julija, s sveto mašo in skupnim piknikom. Joža Sotenšek Udeleženci oratorija v Zagorju. Foto: arhiv oratorija Sto let Dragarjeve Lojzke Praznovanje stoletnic po domovih starejših je kar pogosto. Tudi v hrastniškem Domu starejših ni drugače. 20. junija 2014 so praznovali stoti rojstni dan Dolanke Lojzke Okorn, rojene Dragar, ki je v domu že vse od leta 1995, ko so odprli hrastniški dom. Lojzka med drugo svetovno vojno v mladih letih. Foto: osebni arhiv Čeprav je bila pred skoraj dvajsetimi leti še zelo okretna in vitalna, je morala biti zaradi bolezni pod stalnim zdravniškim nadzorom. »Vsak dan sem bila na kakšnem krožku – od ugankarskega, pevskega, ročnih del, do raznih športov,« je povedala. S svojim optimizmom je rada pomagala novincem ob prihodu, da so se prej privadili na novo okolje. Njihovi svojci so ji bili zelo hvaležni. Zadnjih nekaj let ji je telo opešalo, tako da ne more več iz sobe na običajna druženja. »Zdaj se njeno stanje zelo spreminja,« povedo domači, »Včasih je še zelo prisebna, kak drug dan pa se ji stanje poslabša.« Za svoj stoti rojstni dan, ki si ga je želela dočakati, je bila dobro razpoložena in srečna v krogu svojih najbližjih in prijateljev. Poleg župana, predstav- Lojzka se rada spominja svoje mladosti. Prva tri leta je na Dolu hodila v šolo, ki je bila v stavbi, kjer imajo zdaj svoje prostore upokojenci in KS. Potem so šolo uredili v gasilskem domu. Učila se je tudi violino, saj izhaja iz znane glasbene družine: Njen prednik Blaž Dragar, rojen leta 1828, je bil na Dolu namreč prvi organist Lojzka Okorn v domu. Foto: Fanči Moljk nikov doma in KS Dol ji je čestitala tudi predstavnica pletilskega krožka z Dola, katerega ustanoviteljica je bila pred tridesetimi leti tudi Lojzka. Družina Okorn je poskrbela, da so bili deležni napitnice tudi vsi drugi stanovalci doma. Lojzka z violino. Foto: osebni arhiv in učitelj. Starejši občani pa se spomnijo še Dragarjeve hiše sredi vasi, ki je bila središče kulturnega življenja sredi prejšnjega stoletja. Zdaj je na tem mestu parkirišče pred »Tazgorno«, kot rečejo Dolani Merkatorjevi samopostrežni trgovini. Fanči Moljk 12 KULTURA četrtek, 31. julij 2014 Tine Lenarčič – trboveljski kronist Tine Lenarčič je Trboveljčan z dušo in srcem – aktiven na področju trboveljskega družbenega in kulturnega dogajanja. Vseprisotni oblikovalec in zapisovalec lokalnih sprememb, ki življenja lepšajo Trboveljčankam in Trboveljčanom, pa tudi tistih, ki vplivajo na širše družbeno spreminjanje na bolje. Lenarčič je kulturno deloval od nekdaj: do leta 1936 je bil član pevskega zbora Trboveljski slavček, po vojni pa zaslužen za oživitev knjižnične dejavnosti v Trbovljah. Bil je tajnik gradbenega odbora za izgradnjo Delavskega doma Trbovlje, pobudnik ustanovitve društva revirskih likovnikov ter skozi vse te »funkcije« tudi pobudnik razvijajočih se dejavnosti na področju družbenega in kulturnega življenja v Trbovljah. Bil je in je še vedno tudi avtor in urednik vrste zbornikov o trboveljski kulturni zgodovini. Rodil se je leta 1924 kot najmlajši od osmih otrok v rudarski družini v Trbovljah. Odraščal je v enem izmed trboveljskih rudarskih naselij, v Glažuti, in tako že z rojstvom vpil ves »blišč in bedo« trboveljske »knapovščine«. Ob rudarskih pesmih in zgodbah je »gor rasel«, kot mnogi drugi, a bil je eden redkih, ki so se zavedali pomena tovrstne dediščine in njenega prenosa na zanamce. S tem zavedanjem je Lenarčič zbral in uredil mnogo člankov in knjig, posvečenih rudarski kulturi. Dve knjigi v Lenarčičevem knjižnem opusu še posebej izstopata: Rudarske zgodbe in pripovedi ter Slovenske rudarske pesmi. V njiju je zbral zgodbe in poezijo, ki so se prenašale iz generacije Tine Lenarčič – Trboveljčan z dušo in srcem. Foto: Katra Hribar Frol v generacijo (od ust do ust) in lepšale proste trenutke trboveljskih rudarjev in njihovih družin. »To so zgodbe in pripovedi o dogodkih, ki so se v resnici ali pa le v mislih dogajali iz dne- va v dan na delovnih mestih v jami, v »ferleiscimru«, »vašhavi«, na robu kolonij ali v gostilnah, na priložnostnih srečanjih. Največ zgodb pa so rudarji pripovedovali doma v rudniških stanovanjskih kolonijah,« pravi Lenarčič. Pesmi, ki jih je zbral v drugi knjigi, so pete in povedne, izvirajoč z vseh slovenskih rudarskih področij. »Peta pesem in glasba o rudnikih, premogu, rudarjih in rudarskem stanu je vedno spremljala življenja v starih rudarskih kolonijah,« je povedal Lenarčič, ki se je »spopadel« tudi z zgodovino rodnega kraja. Popisal jo je v delu Trbovlje – po dolgem in počez, ki prinaša razlago izvora poimenovanj samih Trbovelj ter naselij, ulic, hribov in nekaterih objektov znotraj njih. Tine Lenarčič pa ni samo zapisovalec in popisovalec, svojo ljubezen do Trbovelj in knjig je pokazal tudi v obliki pomoči pri vzpostavitvi knjižnič- ne dejavnosti v Trbovljah, saj je dobil pooblastilo za zbiranje vseh vrst knjig – s pomočniki je med oktobrom 1945 in junijem 1946 pridobil preko 2.200 knjig. Nekatere so še danes del zbirke Knjižnice Toneta Seliškarja. Trud in delo človeka, čigar moto je: »Človeka je potrebno osveščati in plemenititi v vseh pogledih – tako v fizičnem smislu kot v duhovnem,« so prepoznali tudi lokalni občinski možje in mu leta 1985 podelili prvojunijsko priznanje, leta 2005 pa je postal tudi častni občan Trbovelj. Zaradi skrbi in volje Tineta Lenarčiča, Trboveljčana »z dušo in srcem«, se je dediščina »knapov« iz Rdečih revirjev ohranila vse do danes, se prenesla na mlajše generacije in postala vseprisotno družbeno in kulturno vezivo v vsakdanu Trboveljčank in Trboveljčanov. Katra Hribar Frol Špela Čadež in Boles V okviru Slikarske kolonije Izlake Zagorje je v petek, 18. julija, Zagorje obiskala animatorka Špela Čadež. Z njo se je pogovarjal domačin, prav tako uspešen animator, Dušan Kastelic. Čadeževa za razliko od njega svojih animiranih zgodb ne izvaja računalniško, ampak »peš«, v tehniki stop-motion. Najprej izdela lutke in sceno, nakar za vsak kader postavi lutko ali del nje v določen položaj, posname fotografijo za fotografijo, jih združi in s hitrim predvajanjem ustvari gibanje. Prepričana je, da takšno delo, čeprav zamudno in drago, ni prav nič bolj časovno potratno od neskončnih ur, ki bi jih sicer presedela za računalnikom in zraven trpela še za tisto znano bolečino v vratu, ki jo povzroči upravljanje miške. Avtorica je na letošnjem 25. tržaškem filmskem festivalu prejela nagrado za najboljši kratki film Boles. Predstavili so ga tudi na srečanju v galeriji Medija. Špela je spregovorila o izdelovanju lutk in rekvizitov, ekipi, s katero je sodelovala. Poudarila je, da bi težko dosegla dosedanje rezultate, če ne bi po Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani nadaljevala študija na Akademiji medijskih umetnosti v Kölnu v Nemčiji. Tam so ji mentorji že od vsega začetka »dajali krila« in plodno okolje za ustvarjanje. Tatjana Polanc Kolander Špela Čadež, Dušan Kastelic in Tereza – osrednji lik nagrajenega filma Boles. Foto: Tatjana Polanc Kolander Fonem: Poletna romanca Poletni čas pri ljudeh prebudi mnogo spominov na idilične trenutke, preživete ob morski obali pod vročim soncem. Poletna romanca mlade zasavske skupine Fonem, katero sestavljajo mladi multitalentirani glasbeniki iz Zagorja in Trbovelj, govori prav o tem. ustvarjamo. Okoli tretje ure zjutraj je Saška naletela na besedo fonem, ki označuje glasovno enoto, s katero je moč razlikovati pomene posameznih besed. Padla je odločitev, da se imenujemo Fonem.