Ceh Glasilo Območne obrtno - podjetniške zbornice Domžale - april 2013, Letnik 4, številka 4 DOMŽALE LUKOVICA MENGEŠ MORAVČE Tiskovina / poštnina plačana pri pošti 1232 Domžale TRZIN »Gostom je tudi všeč, da poteka priprava sveže hrane pred njihovimi očmi, da so postreženi hitro, četudi pridejo nenajavljeni.« Polona Thuma INTERVJU Sveže, zdravo in naravno(st) na vaš dogodek NAŠI ČLANI Sodelovanje, profesionalnost in poštenost so temelj podjetja RAČUNOVODSTVO Davčni dolžniki bodo javno izpostavljeni ZDRAVJE Kdo ima prav ali menedžment konflikta POSLOVNI KONTAKTI Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Celovška cesta 71 1000 Ljubljana telefon: 01/583 05 00 faks: 01/505 92 70 [email protected] www.ozs.si Center za socialno delo občine Domžale Ljubljanska 70, 1230 Domžale telefon: 01/724 63 70 Območno obrtno podjetniška zbornica Domžale Šaranovičeva cesta 21a, Vir telefon: 01/721 93 70 faks: 01/721 48 36 [email protected] www.ooz-domzale.si Zavod RS za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana, Urad za delo Domžale Ljubljanska 80, 1230 Domžale telefon: 01/724 14 45 faks: 01/721 26 81 http://www.ess.gov.si Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije-GIZ (ZDOPS-GIZ) Celovška 71, p.p. 2350, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01/583 0572 faks: 01/583 0805 [email protected] www.zdops.si Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana, Izpostava Domžale Ljubljanska 70, 1230 Domžale telefon: 01 / 724 08 00 faks: 01 / 724 08 27 Statistični urad RS Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana telefon: 01/241 51 00 faks: 01/241 53 44 [email protected] www.stat.si Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Izpostava Domžale Ljubljanska 76, 1230 Domžale telefon: 01/724 43 78 Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana telefon: 0590 89500 faks: 0590 89531 [email protected] www.tia.si Upravna enota Domžale Ljubljanska cesta 69 1230 Domžale telefon: 01/722 0100 faks: 01/724 2104 www.upravneenote.gov.si/domzale [email protected] Občina Domžale Ljubljanska 69, 1230 Domžale telefon: 01/722 01 00 faks: 01/721 42 31 [email protected] www.domzale.si Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, davčni urad Ljubljana, izpostava Domžale Ljubljanska 72 A, 1230 Domžale telefon: 01/724 60 00 faks: 01 721 22 23 [email protected] http://www.gov.si/durs 2 Center požarne varnosti Količevo 2A, 1230 Domžale Telefon: 01/724 61 50 Sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale Ljubljanska 76, 1230 Domžale telefon: 01/721 94 80 OKRAJNO SODIŠČE V DOMŽALAH Ljubljanska 76, 1230 Domžale telefon: 01/721 23 22 faks: 01/724 14 36 Sodnik za prekrške Domžale Ljubljanska 76, 1230 Domžale telefon: 01/721 00 59 faks: 01/721 00 59 Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, Zunanji oddelek v Domžalah Ljubljanska 76, 1230 Domžale telefon: 01/724 13 03 faks: 01/724 13 03 Geodetska uprava RS, Območna Geodetska uprava Ljubljana, Izpostava Domžale Ljubljanska 80, 1230 Domžale telefon: 01/721 87 40 faks: 01/721 87 49 http://www.gu.gov.si Inšpektorat RS za delo Ljubljanska 36, 1230 Domžale telefon: 01/729 59 40 Policijska postaja Domžale Ljubljanska 96, 1230 Domžale telefon: 01/724 65 80 faks: 01/724 65 99 Nujni primeri: 113 SPIRIT Slovenija, javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana telefon: 01/589 18 70 Inšpektorat RS za okolje in prostor Ljubljanska 36, 1230 Domžale telefon: 01/729 59 50 faks: 01/589 18 77 [email protected] www.japti.si www.podjetniski-portal.si www.izvoznookno.si www.investslovenia.org www.business-zones.si www.imamidejo.si www.sloveniapartner.si Ministrstvo za gospodarstvo Kotnikova 5, 1000 Ljubljana telefon: 01/400 33 11 faks: 01/433 1031 [email protected] www.mg.gov.si Slovenski podjetniški sklad Trubarjeva ulica 11, Maribor telefon: 02/234 12 60 [email protected] www.podjetniskisklad.si Urad RS za intelektualno lastnino Kotnikova 6, 1000 Ljubljana telefon: 01/620 31 00 telefon (info točka): 01/620 31 01 faks: 01 620 31 10 [email protected] www.uil-sipo.si Klub poslovni angeli Slovenije Železna cesta 18, Ljubljana telefon: 01/30 70 933 brezplačni telefon: 080 50 67 [email protected] www.poslovniangeli.si Portal Evropske unije http://europa.eu/index_sl.htm Register pravnih predpisov http://zakonodaja.gov.si Ustanove državne in javne uprave na internetu www.gov.si/abecedno.html VSEBINA INTERVJU Sveže, zdravo in naravno(st) na vaš dogodek. Kot nam je povedala gospa Krista Urbas, ki je v podjetju Marché zadolžena za marketing in komuniciranje, so se odločili, da catering približajo strankam po vsej Sloveniji. Enota v Lukovici, pravzaprav prva prava Marché