« ustih: »Na vikendu na Pohorju, kjer smo imeli prostor za vaje, smo preko slovarja iskali primerno besedo, ki bi šla ljudem hitro v uho, hkrati pa bi se pomensko zlivala s tem, kar Leta 2012 je Sašo zaradi preveč obveznosti zamenjal Aljaž. Februarja istega leta je Foneme čakal prvi pomembnejši koncert, saj so nastopili kot predskupina zasedbe Bohem, nato je sledila serija nastopov po Slo- Fonem so uradno nastali konec leta 2009 in sprva nastopali na šolskih plesih in različnih prireditvah. Danes skupina deluje v postavi Klara Vetršek (vokal), Aljaž Bastič (klaviature, spremljevalni vokal), Črt Dragar (kitara), Anja Podpečan (flavta, spremljevalni vokal), Matic Lebar (bas) in David Novak (bobni). Črt: »Pobudo za bend je leta 2008 dal David, ki igra harmoniko na Konservatoriju za glasbo in balet. Njegova želja je bila skupina, ki bi preigravala komade Avsenikov, vendar na bolj moderen način. Čeprav smo bili nad idejo navdušeni, je ta žal kmalu padla v vodo, toda želja po igranju v bendu je ostala.« Fantoma in dekletu se je na prvi vaji pridružila flavtistka Anja, nedolgo zatem pa sta se skupini priključila še basist Matic in klaviaturistka Saša Peterlin. Črt se iskanja imena skupine spominja z nasmehom na Člani skupine Fonem uživajo v glasbi. Foto: Jani Kenda veniji. Med drugim so leta 2013 nastopili na festivalu dijaških skupin Droogstock v Mariboru in prejeli nagradi za najboljšo priredbo ter najboljšega bobnarja. Letos so se udeležili Špillige – prve lige dijaških bendov v organizaciji Kina Šiška. videospotu nastopa le Klara. Nenazadnje je to njen avtobiografski komad, v njem poje o svoji osebni izkušnji in zdelo se nam je smiselno, da se to pokaže v videospotu.« V njem so predstavili tudi lepote slovenske obale. Skupina se ponaša samo z enim avtorskim komadom - Poletno romanco, v glavnem pa igrajo priredbe: »V tem trenutku ni smiselno hiteti z avtorskimi komadi, še posebej, ker imamo člani benda poleg glasbe še druge obveznosti in ne želimo kar na silo pisati pesmi samo zato, da se lahko potem hvalimo z njimi. Imamo napisanih še nekaj pesmi, ampak morajo dozoreti,« pravi Črt, ki dodaja: »Poletno romanco je Klara napisala že dolgo nazaj, le da tega ostali člani skupine nismo vedeli. Nekega dne je omenila, da ima na voljo besedilo za komad in kasneje se je spontano rojeval naš prvi single.« Po besedah članov se je pesem dobro prijela med poslušalci in zasedbo vzpodbudila k nadaljnjemu ustvarjanju. Fonemi se nameravajo v bližnji prihodnosti posvetiti svoji izobrazbi; Anja in Klara sta že krenili na akademsko pot s študijem flavte; prva v Nemčiji, druga na ljubljanski glasbeni akademiji. Aljaž bo po svojem prvem režijskem poskusu nadaljeval z izobraževanjem na AGRFT, Črt pa se kot zlati maturant odpravlja na študij farmacije. Letos so posneli še videospot. Aljaž, sicer študent 2. letnika Akademije za glasbo, radio, film in televizijo (AGRFT), je sedel na režijskem stolčku: »V Na vprašanje, če se kmalu obeta še kakšna nova pesem in posledično album, je Aljaž zelo direkten: »Ne. Trenutno imamo člani skupine preveč drugih obveznosti, da bi lahko samozavestno načrtovali tak podvig. Trenutno nam Fonem predstavlja konjiček, s katerim koristno zapolnimo prosti čas. Ustvarjamo iz veselja in si ne delamo utvar z velikimi zaslužki.« Vid Šteh ŠPORT 13 četrtek, 31. julij 2014 Miran Burgić: Chelsea nam je dal samozavest Zasavskim ljubiteljem nogometa Mirana Burgića ni treba posebej predstavljati. Danes 29-letni napadalec se je v najstniških letih preselil iz Zagorja v Gorico, po nekaj letih v tujini se je pred dvema tednoma vrnil v Slovenijo – postal je član ljubljanske Olimpije. »Nad kvaliteto ekipe sem pozitivno presenečen, imamo nekaj odličnih nogometašev,« je prve vtise po prihodu v »zmajevo gnezdo« strnil Miran Burgić. »Prihod v Ljubljano zame predstavlja tudi osebni izziv: vsi skupaj namreč želimo Olimpijo vrniti na vrh, zgraditi temelje za lepšo prihodnost. Ne smemo se obremenjevati z nasprotniki, posebej ne z Mariborom. Moramo se osredotočiti na vsako tekmo posebej. Ne smemo si sami ustvariti pritiska, ki bi ga mediji in navijači še stopnjevali,« je o tekmo- valnih ciljih v novi sezoni dejal 181 cm visoki napadalec. Olimpija ima bogato zgodovino, a v zadnjih letih nikakor ne najde priključka s serijskimi državnimi prvaki iz Maribora. Lani so Ljubljančani končali šele na sedmem mestu Prve lige TS. »V primerjavi s tujino malce šepa organizacija, a to je razumljivo, saj praktično nimamo svojega pomožnega igrišča in se neprestano selimo. Težko je dolgoročno načrtovati trenažni proces,« je pojasnil Burgić, ki je na uvodni prvenstveni tekmi v Miran Burgić je kariero začel v Zagorju in se že kot kadet preselil h Gorici, kjer je v sezoni 2005/06 postal tudi prvi strelec Prve lige TS, pred tem pa državni prvak. Kariero je nadaljeval v klubih: AIK Stockholm (Švedska), Wacker Innsbruck (Avstrija), Hapoel Ramat Gan (Izrael) in Ethnikos Achnas (Ciper). Za slovensko člansko reprezentanco je zbral pet nastopov, za selekcijo U21 pa je na desetih tekmah dosegel tri gole. igro prišel s klopi, tako kot tudi na prijateljski tekmi s Chelseajem. »Ekipi sem se pridružil teden dni pred prvenstvom, tako da je razumljivo, da začenjam na klopi, saj še nisem stoodstotno pripravljen. Ko bo na sporedu tretje ali četrto kolo, bom že boljši in takrat pričakujem, da bom v prvi postavi.« Skoraj zabil Angležem Nekdanji prvi strelec slovenske lige je bil zaradi več razlogov zadovoljen z minimalnim porazom (1:2) na prijateljski tekmi proti londonskemu Chelseaju. »Ta tekma nam je dala dozo samozavesti. Če bi visoko izgubili, bi bil efekt nasproten, tako pa so vsi videli, da lahko igramo tudi proti najmočnejšim ekipam,« pravi Burgić, ki je pričakoval drugačen obračun. »Mislil sem, da nas bodo stisnili na našo polovico, vendar smo z njimi dejansko igrali odprto, dobro smo držali žogo in bili nevarni. Čeprav so sredi priprav, gre za igralce, ki so zmagovali na svetovnem prvenstvu in v Ligi prvakov. Tudi meni osebno je tekma prišla prav, da izboljšam svojo pripravljenost,« je dejal popularni ‘Burga’, ki je mu je zadetek za Litovci usodni za Slovence Preteklo soboto se je v Moskvi zaključil osmi turnir Moscow Open. Za ekipo Get-Wet.org je bila v kvalifikacijah za četrtfinale usodna litovska zasedba Stangistai. Moštvo ulične košarke Get-Wet.org, katerega član je tudi Trboveljčan Gašper Ovnik, je lanski naslov branila brez Adina Kavgića, ki ga je zamenjal Jure Eržen. Poleg slednjega in Ovnika sta slovensko ekipo zastopala še Anže Srebovt in Simon Finžgar. V predtekmovanju so fantje ugnali španski B-squad (17:16), ruski DTI (21:11), izgubili pa so s še eno domačo ekipo Piramid (19:20). V skupini so tako osvojili drugo mesto in so morali v kvalifikacije za četrtfinale. Po rednem delu je bil izid proti ekipi Stangistai izenačen, Litovci pa so Teden dni pred turnirjem v Moskvi se je odvil tudi finale državnega prvenstva (DP). Get-Wet.org (Ovnik, Finžgar, Srebovt, Anže Cerkovnik) je na Kongresnem trgu v Ljubljani klonil po drami v finalu proti zasedbi Prošport Škorci (17:18). Tako je Ovnikovo moštvo ostalo brez naslova državnega prvaka in evropskega mastersa v Lozani ter tudi brez zastopanja Slovenije v reprezentančnem dresu, saj so jih Škorci ugnali tudi v posebnem točkovanju vseh turnirjev DP. Ovnik se je na finalu sicer okitil z naslovom najboljšega strelca trojk. že po treh sekundah podaljška zadeli trojko in Get-Wet.org izločili iz tekmovanja (19:21). Usodna neuigranost Litovci so nato v četrtfinalu ugnali tudi drugo slovensko ekipo na turnirju - 3x3 Team Ljubljana (17:18) - Foto: Gašper Ovnik – najboljši metalec trojk. Foto: osebni arhiv na koncu pa zasedli tretje mesto za domačim moštvom Ognezaščita in srbskim kolektivom Give us money for little socks. Zmagovalci so domov odšli z zajetno denarno nagrado in vstopnico za masters v Pragi. “Moscow Open je eden najboljših turnirjev, raven kvalitete je primerljiva z evropskim mastersom v Lozani. Vse skupaj je organizirano v sklopu praznovanja dnevov Moskve, tako da si je turnir ogledalo na tisoče ljudi,” je po povratku iz ruske prestolnice dejal Ovnik. “Kar se tiče tekmovanja, smo plačali davek neuigranosti. Jure Eržen je novinec v naši ekipi in pri igri trojk je uigranost seveda zelo pomembna. Na vseh tekmah smo visoko povedli, nato pa nismo znali zadržati prednosti, ob postavljanju blokov in prevzemanju nismo bili dosledni. Vseeno mislim, da smo objektivno boljša ekipa od Litovcev, ki so nas izločili. Če bi z njimi igrali še deset tekem, bi jih osem najbrž dobili,” je zaključil odlični trboveljski košarkar. David Buovski Miran Burgić na treningu slovenske reprezentance. Foto: osebni arhiv izenačenje na 2:2 z roko preprečil eden od gostov, a glavni sodnik ni pokazal na belo točko. Polne Stožice so lahko zaploskale odlični igri »zmajev«, zasavski napadalec pa si želi več gledalcev tudi na ostalih tekmah. »V Ljubljani bi se vedno moralo zbrati vsaj 2000 ali 3000 ljudi. Na naši prvi tekmi v tej sezoni je bilo le 400 gledalcev, kar je sramotno za Ljubljano,« pravi izkušeni »legionar«, nekdaj tudi slovenski reprezentant. »O reprezentanci trenutno niti ne razmišljam. Le kako naj, če sedim na klopi. Se pa v nogometu lahko vse zelo hitro obrne. Pred letom dni so redki vedeli, kdo je Rajko Rotman sedaj pa je reprezentant in se je prodal v tujino. A treba je iti korak za korakom,« je še dodal hitronogi napadalec. Burgić je živel že na Švedskem, v Avstriji, Izraelu in na Cipru, zaenkrat pa še ne ve, kje se bo ustalil po aktivni karieri. »Imel sem srečo, da sem živel v živahnih mestih. Stockholm in Tel-Aviv sta bila zanimiva, po svoje tudi Innsbruck. Na Cipru pa je življenje povsod zelo sproščeno. A vedno rad pridem domov. V Novi Gorici sicer imam stanovanje, a mesto je zame kar malce premajhno,« je še dodal novopečeni ‘zmaj’, ki se je kot gledalec udeležil tudi zadnjega zasavskega derbija v Zagorju, kjer so njegovi »proletarci« ugnali sosedski Rudar s 3:0. David Buovski Zupančičeva štirikrat najboljša Konec julija se je v Brestanici začela sezona plavalnih državnih prvenstev. Kot prvi so na vrsto prišli mlajši dečki in mlajše deklice. Edina predstavnica trboveljskega PK Lafarge Cement je bila Tiatara Zupančič, ki je odlično zastopala Zasavje, slavila je v kar štirih kategorijah. Najboljša je bila na stometrski razdalji delfin, v prostem slogu pa je prehitela vse tekmice na 100, 200 in 400 metrov. Poleg tega se je okitila tudi z bronasto medaljo na 50 metrov prosto in 200 metrov mešano, s čimer je postala najuspešnejša plavalka prvenstva. Udeležba na prvenstvu je bila sicer rekordna, saj je nastopilo 265 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 različnih klubov. Najuspešnejši je bil kolektiv ljubljanske Olimpije, ki se je predstavil s kar 24 udeleženci, nastopal je tudi v vseh štafetah. Zupančičeva je PK Lafarge Cement s svojimi odličnimi predstavami popeljala do četrtega mesta po številu medalj. DB Zagorjani po naslov Nogometaši Zagorja bodo v novi sezoni ciljali na sam vrh tretjeligaške konkurence. Do zamenjave je prišlo tudi na trenerskem stolčku. “Naš letošnji cilj je naskok na drugo ligo,” je povedal dolgoletni kapetan Zagorja, 29-letni Nejc Vozelj. “Ekipa je v veliki meri ostala nespremenjena, ob še kakšni okrepitvi v obrambi bomo še močnejši. Po dveh odhodih smo namreč malce ‘tanki’ v zadnji vrsti,” je še dodal Vozelj, ki je imel v mislih odhoda Denisa Bašića nazaj k matičnemu trboveljskemu Rudarju in Nika Vodeba v Krško. V pretekli sezoni tretjeuvrščena ekipa 3. SNL - zahod je že dobila dve okrepitvi v napadu. Iz Rudarja sta prišla Ivica Perić in Nebojša Karamarković. Slednji je igralec prever- jene kvalitete, ki mu je v zadnjem trenutku v vodo padel angažma pri vodilnem drugoligašu Roltek Dobu. Nekdanji član novomeške Krke se je z vodstvom kluba dogovoril, da lahko v primeru ponudbe iz tujine do konca avgusta zapusti »proletarce«. V prihodnji sezoni bo Zagorjane s klopi vodil njihov nekdanji igralec Rok Cirar. Po reorganizaciji tekmovanja - tretja liga je sedaj razdeljena na štiri dele (vzhod, sever, center, zahod), prej se je tekmovalo v dveh delih (vzhod, zahod) - je kvaliteta nasprotnikov za odtenek slabša, kar daje Zagorjanom lepe možnosti za naskok na vrh. Ob Zagorju in Rudarju se bodo za vrh borili še nogometaši kranjske Zarice in ljubljanske Ilirije. DB 14 ŽIVLJENJE četrtek, 31. julij 2014 Mavrični smoothi Vsi dobro vemo, da nam Sonce s svojo toploto in svetlobo pomaga pri boljšem počutju. Vendar letošnje poletje ni ravno bogato s sončnimi žarki in bolj kot senco iščemo zavetje pred dežjem. Pa nič za to. Tako kot se po dežju pokaže mavrica, tako skriva narava pestro paleto sadežev različnih barv. Poskrbimo za dobro razpoloženje in prebavo s pomočjo mavričnega smoothija. Ali lahko spremenite svet? Ste že kdaj razmišljali takole: »Vsak človek, ki se osebno razvije, je tudi sam učitelj, začetnik verižne reakcije, ki sama po sebi lahko spremeni svet.