enota, ki je bila odprta v Sloveniji, že nekaj mesecev ponuja tako imenovani »finger food« za različne dogodke. Širok nabor povsem sveže, zdrave in naravne hrane od slanih in sladkih prigrizkov, sladic do stojnice z zajtrki, s sezonskim sadjem, solatami in juhami z različnimi dodatki. Največ povpraševanja je po sadju in sladicah. Več na straneh 4-6. Ko padejo maske Na dan, ko pišem tokratni uvodnik, so padle maske tudi v državnem zboru. In še kje. Parlament je namreč v drugo glasoval o noveli obrtnega zakona, za novo vlado pa je bilo to glasovanje prvi preizkusni kamen, ki je pokazal, kolikšno podporo ima. Izid že poznate in tolikokrat te dni ste slišali o njem, da ga na tem mestu namenoma ne bom izpostavljala. Raje se bom skupaj z vami vprašala, zakaj tako radi nosimo maske. Pa ne le pustne, ampak one druge. Kar spomnite se, kdaj ste nazadnje doživeli pekoč občutek okoli srca, ko vam je oseba, še včeraj vredna zaupanja, v resnici lagala in za hrbtom ravnala drugače? Se tudi vam zdi, da splošno nezaupanje v tej državi ni paranoja, ampak odraz zdrave pameti in nujno potrebne previdnosti? Kje so naše sanje izpred dvajsetih let, ko smo državo gradili na novo? Kje naše (za)upanje, da »ne vrag, le sosed bo mejak«? Če so padle maske tako odkrito, si jih snemimo še sami. Pred drugimi in sami pred seboj, lažje nam bo prebroditi leta, ki nas čakajo na poti okrevanja. Ne le gospodarskega, ampak tudi osebnega. Kajti sprenevedanje, ki nam vsak dan znova razjeda duha, slednjega tudi rani in zabrazgotini. Zatorej odložimo maske enkrat za vselej in pustimo času, da zaceli rane, za katere smo krivi predvsem sami. mag. Ljuba Gaber NAŠI ČLANI Sodelovanje, profesionalnost in poštenost so temelj podjetja od 3 do 4 delavce, pred krizo pa 5. Povečalo se je število podjetij, ki poslujejo brez zaposlenih, med njimi je večina samostojnih podjetnikov, vendar se povečuje tudi delež družb. Podjetij, ki v povprečju zaposlujejo štiri ali več delavcev, je le okoli 14 odstotkov. Večina delavcev v Sloveniji se torej zaposluje v slednjih in ta najbolj prispevajo k slovenskem gospodarstvu, tako z vidika ustvarjenih prihodkov kot tudi prikazanega dobička. Več na straneh 12-14. POSLOVNI NASVETI: RAČUNALNIŠTVO 7 prednosti in slabosti hibridnih pogonov V zadnjem času se vse več govori o t. i. hibridnih pogonih, ki naj bi združevali najboljše lastnosti običajnih trdih diskov in pogonov SSD. Bili naj bi cenejši in prostornejši od pogonov SSD ter hkrati hitrejši od običajnih diskov. Vprašanje, ki se postavlja pri tem je če so kljub temu le muha enodnevnica ali imajo potencial, da prodrejo na tržišče in jih računalniški zanesenjaki vzamejo za svoje. Odgovor na to bo seveda prinesel čas, da bi ga lažje predvideli pa si v nadaljevanju oglejmo nekaj njihovih prednosti in slabosti. Več na strani 16. ZDRAVJE: GIBANJE Vlaknine so pomemben del uravnotežene prehrane Biring je zgodba o uspehu, izzivih in ponovnem vzponu. Največje bogastvo podjetja so še danes dobre stranke in pošteni zaposleni, ki jih sestavljajo predvsem servisni inženirji s 30. letnimi izkušnjami v panogi tiskalnikov, fotokopirnih strojev ter računalniške opreme. Novi direktor Biring biro (to je nastalo s prevzemom poslovanja Biring in Protek) Matej Drašček pravi, da imajo najboljše stranke v Slovenji, saj so med njimi Krka, Lek, Luka Koper, AHA Mura, HSE, Dravske elektrarne, Intereuropa, Luka Koper, veliko število upravnih enot in šol. Danes stopajo po novi poti, ko na novo gradijo podjetje v zelo zahtevnih časih. Zanimiva in poučna zgodba Biring biroja je lahko marsikomu v pomoč in razmislek pri njegovem poslu. Več na straneh 7-10. Če boste s hrano zaužili dovolj vlaknin, boste imeli manj težav s krvnim sladkorjem. Vlaknine namreč uravnavajo nivo sladkorja v krvi in s tem zmanjšujejo verjetnost pojava sladkorne bolezni tipa 2. Pri ljudeh, ki že imajo sladkorno bolezen, pa vlaknine izboljšujejo nivo sladkorja v krvi. Vlaknine vas varujejo pred povišanim holesterolom, predvsem tistim »slabim«, ki ogroža zdravje srca in ožilja. Poleg tega vlaknine poskrbijo, da vaša prebava poteka normalno, zmanjšujejo verjetnost nastanka hemoroidov in pojav obolenj črevesja. Nekateri znanstveniki so mnenja, da vlaknine celo ščitijo pred rakom debelega črevesja. Več na straneh 28-30. POSLOVNI NASVETI: ANALIZE 2.189 slovenskih podjetij še vedno povečuje zaposlovanje, med njimi dobra četrtina bonitetno odličnih V slovenskem gospodarstvu se je od začetka krize 2008 do konca leta 2011 zaprlo že 69.830 delovnih mest. V letu 2011 je povprečno slovensko podjetje zaposlovalo 3 3 INTERVJU CEH | april 2013 MARCHÉ CATERING Sveže, zdravo in naravno(st) na vaš dogodek