« Ste kdaj pomislili: »Kolikokrat jaz ali meni podobni nismo storili nečesa, ker smo mislili, da ni vredno, da ni ničesar mogoče spremeniti. Kajti - kdo pa bi sploh opazil razliko?« Ste kdaj mislili na način: »Če bi jaz sam tako deloval, bi se morda opogumil še kdo, ki misli enako kot jaz. In, če bi tudi on deloval podobno, bi morda še kdo opazil razliko in pomislil, da je človek lahko tudi drugačen. Če bi vsak dan ravnal drugače, kot ravnam, bi se sčasoma stvari morda spremenile.« Opažam, da se neprestano dogaja tole: Ljudje niso prijazni, misleč, da tega tako ali tako ne bo nihče opazil. Ljudje niso obzirni, ker nihče noče biti edini tako »zelo neumen«. Ljudje na zabavah ne začnejo plesati, ker čakajo, da bodo drugi začeli plesati pred njimi… Ocvrti stročji fižol z vinaigrete omako Foto: Ines Kolar. Foto: osebni arhiv Kaj če bi tokrat poskusili takole: »Če bi mi uspelo biti zvest samemu sebi, če bi si bil resnično vedno zvest, bi bil veliko bolj prijazen, srčen, velikodušen in ljubezniv… veliko bolj srečen …« Se bojite, da bodo ljudje s prstom kazali na vas in se vam bodo posmehovali, če boste drugačni? Se bojite, da boste ostali sami? Ali pa še huje: Se bojite, da niti tega prsta ne bo, ki bi se iz vas norčeval…? Stročji fižol operemo in otrebimo konice. V slanem kropu ga skuhamo. Vre naj 5 minut. Skuhanega s penovko poberemo na pladenj ali velik krožnik na katerega smo položili papirnato brisačo, da se fižol ohladi in osuši. V moki, jajcu in drobtinah fižol paniramo in nato v vročem olju ocvremo. Jajce za paniranje rahlo solimo, tako je panira okusnejša. OMAKA: • 1 manjša čebula • manjši šopek peteršilja • sol • poper • 2 žlici gorčice • 5 dag olja • kis po okusu • 2 trdo kuhani jajci • 3 kisle kumarice Čebulo, peteršilj, kumarice in trdo kuhana jajca drobno sesekljamo. Dodamo sol, poper, gorčico, olje in kis. Čas priprave omake si skrajšamo, če na manjših luknjicah na ribežnu naribamo čebulo, jajca in kumarice in jih nato sesekljamo. Po želji lahko dodamo še krebuljico in kapre. Marija Razpotnik Bodi sam sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. (Mahatma Gandhi) Ines Kolar Ambrozija, nevarna rastlina Ambrozijo bi morali poznati vsi lastniki zemljišč. Leta 2010 je stopila namreč v veljavo odredba o ukrepih za zatiranje te škodljive rastline, ki povzroča težave tudi alergikom na cvetni prah. V tujini imajo ta zakon v veljavi že vrsto let. Na Madžarskem in na Hrvaškem so na primer aktivirali tudi šolarje, da jo uničujejo in so zato ustrezno nagrajeni. No, tudi pri nas strokovnjaki pogosto opozarjajo, kako naj se je lotimo. Za natančnejši opis ambrozije smo zaprosili Mišo Pušenjak, kmetijsko svetovalko, predavateljico in specialistko za zelenjadarstvo. »Res se pojavljajo dvomi o tem, kako zgleda ambrozija. Najprej je majhna, po- Ambrozija je nevarna. Foto: Fanči Moljk tem vidimo cvetove od blizu. So v obliki grozdastega socvetja; majhni, rumeni, z veliko zelenega ozadja,” je predstavila izgled rastline, ki v višino zraste tudi do 1,5 metra. Steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Ena rastlina lahko proizvede več kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, tudi do nekaj milijard pelodnih zrn, pravi Pušenjakova in opozarja lastnike zemljišč, da se ambrozija največkrat zaraste ob cestah, potokih, pa tudi mejah in na njivah, vse od julija pa tja do konca septembra. “Nujno jo je treba pokositi ali izruvati pred cvetenjem,” svetuje strokovnjakinja. Fanči Moljk Okusni smoothi, Foto: Jasmina Škrabar • 2 veliki žlici v vodi namočenih ovsenih kosmičev (bela) • 1 majhna žlička chia semen (predhodno namočenih v vodi) (črna) • 1 - 2 domači breskvi ali marelici (rdeča, oranžna, rumena) • 2 veliki žlici borovnic (najboljše so tiste, naberete sami - čeprav pada dež) ali malin (modro vijolična, rdeča) • 1 velika žlica kokosovega olja • 5 dateljnov ali suhih sliv (rjava, modra) • 2 lističa sveže mete (zelena) • voda po potrebi (vsaj 1 dcl) Smoothi mora biti gost, saj ga jemo z žlico - prebava se tako lahko začne že v ustih. Popestrite si dneve in uživajte v paleti barv, ki nam jih ponuja narava. Dober tek! Jasmina Škrabar, nutricionistka z licenco za superživila Pestro poletje na Golden Ranchu v Kisovcu Na Golden Ranchu, ki stoji na ostankih bivšega odlagališča jalovine, po domače »štircu« v Kisovcu, se v poletnih dneh odvijajo različne dejavnosti, namenjene otrokom in odraslim, ljubiteljem in lastnikom konj. Na konjeniški tabor že šesto leto po vrsti vabijo mlade, ki bi radi spoznali delo s konji. Prvi tabor je že za njimi, drugi pravkar traja, tretji bo potekal sredi avgusta. Prav tako avgusta bodo pripravili tudi reining kliniko z Markusom Süchtingom, 9. Zasavski konjeniški dan in 4. Mednarodni western turnir. Več o dogodkih si lahko preberete na njihovi spletni strani. Začetki ranča segajo v leto 2001, ko so se lastniki odločili za nakup prvega quarter horse konja, ki se je pridružil dvema toplokrvnima kobilama v hlevu, kasneje pa mu je družbo prišel delat še mini shetland. Od leta 2010 na ranču vzrejajo rodovniške konje pasme quarter horse in promo- Maneža »Zlatega« ranča Foto: Metka Šum virajo western način jahanja. Letos je bil Konjeniški klub Vajkard Valvasor Zagorska dolina uspešen na razpisu LAS Društva za razvoj podeželja Zasavje za projekt »Razvoj športno rekreativne dejavnosti v Zagorski dolini«. Na Golden ranchu planirajo izgradnjo pokrite arene, zato občane, društva in podjetja vabijo k partnerstvu v projektu. Metka Šum Oglasna priloga - ZAGORJE PRAZNUJE 15 četrtek, 31. julij 2014 Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi Ključne naložbe se bližajo koncu S katerimi stvarmi v zadnjem letu ste najbolj zadovoljni? Najbolj zadovoljen sem z izgradnjo vrtca Smrkci. Izpolnila se mi je želja in dana obljuba občankam in občanom občine Zagorje ob Savi, da bodo imeli vsi možnost vpisa v predšolsko vzgojo. To ni nekaj nad standardnega, to bi moralo biti storjeno v vseh občinah, da se mladi socializirajo, obiskujejo predšolsko vzgojo, tudi zaradi njihovega nadaljnjega razvoj in razmišljanja. To je vsekakor veliki dogodek v zgodovini Zagorske doline. Kakšna je bila naložba? Sama