Pogostitev poslovnih partnerjev, jubilej v podjetju ali doma … Včasih smo v zadregi, kaj postreči in komu zaupati to nalogo. V Ljubljani je stvar lažja, vse je na dosegu roke, tudi cateringi. Kaj pa, če imamo obrt ali podjetje, kjer potrebujemo vrhunsko ponudbo za zmerno ceno – ali pa ne nazadnje zasebno zabavo - v Domžalah, Moravčah ali Lukovici? Nič lažjega, če se obrnete na Marché Catering. Marché ponuja širok nabor povsem sveže, zdrave in naravne hrane od slanih in sladkih prigrizkov, sladic do stojnice z zajtrki 4 4 Kako naročiti? Na spletnem naslovu www.marche-restaurants.com/si/catering_si so objavili kontakte, naročilnico in ponudbo hrane s cenami. Vsakega gosta obravnavajo individualno glede na njegove želje in potrebe. Dogodek, ki ga realizirajo, pa postane nepozabno doživetje. Kot nam je povedala gospa Krista Urbas, ki je v podjetju Marché zadolžena za marketing in komuniciranje, so se odločili, da catering približajo strankam po vsej Sloveniji. Ena od enot, pravzaprav prva prava Marché enota, ki je bila odprta v Sloveniji, že nekaj mesecev ponuja tako imenovani »finger food« za različne dogodke. Širok nabor povsem sveže, zdrave in naravne hrane od slanih in sladkih prigrizkov, sladic do stojnice z zajtrki, s sezonskim sadjem, solatami in juhami z različnimi dodatki. Največ povpraševanja po sadju in sladicah Po besedah gospe Polone Thuma, ki v restavraciji ob lukoviškem bencinskem servisu kot vodja skrbi, da so gostje vselej zadovoljni, je bila novost dobro sprejeta. Največ povpraševanja je po sadju in sladicah, velik poudarek pa dajejo povsem naravnim sestavinam, ki so v veliki meri lokalnega izvora, in domiselni dekoraciji. Ta kot pika na i premami še tako zahtevnega naročnika. Nevsakdanje postrežene mini prestice, mini rogljički, vse ročno izdelano … Pekovski izdelki in sladice prihajajo iz peči po recepturah naših babic, vsak mesec je med njimi novost, ki ima posebno mesto. Naročniki so zadovoljni, ker lahko naročijo tudi pribor, krožnike in kozarce, celo strežno osebje pride na dom oz. na lokacijo po vaši izbiri. Če pa želijo, lahko v Lukovici hrano samo dvignejo in jo odnesejo s seboj. Prednost Marché Cateringa je tudi v tem, da pokrivajo celo Slovenijo, za dostavo ali pripravo hrane je poskrbljeno vse dni v letu, pripravljeni pa so prisluhniti posebnim željam gostov. Gospa Thuma ugotavlja, da gredo trendi v smer zdrave hrane. Gostje povprašujejo po zelenjavi, ki je pečena le na žaru in Deset poslovalnic širom po Sloveniji Velik poudarek dajejo domiselni dekoraciji Pekovski izdelki in sladice prihajajo iz peči po recepturah naših babic in vsak mesec je med njimi novost, ki ima posebno mesto 5 5 INTERVJU CEH | april 2013 ni ocvrta, radi imajo solate, a ne glede na zdravje in željo po vitkosti njihove sladice premagajo še tako zadržanega jedca. Prav vse, tudi kremšnite so narejene iz naravnih svežih sestavin, sta poudarili sogovornici. Za zaposlene organizirajo izobraževanja in delavnice, kjer tudi sami razvijajo recepte in se kaj novega naučijo ter pridobljeno znanje prenesejo na svoje sodelavce. Tako je v Marché restavracijah in bistrojih mogoče zaslediti raznoliko ponudbo hrane in vedno nekaj novega, drugačnega. Tudi poslovna darila Gostom, ki se ustavijo v Lukovici, je tudi všeč, da poteka priprava sveže hrane pred njihovimi očmi. Da so postreženi hitro, četudi jih pride hkrati nenajavljenih za dva avtobusa. Imajo pa tudi stalne goste, ki pridejo na klepet in jim veliko pomeni, da že brez naročila dobijo postreženo najljubšo kavico. Poleg priprave in dostave hrane ter pijače v podjetje ali na dom je mogoče v Marché Lukovica naročiti tudi piškote ali potice kot poslovno darilo. V lično pakirani embalaži jih prav tako dostavijo naročniku na dogovorjeno lokacijo. Možno je naročiti tudi piškote ali potice kot poslovno darilo Besedilo: Karolina Vrtačnik Foto: Marché Za zaposlene organizirajo izobraževanja in delavnice, kjer tudi sami razvijajo recepte 6 6 NAŠI ČLANI Sodelovanje, profesionalnost in poštenost so temelj podjetja Biring je zgodba o uspehu, izzivih in ponovnem vzponu. Največje bogastvo podjetja so še danes dobre stranke in pošteni zaposleni, ki jih sestavljajo predvsem servisni inženirji s 30. letnimi izkušnjami v panogi tiskalnikov, fotokopirnih strojev ter računalniške opreme. Novi direktor Biring biro (to je nastalo s prevzemom poslovanja Biring in Protek) Matej Drašček pravi, da imajo najboljše stranke v Slovenji, saj so med njimi Krka, Lek, Luka Koper, AHA Mura, HSE, Dravske elektrarne, Intereuropa, Luka Koper, veliko število upravnih enot in šol. Danes stopajo po novi poti, ko na novo gradijo podjetje v zelo zahtevnih časih. Zanimiva in poučna zgodba Biring biroja je lahko marsikomu v pomoč in razmislek pri njegovem poslu. Biring je na slovenskem tiskalniškem trgu postal že skoraj generično ime za prodajo in vzdrževanje tiskalniške opreme. To pa ni nastalo čez noč. Kakšni so bili začetki podjetja? Biring je nastal pred 30. leti. 23. februarja 1983 ga je ustanovil priznani slovenski podjetnik Marjan Tekavec, ki je začel kot obrtnik z majhno delavnico. Ukvarjal se je s servisiranjem pisalnih strojev in podobnih naprav. Iz male delavnice pri lastniku doma, je podjetje zraslo v največje podjetje v Sloveniji in se širilo tudi na tuje trge. Toda iz obrtne delavnice se je posel razvil v vodilno slovensko podjetje v panogi. Kaj je povzročilo preboj? Velik preboj je bil v 90-ih letih, ko je Biring dobil zastopstvo za Canon na področju multifunkcijskih naprav, tiskalnikov in kopirnih strojev. Takrat je podjetje začelo hitro rasti. Nato so začeli uvajati na slovenski trg tudi druge znamke, ki so še utrdile Biring kot največje podjetje na trgu. Rast pa ni bila omejena le na osnovno dejavnost servisiranja in skrbi za Canona. Biring skupina (je 100 % lastnik Biring biroja) se je začela širiti tudi na druga področja. Začeli so diverzificirati ponudbo s prevzemom proizvodnje od kamniškega Stola, ukvarjati so se začeli z nepremičninami (takrat so zgradili upravno zgradbo v Trzinu), ustanovili Biring Sol, ki se je ukvarjal s solarno energijo in drugimi alternativnimi viri. Danes še vedno posluje podjetje v Bosni, ki nastopa kot samostojna družba. Skupina se ukvarja tudi z gostinstvom. Večino so se te dejavnosti financirale iz osnovne dejavnosti servisiranja biro opreme. Vodja mora biti kot pastir, ki dela za druge in ne zase 7 7 NAŠI ČLANI Servisiranje biro opreme je vaša temeljna dejavnost še danes, pa čeprav v manjšem obsegu kot nekoč. Kakšen je bil ta v najbolj uspešnih časih? Prav na tem področju je naša največja konkurenčna in poslovna prednost. V panogi je veliko konkurence prišlo in odšlo. Biring biro pa kljub vsemu vztraja. Pred 6. leti je imel Biring več kot 65 zaposlenih. In koliko ljudi podjetje zaposluje danes? Trenutno je zaposlenih 25 sodelavcev, vendar ekipo nameravamo v prihodnje še širiti, predvsem na področju IT vzdrževanja. Zakaj je prišlo do krčenja podjetja v tako drastičnem obsegu? Razlogov je več. Prvi je, da je birooprema kot panoga v upadu. Letno se panoga krči za 20 %. Posledično vsi pritiskajo na cene, ni več zaslužkov, ni razvoja in pred nami je dolgoročno stagniranje. Čeprav lahko pozabimo na ideje o popolni brezpapirni družbi, pa vendarle prihodki drastično upadajo. Drugi pa je, da je Biring naredil šolski primer dumpinga. Pred leti je šel na trg z zelo nizkimi cenami, diktiral je cene na trgu, a zdržal le nekaj let. Tako so nekatera konkurenčna podjetja odpadla, stranke kljub vsemu niso želele za isto storitev plačevati več kot prej. Biring se je od te lekcije veliko naučil. Tretji razlog pa je, da se je podjetje širilo na različna druga področja in ob tem pozabili na korenine in tradicijo lastnika Marjana Tekavca, kjer smo najboljši. Danes se vračamo nazaj. Kakšna je potem vaša današnja reakcija na pretekli poslovni model nastopa na trgu pod nabavno ceno? Ta izkušnja se odraža v našem sedanjem MATEJ DRAŠČEK Vodenje podjetja je prevzel s 1. 1. 2013. Pred tem je delal v podjetju Otisu, ki se ukvarja s servisiranjem dvigal. Tam je bil odgovoren za kadre. V Biring biroju je prevzel krmilo kot krizni menedžer z nalogo sanacije podjetja v enem letu. Po izobrazbi je magister managementa. Diplomiral je na EF v Ljubljani in magistriral na FDV-ju iz poslovne etike. 8 8 CEH | april 2013 delu: stranki rečemo tudi ne, zavrnemo posle, ki niso rentabilni in gredo pod nabavno ceno ali pa nimajo potrebne dodane vrednosti. Na žalost se naša konkurenca tega še ni naučila, vendar imajo predvsem podjetja, ki so del multinacionalke, skoraj neomejen vire financiranja, ki jim omogočajo nizke cene na trgu. V podjetju nastopate kot direktor z vizijo. Kje vidite perspektivo, pot preživetja ter širitve podjetja v naslednjih letih? Želel bi, da Biring postane popolnoma storitveno podjetje z obstoječo osnovno dejavnostjo vzdrževanja strojne opreme in upravljanja dokumentov. Gre za upravljanje z dokumenti s poudarkom na upravljanju sprememb. Rešitev vidim tudi na drugih področjih, ki bodo prosperirala čez 5 do 7 let. Širimo ponudbo storitev in vzdrževanja strojne biroopreme. Zaradi izkušenj imamo prednost pri optimiziranju tiskanja, predvsem s poudarkom na t. i. psihologiji tiskanja. Tu nastajajo veliki stroški, ki se jih ljudje niti ne zavedajo in premalo upoštevajo. Pomembno pa je še vedno vzdrževanje. Danes je tehnologija preveč narejena za čas uporabe dveh let in potem jo »moramo« zamenjati. Kriza bo spremenila odnos in podaljšala življenjsko dobo elektronskih naprav ter s tem potrebe po vzdrževanju. Tiskanje dokumentov pa je le del informacijskega procesa v podjetju. Kje vidite priložnost? V upravljanju z dokumenti. Dokumente bo še vedno potrebno arhivirati, zajemati PET KORAKOV REŠITVE PODJETJA 1. Vedeti moraš kdo ti prinaša denar in kdo ne. Zato se moraš naučiti reči ne. 2. Vedno drži obljube in nikoli ne dajaj praznih obljub. 