naložba je vredna nekaj pod 5 milijonov evrov. Okrog 40 odstotkov je bilo evropskih sredstev vse ostalo smo primaknili iz občinskega proračuna. Gre za 10-oddelčni vrtec s centralno kuhinjo za vse vrtce v Zagorju. Ostalo nam je še okrog 500 kvadratnih metrov za medgeneracijsko središče, kjer se bodo srečevale vse generacije. Kaj se je še pomembnega dogajalo v zadnjem letu v občini Zagorje? Pomembno je, da je občina Zagorje skozi šivankino uho, pa vendarle, prišla do evropskega denarja za projekt izgradnje čistilne naprave in kolektorskega sistema. Vemo, kakšne probleme imajo nekatere občine, ki imajo pogodbo, žal pa ne pride do realizacije projekta. V naši občini sedaj gradimo kolektorski sistem in centralno čistilno napravo, kar je nujno tudi zaradi evropske direktive. Kakšna je ta naložba in kako jo boste pokrili? Naložba bo znašala nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet sklep, da občina vzporedno s tem zgradi tudi vodovodno omrežje na predelih, kjer bomo urejali kolektorski sistem. Največji zalogaj bo menjava vodovoda med Kisovcem in Zagorjem. Računamo, da bomo naložbo pokrili z okrog 75 odstotkov evropskih kohezijskih sredstev, ostalo pa iz občinskega proračuna. Smo v obdobju, ko Zagorje izvaja največje investicije v svoji zgodovini. Poleg tega pa se zaključuje še skupna zasavska naložba v Ceroz za ravnanje odpadki. Uredili smo ga v sosednji občini Hrastnik, ki tudi vodi naložbo. Zagorje pa sodeluje z okoli 25-odstotnim deležem. To tudi pomeni nekaj milijonov evrov tako iz občinskega proračuna kot tudi iz evropskih sredstev. Kaj pa na drugih področjih, kaj je novega? Zelo uspešni smo pri pridobivanju evropskih sredstev. Z njimi smo se lo- Medijske toplice in gre s svojim vložkom v javno-zasebno partnerstvo. Ali pa novi investitor vse odkupi sam, občina pa pomaga s posameznimi ukrepi, ki so možni v okviru občinskega proračuna. Foto: Damir Kozolič tili energetske sanacije doma kulture v Kisovcu, podružničnih in matičnih zagorskih šol. Zamenjali smo stavbno pohištvo, energent. V teh dneh smo dobili še sklep o izgradnji parkirišča Parkiraj in pelji na železniški postaji v Zagorju. Evropa bo prispevala 85 odstotkov denarja za naložbo. Uredili bomo vhod v Zagorje in dali jasen signal ostalim lastnikom, predvsem Slovenskim železnicam, da naj pristopijo k ureditvi železniške postaje s parkirišči. Mi bomo zagotovili nekaj manj kot 60 parkirišč s polnilnico za avtomobile in kolesarnico. Gre za projekt, ki smo ga dobili med 10 slo- venskimi občinami. Vedno smo med najboljšimi pri pridobivanju evropskih sredstev. Kaj bi pa morali nujno še urediti? Glavne naložbe so v zaključni fazi. Največji problem pri osnovnošolski vzgoji je urejenost OŠ Toneta Okrogarja, kjer je potrebno zgraditi novo telovadnico, obnoviti šolo, inštalacije. Pred leti smo kandidirali za državna sredstva. Razpisov v zadnjem obdobju zaradi krize in okrnjenega državnega proračuna ni. Vse kaže, da bomo morali slej ko prej sami pristopiti k tej investiciji. Smo v fazi pridobivanja kompletne dokumentacije vključno z gradnjo bazena v Toplicah, kjer je tudi pitna voda. Kaj pa Medijske toplice? Potekajo pogovori, kako in na kakšen način rešiti Medijske toplice. Kaže se možnost javno-zasebnega partnerstva. Zagorje potrebuje kopališče, ki bo širšega, komunalnega, turističnega značaja. Kompleksu, ki propada, moramo dati dodatno vsebino. Vemo, da lastnik že nekaj let ne skrbi za objekte, niti minimalnega vzdrževanja ni. Občina žal ne more stopiti na njihovo ozemlje in karkoli storiti brez njihovega soglasja. Foto: Damir Kozolič Kako si zamišljate javno-zasebno partnerstvo? Možnosti je več. Ena je pridobivanje evropskih sredstev, potem možnost, da občina po normalni ceni odkupi Vabimo vas v naše prostore Delavske hranilnice, Cesta Borisa Kidriča 5, 1410 Zagorje ob Savi. Našim komitentkam in komitentom, ter drugim občanom in občankam Zagorja ob Savi čestitamo ob njihovem občinskem prazniku. Naselje na Šahtu 38 | 1412 Kisovec Telefon: 03 567 23 10 Delovni čas: Ponedeljek - četrtek 8:00 - 22:00 Petek - sobota 8:00 - 23:00 Nedelja 10:00 - 22:00 Je še kakšna stvar, ki župana moti in bi jo v Zagorju spremenil? Je veliko stvari, ki bi jih uredil. Motijo me predvsem objekti, ki propadajo, na kar ne moremo vplivati, ker gre za zasebno lastnino. Vendar upam, da bomo tudi te stvari maksimalno rešili. Vsekakor bo Zagorje v obdobju od 1014 do 2020 še napredovalo. Naš cilj je biti med prvimi tremi v Sloveniji po razvoju, po urejeni infrastrukturi, po danih možnostih na področju družbenih dejavnosti. Skratka, doseči maksimum in potem v proračunu zgolj zagotavljati sredstva za nadgradnjo obstoječih projektov. Kaj bi še morali narediti v Zagorju, da dosežete ta cilj? Osnovni projekti so OŠ Toneta Okrogarja, telovadnica, bazen, Medijske toplice, obvoznica v KS Franc Farčnik in posodobitev regionalne ceste Podkum – Sopota, ki je tudi prava sramota v zagorski dolini. Vsekakor pa bi, če bi imel možnost, vsak dan odprl kakšno delovno mesto. Občina lahko ustvarja pogoje, ne more pa odpirati novih delovnih mest. Zaenkrat je situacija še dokaj stabilna. Čaka pa nas verjetno večja brezposelnost, tudi zaradi dogajanj okrog energetike. Kajti pri rudniku in v elektrarni so zaposleni tudi občanke in občani občine Zagorje, dela izvajajo tudi podizvajalci iz naše občine. In v tej zgodbi ni veselja. Ravno nasprotno. Mislim, da bi z vsem denarjem, ki je prišel v Zasavje, lahko Zasavje spremenili v eno izmed regij, ki bi bila vzorčna. Seveda pa bo čas pokazal, če je moje razmišljanje pravilno. Katerih je pet najlepših kotičkov zagorske doline po vašem izboru? V Zagorju je vsak kotiček lep, kamorkoli se ozreš, pogledaš. Pa naj gre za obrobne krajevne skupnosti ali za centre večjih naselij. Ne morem jih našteti le pet, ne da bi jih moral dodati še kar nekaj zraven. Ob občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestita restavracija in picerija Naš Hram. V restavraciji vam postrežemo s pestro ponudbo vseh vrst jedi po naročilu, od pice iz krušne peči, rib in lignjev do brezmesnih jedi in vseh vrst mesnih jedi. Vabimo vas s prijaznostjo in gostoljubjem, same ali v družbi. Restavracija in picerija Naš Hram Vabljeni v bowling Planet300, Cesta zmage 9a v Zagorje na rekreacijo in prijetno druženje z družino in prijatelji. Odprto od pon.-čet. od 16.00-22.00 petek in sobota od 15.00-02.00 in nedelja od 15.00-22.00. Rezervacije na telefon: 05-995-73-12 ali GSM 041-684-828 16 Oglasna priloga - ZAGORJE PRAZNUJE četrtek, 31. julij 2014 Zagorski nagrajenci V občini Zagorje ob Savi bodo danes na proslavi ob občinskem prazniku podelili štiri občinska priznanja, dve zlati in dve srebrni. Zlato priznanje bosta prejela Bronislav Urbanija, ravnatelj Osnovne šole Toneta Okrogarja, in Društvo tabornikov Rod Polde Eberl - Jamski, srebrni priznanji pa bosta šli v roke Petru Kudru, vodji Pihalnega orkestra Svea, in Danijelu Mihelčiču za pogumno pomoč v letošnji ledeni ujmi. Taborniki Društvo tabornikov Rod Polde Eberl - Jamski je za zlatega nagrajenca predlagalo združenje Zagorje gre naprej. Društvo letos praznuje 30-letnico delovanja, v njem pa so glavni akterji mladi. Bistveni značilnosti organizacije sta vzgoja in izobraževanje, tako da mladi skozi celo leto lahko pridobivajo nova znanja o naravi, orientaciji v njej, delu in sodelovanju s skupino ter na ta način vstopajo v samostojno življenje. Za kakovostno vodenje društva in izvajanje taborniškega programa, so v 30 letih izšolali 45 vodnikov, 12 specialistov orientacije, pionirstva in preživetja v naravi ter 15 sodnikov in 10 inštruktorjev. Ves čas sodelujejo tudi na državnem nivoju in tako soustvarjajo priložnosti in pogoje za taborništvo v občini in v Sloveniji, so še zapisali predlagatelji, ki menijo, da si zagorski taborniki zlato občinsko priznanje zaslužijo prav zaradi uspešnega 30-letnega delovanja, medgeneracijskega sodelovanja in dela z mladimi. Pedagog Bronislava Urbanijo je za zlatega občinskega nagrajenca predlagal kolektiv OŠ Toneta Okrogarja za uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Urbanija je v omenjeni šoli zaposlen od leta 1981, sprva kot profesor športne vzgoje, od leta 1996 opravlja vestno in zelo uspešno delo ravnatelja, prizadeva si za uspehe učencev in kolektiva, deluje tudi na različnih področjih zunaj šole, so v obrazložitvi zapisali njegovi sodelavci in dodali, da vedno podpira uvajanje novosti. Njegova šola je bila med prvimi, ki je dobila sodobno učilnico za pouk računalništva, uvedla drugi tuji jezik in e-učbenike. Urbanija je bil podpornik ustanovitve Mladinskega centra Zagorje, za dolgoletno petje v zboru Svoboda Elektroelemnt Izlake je prejel srebrno Gallusovo priznanje, dolgo je bil član dramske skupine Eelektroelemnt Izlake in Lovske družine Izlake. Je ustanovni član in podpredsednik fotografskega društva GOGA, ki je letos prejelo priznanje Foto zveze Slovenije. »Bronislav Urbanija je s svojim obsežnim znanjem, kakovostnim delom in tankočutnostjo do sočloveka veliko prispeval k prepoznavnosti, ugledu in razvoju OŠ Toneta Okrogarja, občine in Republike Slovenije. Njegovo delo in pogled sta usmerjena k uspešni prihodnosti,” so za konec še zapisali njegovi sodelavci. Bronislav Urbanija. Foto: osebni arhiv Taborniki Rodu Polde Eberl – Jamski. Foto: Rok Franc Dirigent Petra Kudra je prav tako predlagalo združenje Zagorje gre naprej, in sicer si po njihovem srebrno občinsko priznanje zasluži za uspešno delo na področju glasbe in vodenja Pihalnega orkestra Svea. Kuder je član orkestra od leta 1992, vodi pa ga od leta 2003. Po večletnem premoru so se leta 2007 udeležili XIII. tekmovanja pihalnih orksterov v Ostravi na Češkem, kjer so prejeli zlato medaljo, Kuder pa nagrado za najboljšega dirigenta. Orkester pod taktirko Kudra uživa velik ugled in veliko naklonjenost poslušalcev, ugotavljajo predlagatelji ter med drugim omenijo izjemno obiskanost pomladanskih in tradicionalnih božično-novoletnih koncertov, na katerih izvajajo priredbe uspešnic skorajda vseh glasbenih zvrsti. NLB Start Gasilec Tudi Danijela Mihelčiča je za občinsko priznanje predlagalo združenje Zagorje gre naprej, in sicer za pogum v letošnji ledeni ujmi, ko je bil zahodni del občine ujet v žled. V eni izmed gasilskih intervencij je pomagal tudi Mihelčič, ki je pri žaganju dreves pod daljnovodom v Tirni utrpel hudo poškodbo noge. Zagorje gre naprej je Mihelčiča predlagalo za dobitnika srebrnega priznanja v znamenje spoštovanja in hvaležnosti za pogumno in nesebično pomoč v naravni nesreči, v kateri je tvegal življenje in utrpel hude poškodbe. Mihelčič je sicer član PGD Tirna že vse od leta 1979. Dober start je pol uspeha • eno leto vodenja NLB Klasičnega računa, • NLB Klik brez pristopnine, • prvo leto članarino za kartico NLB Visa ali NLB MasterCard, • izdelavo kartice z vašim motivom, • 6 mesecev varnostna SMS-sporočila na tej kartici. Pokličite v NLB Poslovalnice Trbovlje (03 565 86 45), Zagorje (03 565 56 02) ali Hrastnik (03 565 42 00) in se dogovorite za sestanek. Ponudba ne velja za stranke, ki so v NLB pred pokojnino že prejemale plačo. Peter Kuder. Foto: Bronislav Urbanija Danijel Mihelčič. Foto: osebni arhiv www.nlb.si/start 01 477 20 00 NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana Na poti uresničevanja ciljev šteje vsak evro. Zato zdaj vsem, ki boste na NLB Osebni račun začeli prejemati plačo ali pokojnino, nudimo BREZ NADOMESTILA: Oglasna priloga - ZAGORJE PRAZNUJE 17 četrtek, 31. julij 2014 Program prireditev KDAJ ČETRTEK, 31. julij PETEK, 1. avgust SOBOTA, 2. avgust URA KAJ 18.00 Street workout: predstavitev uličnega treninga v organizaciji MC ZOS 21.00 Kino pod zvezdami: Čefurji raus v organizaciji MC ZOS 17.00 Gamberk skozi čas: Razstava najstarejših gamberških in cerkvenih listin /razstava bo na ogled do 9.8.2014/ 18.00 Predstavitev knjige Pera Brkovića z naslovom Nori ambasador 19.00 Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Zagorje ob Savi s podelitvijo občinskih priznanj v letu 2014 z Ladom Bizovičarjem in z znanimi Zagorjani: »Imamo več kot imajo veliki - pa še peti znamo« 17.00 Nice3na3: tekmovanje v ulični košarki /prijave na info@ mczos.si/ 18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ 18.00 Promenadni koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje in prikaz usposobljenosti Garde slovenske vojske 20.00 »Mlada zagorska noč« Parliment Attack, Terminal disease, Trifa v organizaciji MC ZOS, ŠKLAB 21.00 »NOČ PRED NOČJO 2014« Klapa Sv. Florjan, Klapa Cambi, Luna 9.00 Start kolesarskega vzpona »Zasavska sveta gora 2014« /info www.koloklub.si/ 9.00 Menjalni krog in ustvarjalna delavnica v organizaciji MC ZOS, LETS Zasavje 9.00 Glasbeni živ žav z Damjano Golavšek v organizaciji DPM ZOS, MC ZOS KJE Europark Zagorje Europark Zagorje Avla KC Delavski dom Zagorje Avla KC Delavski dom Zagorje KC Delavski dom Zagorje Igrišče Partizan KC Delavski dom Zagorje Ploščad pred muzejem Igrišče Partizan Oder pred Gasilskim domom Zagorje - mesto 18.00 18.00 19.00 21.00 Tržnica »Pod uro« KC Delavski dom Zagorje Tržnica »Pod uro« Oder pred gasilskim domom Zagorje – mesto Oder na tržnici »Pod uro« 21.00 Ansambel Črički, Mladi Dolenjci, Nuša Derenda z bandom 21.30 Pozdrav in predstavitev rokometašic RK GEN-I Zagorje Na odru pred gasilskim domom Zagorje-mesto NEDELJA, 3. avgust