3. Drugačnost storitev in izdelkov, ki jih ponujaš, je ključna. 4. Če ne moraš plavati s konkurenco, greš proti njim. 5. Potrebno je komunicirati z zaposlenimi, mediji in tudi kupci. ipd. Zadnji čase je zelo popularna optimizacija poslovnih procesov. Pri uvajanju novih tehnologij, informacijskih sistemov, reorganizaciji poslovnih procesov podjetja pozabljajo na ljudi, ki naj bi jim tehnologija olajšala delo. Če človeka ne navadiš na novo tehnologijo, nov proces, ta ne zaživi. Pomembno je njihovo vključevanje v spremenjene procese. Tako našo prednost vidim predvsem na področju upravljanja sprememb, saj smo tukaj z novimi kadrovskimi pridobitvami v slovenskem vrhu. Ste v zaključni fazi enega od zanimivih projektov upravljanja s tiskalnimi napravami na daljavo. Za kakšen projekt gre? Začeli smo uvajati projekt kontrole tiskalnikov. Osnovna ideja je, da vsak stroj samodejno sporoča koliko je preostalega tonerja, koliko je rezervnih delov na zalogi … Preko mreže imamo povezane tiskalnike, ki nam sporočajo svoje stanje. Tako za posamezne stroje točno vemo, kaj in kdaj bodo potrebovali nov toner, kdaj je načrtovan reden servis, evidentirane so morebitne težave in podobno. Program smo razvili sami. Primeren pa je za multifunkcijske naprave znamk Sharp, Canon in HP. Prednost za stranko je, da nima skrb z napravo, ampak to preloži na nas. Stranki tudi ni potrebno imeti zalog tonerjev in s Podjetje smo rešili prav zaradi naših ljudi na terenu. Pisarniški del smo v celoti zamenjali, terenski, ki ga sestavljajo predvsem servisni inženirji, pa smo ohranili. To so pošteni fantje z veliko tehničnega znanja in izkušenj. So glavni steber novega Biringa. 9 9 NAŠI ČLANI CEH | april 2013 tem prihrani. Posledično ima stranka zato nižje stroške. Kot krizni menedžer ste si zastavili, da rešite podjetje rdečih številk v letu dni. Kakšni so vaši sanacijski ukrepi, ki ste jih razdelili v tri točke? Prva je ureditev financ. Pozabljamo, da iz nič ne moreš nič ustvariti. Zato se začne in konča vedno s financami. Danes potrebujemo le močno finančno injekcijo. Denar mora v gospodarstvu krožiti, pa žal ne, ker smo vsi v finančnem krču. Uredili smo odnose z dobavitelji. Učinkovito upravljanje z zalogami je ključno, kot tudi redno plačevanje obveznosti. To je pot do uspeha pri dobaviteljih, druga so ljudje. Če gre podjetju slabo, je žal to vedno povezano tudi z odpuščanjem. Sem pristaš odprte komunikacije (Open book management). V podjetju gojimo tri vrednote: sodelovanje (sovražnik je zunaj, ne znotraj) drugo je profesionalnost (pospešeno tehnično usposabljanje serviserjev), tretja pa je poštenost (ne dajaj praznih obljub, kar pomeni, da dane obljube tudi izpolnimo). Tretja zadeva pa je trg in odgovor na vprašanje, kdo so tvoji kupci. Seveda moraš gledati tudi na konkurenco, vendar je to lahko tudi napaka, saj lahko konkurenco začneš posnemati. S svojimi idejami moraš najti svojo pot in biti predvsem drugačen. Danes si na trgu hitro uničiš ime in hitro se te ljudje začnejo izogibati. Ko je uspeh, so vsi s teboj, ko pa začneš toniti, pa vsi pobegnejo. 10 10 Tiskanja dokumentov je dejansko vse manj tako v podjetjih kot doma. Kakšno je vaše priporočilo uporabnikom glede tiskanja dokumentov? Namizni tiskalniki so za domačo rabo, ko potrebuješ stiskati nekaj listov mesečno. Mi zagovarjamo centralno tiskanje. Pri tem pa spodbujamo tiskanje črnobelih kopij, saj je barvni tisk precej dražji in večkrat neupravičen. Enostavno je mogoče zmanjšati stroške tudi z dvostranskim tiskom, ki pa ga marsikdo pri svojem tiskalniku ne zna nastaviti. Tako uporabnikom pomagamo nižati stroške in jih ozaveščamo o dejanskih stroških tiska. Ti so v podjetju periferni stroški poslovanja, kamor uvrščamo telefonske linije, tisk, pisarniški material ipd. Na enoto so majhni, a na koncu leta v skupnem znesku nezanemarljivi. Povprečno podjetje s 30 do 40 zaposlenimi ima 200 do 300 EUR stroškov tiska na mesec. Če prihraniš vsak mesec 50 EUR, je na koncu leta to polovična mesečna plača enega zaposlenega. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik 11 POSLOVNI NASVETI: ANALIZE CEH | april 2013 2.189 slovenskih podjetij še vedno povečuje zaposlovanje, med njimi dobra četrtina bonitetno odličnih V slovenskem gospodarstvu se je od začetka krize 2008 do konca leta 2011 zaprlo že 69.830 delovnih mest. V letu 2011 je povprečno slovensko podjetje zaposlovalo od 3 do 4 delavce, pred krizo pa 5. Povečalo se je število podjetij, ki poslujejo brez zaposlenih, med njimi je večina samostojnih podjetnikov, vendar se povečuje tudi delež družb. Podjetij, ki v povprečju zaposlujejo štiri ali več delavcev, je le okoli 14 odstotkov. Večina delavcev v Sloveniji se torej zaposluje v slednjih in ta najbolj prispevajo k slovenskem gospodarstvu, tako z vidika ustvarjenih prihodkov kot tudi prikazanega dobička. Število zaposlenih v gospodarstvu v 2011 Število Zaposlenih v letu 2011 Velika podjetja ustvarijo kar 50,8 odstotka prihodkov slovenske-ga gospodarstva, mikro podjetja pa samo 21,7 odstotka To so le nekatere ključne ugotovitve Bisnode analitikov, ki jih povzemamo v marčevski temi meseca. Poglejmo podrobneje, kako se je gibala zaposlenost v gospodarstvu v obdobju od 2009 do 2011, kakšne so bile razlike med posameznimi regijami, dejavnostmi, ter katera so bila podjetja, ki so se po zaposlovanju 'zobu krize' najuspešneje zoperstavila. 12 12 Podjetja, ki v povprečju zaposlujejo največ, v krizi največ odpuščala Na podlagi zadnjega obravnavnega poslovnega leta 2011 in oddanih delovnih ur je bilo na različnih delovnih mestih zaposlenih 503.069 delavcev. To je za 7,2 odstotka manj kakor v prvem obravnavanem poslovnem letu 2009 in kar 38.769 delovnih mest manj v zadnjih treh letih skupaj. V času celotne krize (2008 – 2011) se je zaprlo 69.830 delovnih mest. Odstotek prihodkov v slovenskem gospodarstvu 2011 Rast števila podjetij v letu 2011 v primerjavi z letom 2009 Delež podjetij v letu 2011 Delež vseh zaposlenih 0 54,8% 0 3,7% 12,4% Od 1 do 3 31,3% 10,4% 7,6% 0,4% Od 4 do 6 6,2% 7,1% 5,3% -3,8% Od 6 do 10 2,9% 6,0% 4,7% -9,0% Od 11 do 20 2,4% 8,7% 9,7% -9,0% Od 21 do 50 1,4% 11,7% 12,3% -9,3% Nad 51 1,0% 56,0% 56,7% -6,6% 100,0% 100,0% 100,0% -7,2% V velikih podjetjih je zaposlenih 35,7 odstotka vseh slovenskih delavcev, v mikro podjetjih pa 34,3 odstotka. Velika podjetja s temi delavci ustvarijo kar 50,8 odstotka prihodkov slovenskega gospodarstva, mikro podjetja pa samo 21,7 odstotka. Toda v primerjavi z letom 2009 je v 2011 samo srednjim podjetjem uspelo povečati število zaposlenih, in sicer za 1 odstotek, kar pomeni 718 novih delovnih mest. Od 2009 do 2011 so število zaposlenih povečala le srednje velika podjetja - 718 novih delovnih mest, medtem ko so velika podjetja zaprla 8.760, mikro pa 2.659 delovnih mest. Zaposlenost v krizi zrasla le v pomurski regiji, najbolj pa v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva Gledano po regijah ima največ zaposlenih osrednjeslovenska regija – skoraj 36 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Sledi podravska regija s skoraj 14 odstotki ter savinjska regija s 13 odstotki. Najmanj zaposlenih beležita notranjsko-kraška regija z 1,8 odstotka in zasavska z 1,5. V zadnjih treh poslovnih letih je uspelo povečati število zaposlenih samo prekmurski regiji in sicer za 0,5 odstotka. V vseh ostalih regijah pa se je število zaposlenih znižalo. Padec je bil največji v notranjsko-kraški regiji – za skoraj 13 odstotkov, a se je po drugi strani največ delovnih mest zaprlo v osrednjeslovenski regiji – kar 40 odstotkov vseh delovnih mest, ki so se zaprla v tem obdobju po celotni Sloveniji. Skozi prizmo dejavnosti največ zaposlenih v slovenskem gospodarstvu beleži predelovalna dejavnost. Sledita ji trgovska dejavnost in dejavnost gradbeništva. V teh treh omenjenih dejavnostih je bilo v letu 2011 zaposlenih 63,9 odstotka vseh delavcev slovenskega gospodarstva. Največji porast števila zaposlenih je imela dejavnost zdravstva in socialnega varstva – 17 odstotkov ali 570 novih delovnih mest. Največ novih delovnih mest pa se je ustvarilo v dejavnosti prometa in skladiščenja – 3.401, medtem ko je največ izgubila dejavnost gradbeništva, kjer se je število zaposlenih znižalo za kar okoli 18.508 delovnih mest – največ med vsemi dejavnostmi ali 42,1 odstotka vseh zaprtih delovnih mest slovenskega gospodarstva iz obravnavanega obdobja. Največji porast števila zaposlenih je bil v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva – 570 novih delovnih mest. Največ novih delovnih mest pa se je ustvarilo v dejavnosti prometa in skladiščenja – 3.401. Top 10 dejavnosti po deležu zaposlenih v 2011 DEJAVNOST Največji porast števila zaposlenih je imela dejavnost zdravstva in socialnega varstva s 570 novimi delovnimi mesti. Delež