PONEDELJEK, 4. avgust ČETRTEK, 7. avgust PETEK, 8. avgust SOBOTA, 9. avgust KDAJ Tržnica »Pod uro« Tržnica »Pod uro«/v primeru slabega vremena v KC Delavski dom Zagorje/ 12.00 Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim Tržnica »Pod uro« udeležencem kolesarskega vzpona »Zasavska sveta gora 2014« »10. tek in pohod po Zagorski dolini« - množični tek v počastitev občinskega praznika na relaciji Izlake – Zagorje (tek šteje za Štajersko-Koroški pokal v tekih 2014) pred zagorsko tržnico/Cici tek/otroški tek/ tek invalidov/dva družinska pohoda na relaciji – Nogometno igrišče Proletarec Zagorje – Vine – vinska skala – Kisovec – Repnik – Tržnica pod uro (prvi start pohodnikov je ob 9.00 uri in drugi start ob 16.00 uri iz pred nogometnega igrišča Proletarec Zagorje; prijave pohoda so pol ure pred startom)/ [email protected]/ Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim udeležencem »10. teka po Zagorski dolini« ZAGORSKA NOČ 2014 Koala Voice, Bohem, Jan Plestenjak, Orlek Zagorje. Foto: Damir Kozolič OBČINA ZAGORJE BO VSAKEMU OBISKOVALCU ZAGORSKE NOČI PODARILA KORNET (donator SPAR Zagorje) KC Delavski dom Zagorje 10.30 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ 10.30 S knjigo na kavo: odprtje Knjigobežnic, izmenjava knjig v organizaciji MC ZOS, LETS Zasavje 11.00 Spominska slovesnost v počastitev 73. obletnice ustanovitve Revirske partizanske čete 18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ 18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ Bar Maln Izlake 10.00 Šahovski turnir v organizaciji Društva upokojencev Zagorje ob Savi 10.00 Kegljaški meddruštveni turnir v organizaciji Društva upokojencev Zagorje ob Savi 18.00 Moto klub Katastrofa: Any colour u like, 70´s Rock Show, San Diego 18.00 Moto klub Katastrofa: Divje rože, Resonanca, The Drinkers 10.00 Otvoritev enote Smrkci vrtca Zagorje Društveni prostori na Ulici talcev Čemšeniška planina KC Delavski dom Zagorje KC Delavski dom Zagorje Planet 300 Klubhouse MK Katastrofa v Kotredežu Klubhouse MK Katastrofa v Kotredežu Pred enoto Smrkci NEDELJA, 10. avgust PETEK, 15. avgust SOBOTA, 16. avgust NEDELJA, 17. avgust SOBOTA, 30. avgust URA KAJ 18.00 60-obletnica Lovske družine Čemšenik z veselico in ansamblom Brati Dobrovnik 9.30 13. Pozničev memorial – mednarodni šahovski turnir KJE Čemšenik 19.00 I.mednarodni glasbeni festival »Ursus«: Baročno sotočje/J.S. Bach, sinovi/ vstopnina/ http://domacijamedved.org/festival-ursus/ 8.00 Dobrodelni 12-urni pohod v Vine v organizaciji DPM ZOS, MC ZOS/info na www.dpm-zagorje.si/ 10.00 IX. Zasavski konjeniški dan in IV. Mednarodni Western turnir na poligonu Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor – Zagorska dolina 13.00 Mednarodni ženski rokometni turnir Zagorska dolina 2014 16.00 Perkmandelc vabi v svojo deželo: delavnice za otroke (ob 16.00 uri), 5. Perkmandelčev pohod (ob 17.00) od KC Delavski dom do RCR-a, podelitev priznanj s kulturnim programom ob 7. tradicionalnem Skoku čez kožo (pričetek ob 17.45 uri), tradicionalni 8. Skok čez kožo, rajanje pod taktirko »Ata Perkmandlca« in ansambla Vihar 9.00 Ribiška tekma za pokal občine Zagorje ob Savi Domačija Medved na Podkumu 10.00 IX. Zasavski konjeniški dan in IV. Mednarodni Western turnir Poligon KK Vajkard Valvasor-Zagorska dolina v Kisovcu Teniško igrišče na Izlakah 9.00 Občinsko prvenstvo v tenisu za posameznike 9.00 Gradnja prazgodovinske kmetije v organizaciji MC ZOS, ZaTO, skupina Stik/prijave na [email protected]/ 10.00 20-letnica kluba Pon Do Kwan Izlake: Mednarodni mladinski turnir Kickboxa 18.00 20-letnica kluba Pon Do Kwan Izlake: Finale mladincev in spektakel: Tekmovanje članov in članic v absolutni kategoriji izbranih evropskih mojstrov Point fightinga 19.00 Grajske štorije SOBOTA, 9.00 Menjalni krog in ustvarjalna delavnica v organizaciji 6. september MC ZOS, LETS Zasavje PETEK, 19.00 Koncert Gal Gjurin in simfonični orkester Cantabile/ 12. september dirigent Marjan Grdadolnik/, gostje Severa Gjurin, Domen Gracej, skupina Čedahuči /vstopnina/ SOBOTA, 15.00 Dobrodelna prireditev: »Slovo poletju – pozdrav 13. september jeseni« SOBOTA, 20. september PETEK, 26. september Steklena dvorana KC Delavski dom Zagorje Poligon KK Vajkard Valvasor-Zagorska dolina v Kisovcu Športna dvorana Zagorje Parkirišče pri RCR Zagorje Pri ribniku Zagorje Medijski grad Izlake Medijski grad Izlake Grad Gamberk Tržnica »Pod uro« KC Delavski dom Zagorje Vrt tete Johance v Europarku/ v primeru slabega vremena v avli KC Delavski dom Zagorje/ 19.00 1.krog sezona 2014/2015 – 1. A DRL – Ženske RK GEN-I Športna dvorana Zagorje Zagorje : RK Ljubljana 9.00 9. pokal zagorske doline: Tekmovanje v startu sankanja Sankaški objekt v Kisovcu na sankaškem objektu v Kisovcu 19.00 Koncert Valvasorjevi večeri 2014/Anja Podpečan-flavta, KC Delavski dom Zagorje Tadej Horvat-klavir/ SOBOTA, 9.00 9. pokal zagorske doline: Tekmovanje v startu sankanja Sankaški objekt v Kisovcu 27. september na sankaškem objektu v Kisovcu Občina Zagorje ob Savi do vključno nedelje, 17. avgusta organizira avtobusni prevoz do kopališča Aqua Roma v Rimske toplice in nazaj. Odhod kopalnega avtobusa bo vsak dan ob 9.30 uri iz glavne avtobusne postaje v Zagorju. Kopalci iz Izlak in Kisovca se do glavne avtobusne postaje lahko pripeljete z lokalnim avtobusom Orehovica-Zagorje. Odhod s kopališča je predviden ob 17. uri. Cena za občane Občine Zagorje, ki vključuje strošek prevoza in kopalne karte za en dan znaša 7€ za odrasle in 5€ za otroke do 15. leta, za otroke do 4. leta starosti plačila ni. Kopalci boste znesek poravnali ob vstopu na avtobus. Kopanje v Aqua Romi v Rimskih toplicah so omogočili: Občina Zagorje ob Savi, Hotel Aqua Roma Rimske toplice in Integral Zagorje ob Savi Iskrene čestitke ob prazniku občine Zagorje ob Savi Vam želi Vaša Zbiraj, ločuj, čisto naravo spoštuj! Vrtec Zagorje, enota Smrkci. Foto: Damir Kozolič Komunala Zagorje, d.o.o. | Cesta zmage 57 | 1410 Zagorje ob Savi | Tel.: (03) 56-67-700 | Faks: (03) 56-67-714 www.komunala-zagorje.si 18 Oglasna priloga - ZAGORJE PRAZNUJE četrtek, 31. julij 2014 Drage občanke in občani Zagorja! Bartec Varnost s svojimi komponentami in sistemi ščiti ljudi, okolje, stroje in naprave. V našem podjetju se ukvarjamo z razvojem in proizvodnjo protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav. Ob prazniku občine Zagorje ob Savi vam iskreno čestitamo in vam Izkoristite ugodne pogoje varčevanja DEPOZITI, VEZANI NAD 2 LETI: od 5.000 do 19.999 EUR 2,35 % od 20.000 EUR 2,40 % DEPOZITI, VEZANI NAD 3 LETA: od 5.000 do 19.999 EUR 2,60 % od 20.000 EUR 2,65 % DEPOZITI, VEZANI NAD 5 LET: od 5.000 do 19.999 EUR 2,90 % od 20.000 EUR 2,95 % OBROÈNO VARÈEVANJE: nad 2 leti nad 3 leta nad 4 leta do 10 let 2,35 % 2,60 % 2,85 % OBROÈNO »VARÈEVANJE Z ROKO V ROKI«, s katerim po ugodnejši obrestni meri privarèujete sredstva za mlade kmetovalce, na podlagi katerih le-ti pridobijo ugodnejši kredit, in jim tako olajšate prevzem kmetije: nad 3 leta 2,80 % nad 4 leta do 10 let 3,05 % želimo prijetno praznovanje. Cesta 9. avgusta 59, 1410 Zagorje ob Savi Na področju Zasavja smo vodilni avtobusni prevoznik z dolgoletno tradicijo. S stalnim posodabljanjem voznega parka, izkušnjami in kakovostnim delom, bomo še naprej skrbeli za varno, učinkovito in zanesljivo izvajanje naših storitev ter za prepoznavnost in ugled družbe. Ukvarjamo se z linijskimi in turističnimi avtobusnimi prevozi, prodajo turističnih aranžmajev in taksi službo. Dragim občankam in občanom občine Zagorje ob prazniku iskreno čestitamo. Zagorjanom in Zagorjankam želimo vse lepo ob vašem prazniku in vas vabimo, da nas obiščete v poslovalnici banke v Zagorju ob Savi, Cesta zmage 33, ki je odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. Z veseljem smo vam na voljo tudi na telefonski številki 03/561-2980. www.dbs.si Integral Zagorje d.o.o. * Cesta Zmage 4 * 1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 565 5100 * e-mail: [email protected] ZABAVA 19 četrtek, 31. julij 2014 Nagradna križanka 5 5 ODLOMEK OMARA S PREDALI GOSPA (POLJ.) OMOT, OVITEK PLANINA V BOHINJU NIKELJ TOČKA PRI JUDU ŽIVO, ŽIVAHNO (V GLAS.) ZNAČAJ PRIZORIŠČE V GLED. VODNA PREGRADA PRIPAD. KR. VERE VOJAŠKA FORMAC. HITLER. VOJSKE MRVA GOSPA (FRAN.) 13. IN 15. VULKAN PRI DAN V RIM. NEAPLJU KOL. ORANJE OBČINA UČENJE CINK HRVAŠKA PLAVALKA GLIGORIO TEŽA EMBALAŽE PREPUST (KNJIŽ.) VRSTA MOTORJEV VZDEVEK SRBSKEGA VODITELJA POVRŠINSKA MERA GLAS, TON KOS TOMO KROGLA TLAK, NIŽ. OD ZUN. EDWARD (KRAJŠE) DELEC Z ELEKT. NABOJEM SIN. BARVILO VAROVALNI ZID NETO REGIST. TONA KRŠČAN. FILOZOF REKA V RUSIJI RUSKA KISLA ZELJNA JUHA BRI. SLIK. JOHN ANTIMON ZNAK ZA ENAKOST AM. LET. DRUŽBA NORVEŠ. M. IME UREK CIRIL ZGORNJI DEL STOPALA OSEB. ZAIMEK SLOVEN. NOGOM. BRANKO POVRŠ. MERA DUŠEVNO NIČLA (POG.) MOTENA ŽENSKA CELOTA PERJE PRI REPI AKTINIJ P. ŽIVILO IZ MOKE ČL. POD. ŽIVAL ENAKI ČRKI POVRŠ. V GOZDU BREZ DREVJA DEBELA PALICA AMER. MOŠKO IME ARABSKI ŽREBEC AVANS, NADAV PRIPRAVA ZA POLN. ZRAČNIC KEMIJA (KRAJ.) NASILEN VSTOP OČE GESLO Sudoku 5 4 3 9 5 1 5 4 3 9 5 8 6 7 4 6 8 2 1 6 4 2 1 7 3 5 9 7 9 8 2 5 6 1 3 5 3 6 4 9 2 7 4 8 6 7 3 1 9 4 5 4 7 5 8 2 1 3 6 2 8 1 6 3 4 9 7 3 1 9 7 4 5 2 8 2 2 3 1 9 7 8 6 4 9 5 5 1 9 8 2 2 3 ČEČKOVA OLGA NAZIV KRAJEVNA SKUP. Naslov: Tel.: Geslo: V Zasavju vas ni, če vas ni v Zasavskem tedniku! Svojo dejavnost predstavite Zasavju. 50.000 ljudi lahko vidi vaš oglas AVODIRE - afriško drevo OPIE - britanski slikar John OSTRVI - naprava za sušenje sena 1 2 PRVI ČLOVEK (BIBL.) Ime in priimek: SLOVARČEK: 4 7 5 8 1 6 Prejeli smo 130 rešitev za nagradno križanko 4. Nagrajenci bodo prejeli nagrade Zasavskega tednika – majice Jamatlon: Erika Biderman (Log 28d, 1430 Hrastnik), Dragica Žibret (Nasipi 18, 1420 Trbovlje), Žiga Marciuš (Orehovica 7, 1411 Izlake). Iskrene čestitke! Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 5 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) [email protected] do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence: dva bosta dobila vstopnico za kopanje v trboveljskem bazenu, eden pa majico Jamatlona. 3 8 5 LUČAJ POGOSTO 7 1 REKA V KARELIJI RDEČI KRIŽ Geslo: Po rudniku od Trbovelj do Hrastnika REKA V LATVIJI TIP ČEŠ. AVTOM. OMLAT. Ž. STEBLA OK, ol, Raa, aksel, TP, lzr, kri, čelada, nomad, Otos, zibel, Ito, rov, Mr, NP, kuskus, ani, AP, Asta, Mahabharata, Marnie, adrenalin AFRIŠKO DREVO HOMERJEV EP NAP. ZA SUŠ. SENA VRSTA SIRA ŠVEDSKI KIPAR CARL JOHAN Rešitev nagradne križanke 4: boom, nidže, izba, oleat, biologinja, Jamatlon, BI, ER, aum, Benz, Amsterdam, pedal, raketa, dopika, NBA, to, Jaušovec, ati, čč, RU, HE, LŠ, NA, po rudniku od Trbovelj, ŠM, tridelna omara, dekla, Ka, ekler, Avis, ao, DINAMO (POG.) KRILO R. NIZEK KON. ŽENSKI PEVTRIDELNA SKI GLAS KRONA GRŠKA ČRKA ADOLF (KRAJ.) KRAJ PRI KRŠKEM RABA ALUMINIJ HRIB NA KOZJANSKEM KAJNOV BRAT OBROBEK NA OBLAČILIH RUTENIJ NASELJE BLIZU IZLAK JUNAK JUNAK. GOTOVČEVE ROMANA DR. OPERE ŽIVAGO IZDELOVALEC MODELOV AVS. DIR. HERBER VON MELIŠČE ŠUM METKA VRTS HRASTA 18.000 izvodov prejmejo zasavska gospodinjstva 15 evrov je vredna najcenejša predstavitev 14 dni boste na ogled celemu Zasavju Oglašujte v Zasavskem tedniku [email protected] Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure. 20 ZADNJA četrtek, 31. julij 2014 NOVO - Avtopralnica najboljše vseh svetov preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK +5 letna garancija že od 13.990 EUR Prenovljeni KIA Sportage 7-letna garancija - avtomatska pralnica - možnost self-service - ročno pranje - poliranje vozil - voskanje - pranje podvozja - magična pena - globinsko čiščenje Avtopralnica krzisnik Suzuki Sx4 S-CROSS Unovčite svoje jokerje in pridobite najboljšo ceno! Nepremagljivi pogoji financiranja! Akcija popust + tretjine brez obresti* Avtohiša Kržišnik Zagorje 30 LET Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km�����*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene! nov{ m{zd{ 3 S SKYACTIV TEHNOLOGIJO Avtohiša Kržišnik Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500 www.avtohisa-krzisnik.si Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje Kdor prej pride, prej melje Iznajdljive in z energijo polne sodelavce na področju trženja vabimo, da sooblikujejo vsebino časopisa Zasavski tednik. Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na [email protected] Lahko pokličete tudi na (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure. Sodelujte oblikujte vsebino vašega časopisa Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse. Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov. Podporniki Zasavskega tednika Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le za primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki. Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT. Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom. Uredništvo Zasavskega tednika Podporniki Zasavskega tednika (prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva) Andrej Zdovc, Karolina Bartol, Marija Vučetič, Matjaž Merzel, Emil Štern, Matej Sešlar, Miroslav Štrajhar, Ivan Restar, Hermina Umek, Zvezdana Lamovšek, Ivan Žolgar, Jasna Gabrič, Franc Koprivšek, Alenka Knez, Anton Lisec, Nataša Lipovšek. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala. Uredništvo Zasavskega tednika
© Copyright 2024