Zaposlenih v letu 2011 Delež Prihodkov v letu 2011 Rast Zaposlenih 2011 / 2009 Dinamika Delovnih mest Rast Prihodkov 2011 / 2009 PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 35,40% 30,60% -4,10% -7.707 17,40% TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 18,30% 34,90% -6,70% -6.626 10,10% GRADBENIŠTVO 10,20% 6,30% -26,60% -18.508 -26,80% PROMET IN SKLADIŠČENJE 7,90% 6,10% 9,30% 3.401 27,60% STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 6,60% 5,10% -15,90% -6.332 -2,80% GOSTINSTVO 4,60% 1,80% -7,80% -1.977 1,40% DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 4,30% 1,50% 1,50% 311 6,80% INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 3,80% 3,70% 3,20% 601 -3,40% OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA 1,80% 1,40% 4,20% 372 42,50% OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 1,50% 6,60% -3,50% -272 41,50% 13 13 POSLOVNI NASVETI: ANALIZE CEH | april 2013 Top zaposlovalci v krizi Poglejmo še, kdo so bili v obravnavanem obdobju top zaposlovalci – najuspešnejši med podjetji, ki so uspela odpreti nova delovna mesta, ob tem pa tudi izplačevati dobro povprečno mesečno plačo ter povečati dodano vrednost na zaposlenega. Podjetij, ki jim je uspelo povečati vse našteto in so v letu 2009 zaposlovali vsaj 5 ali več zaposlenih, je bilo namreč le 2.189 podjetij. Analiza je pokazala tudi, da jih med slednjimi kriterije za pridobitev certifikata bonitetne odličnosti* izpolnjuje 26,4 odstotkov, od tega pa 7,2 odstotka takih, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev najvišje ocene bonitetne odličnosti AAA. Besedilo: Bisnode *Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost podjetja. Ta temelji na računovodskih izkazih za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih. Poslovni subjekt lahko doseže bonitetno odličnost A, AA ali najvišjo oceno AAA. Top 3 zaposlovalci 2009 - 2011 po kategorijah TOP 3: Med 5 in 10 zaposlenih VAŠ MOJSTER družba za vzdrževanje objektov d.o.o. VARGRAD, splošna mehanična in gradbena dela, posredništvo, gostinstvo in storitve d.o.o. VIBRO, Tovarna elementov in sistemov za avtomatizacijo, d.o.o. Žiri TOP 3: Med 11 in 20 zaposlenih Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 18 10 89,70% 2.044,59 1.038,92 96,80% 24.532,33 21.407,90 14,60% 17 9 88,30% 1.950,00 1.083,42 80,00% 26.352,00 23.279,33 13,20% 11 6 85,20% 1.880,58 1.192,84 57,70% 21.864,89 19.496,03 12,20% Zaposleni Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast AVTOPREVOZNIŠTVO DACAR ANTON S.P. 27 16 66% 1.929,42 1.161,73 66% 55.112,24 48.179,69 14% AERO-POLYPLAST predelava plastičnih mas, d.o.o. 29 18 63% 1.690,63 1.090,50 55% 43.551,05 38.356,00 14% SANDEX, storitveno podjetje, d.o.o., Kranj 18 11 61% 1.856,84 1.336,62 39% 24.641,83 21.866,67 13% Zaposleni Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast AUTOGRILL gostinstvo in trgovina d.o.o. 49 28 73% 2.578,85 1.989,78 30% 25.178,15 23.561,06 7% PETRANS, družba za transport in storitve d.o.o. 51 33 55% 1.379,82 1.288,47 7% 39.856,44 25.822,09 54% DHL LOGISTIKA, d.o.o. (v prevodu: DHL Logistics Ltd.) 34 22 54% 1.493,06 1.215,48 23% 22.819,42 18.068,51 26% TOP 3: Med 51 in 100 zaposlenih LAMEX s.r.o - Podružnica LAMEX-za inženiring in trgovino Sežana ALUKOMEN Holding, podjetje Al stavbnih in drugih konstrukcij d.d. TEKSTILNA TOVARNA OKROGLICA d.d. TOP 3: Nad 100 zaposlenih 14 Zaposleni 2011 TOP 3: Med 21 in 50 zaposlenih 14 V letu 2009 je bilo le 2.189 podjetij, ki je na novo zaposlilo vsaj 5 ali več zaposlenih Zaposleni Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 389 55 6,01 1.495,03 1.304,56 0,15 65.686,80 19.421,67 2,38 82 54 0,53 2.771,04 2.431,22 0,14 26.725,77 16.634,45 0,61 98 63 0,55 1.522,29 1.333,06 0,14 31.531,00 20.406,08 0,55 Zaposleni Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast INDRAMAT ELEKTROMOTORJI, proizvodnja električnih motorjev, d.o.o., Škofja Loka 299 235 27,2% 2.127,04 1.863,47 14,1% 44.518,41 33.521,33 32,8% KOVIS-LIVARNA proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. 133 112 19,2% 1.807,16 1.432,50 26,2% 254.684,58 84.607,86 201,0% VOPEX, proizvodnja živilskih proizvodov in trgovina d.o.o. Postojna 142 123 15,1% 1.366,91 1.202,26 13,7% 36.865,93 17.941,57 105,5% POSLOVNI NASVETI: RAČUNOVODSTVO Davčni dolžniki bodo javno izpostavljeni Nov Zakon o davčnem postopku, ki se uporablja od 1. 1. 2013, omogoča Durs-u objavo poimenskega seznama davčnih zavezancev, katerih davčni dolg presega višino 5.000 evrov, dolg pa je starejši od 90 dni, ter prepoved uporabe računalniških programov oz. drugih elektronskih naprav, ki omogočajo brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa brez hrambe prvotnih podatkov. Kdaj bo DURS objavil seznam davčnih dolžnikov? Davčna uprava RS bo na spletni strani www.durs.gov.si 15. aprila 2013 prvič javno objavila seznam zavezancev za davek, ki obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazci) niso predložili do 25. 3. 2013 za izplačilo plače in nadomestila plače za mesec januar in seznam davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na dan 25. 3. 2013 presega 5.000 EUR in je starejši od 90 dni. Ali bodo na seznamu tudi davčni zavezanci, ki davka niso zmožni plačevati? Na seznamu ne bo davčnih zavezancev, ki imajo odobrene vloge. To so tisti zavezanci, ki davka niso zmožni plačati zaradi utemeljenih oziroma objektivnih razlogov, na katere sami niso mogli vplivati (možnost odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja). Katere podatke bo vseboval seznam? Podatki za pravne osebe z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi bodo vsebovali firmo ali ime, sedež in poslovni naslov, davčno številko zavezanca za davek ter osebno ime in datum rojstva dejanskega lastnika te pravne osebe. Za dejanskega lastnika se šteje fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik deležev ali delnic, ki predstavljajo več kot 25 % v osnovnem kapitalu te pravne osebe. Podatki za fizično osebo in za fizično osebo, ki opravlja dejavnost (s. p.), bodo vsebovali osebno ime oziroma firmo in datum rojstva. Na zahtevo fizične osebe, ki ima pravni interes, lahko davčni organ zaradi nesporne identifikacije zavezanca za davek, ki bi v skladu s tem členom moral biti objavljen v seznamu neplačnikov, objavi tudi občino stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če nima stalnega prebivališča v RS, oziroma državo bivanja, če ne biva v Republiki Sloveniji. Seznam nepredlagateljev obračunov davčnega odtegljaja bo vseboval podatke o firmi ali imenu davčnega zavezanca, sedež in poslovni naslov ter davčno številko zavezanca. Kaj prinaša sprememba zakona na področju blagajniškega in gotovinskega poslovanju? Ker je DURS v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora ugotavljal, da nekateri davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, uporabljajo računalniške programe in strojno opremo, ki omogočajo poznejše spreminjanje podatkov o opravljenem gotovinskem prometu, je v 38. členu ZDavP 2E dodan 8. in 9. odstavek, ki določa da zavezanec za davek ne sme imeti oziroma uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki Erika Stražar je strokovnjakinja z dolgoletnimi izkušnjami na področju računovodstva, davkov in kontrolinga. Osebno svetovanje: 051 355442 [email protected] omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb podatkov, če je do njih prišlo. Minister za finance bo podrobneje predpisal zahteve za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebino, obliko, način in roke za predložitev podatkov. 15. aprila 2013 bo Davčna uprava prvič javno objavila seznam zavezancev za davek, ki obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazec) niso predložili do 25. 3. 15 15 POSLOVNI NASVETI: RAČUNALNIŠTVO CEH | april 2013 7 prednosti in slabosti hibridnih pogonov V zadnjem času se vse več govori o t. i. hibridnih pogonih, ki naj bi združevali najboljše lastnosti običajnih trdih diskov in pogonov SSD. Bili naj bi cenejši in prostornejši od pogonov SSD ter hkrati hitrejši od običajnih diskov. Vprašanje, ki se postavlja pri tem je, če so kljub temu le muha enodnevnica ali imajo potencial, da prodrejo na tržišče in jih računalniški zanesenjaki vzamejo za svoje. Odgovor na to bo seveda prinesel čas, da bi ga lažje predvideli, pa si v nadaljevanju oglejmo nekaj njihovih prednosti in slabosti. 3. 1. Hiter zagon sistema V primeru hibridnega pogona je zagon sistema v povprečju za polovico krajši kot pri običajnem trdem disku. Kolikšna prednost to predstavlja v praksi je odvisno od posameznika. Za tiste, ki imamo računalnik večino časa prižgan, to ne predstavlja bistvene prednosti. Nekoliko drugačna pa je zgodba pri tistih, ki denimo uporabljajo prenosne računalnike. V teh primerih je hitrejši zagon vsekakor prednost, še posebej za tiste, ki veliko hodijo po sestankih ali pa konec koncev tudi na predavanja. 2. 16 16 Manjša poraba električne energije Predvsem uporabniki prenosnih računalnikov bodo znali ceniti, da hibridni pogoni načeloma porabijo manj električne energije. Pri običajnih diskih se je veliko namreč porabi za vrtenje magnetnih plošč. Ker je pri hibridnih pogonih nekaj podatkov shranjenih v flash pomnilniku, tako odpade konstantno vrtenje plošč za branje podatkov in s tem privarčujemo nekaj energije. Trik je le v tem, da mora biti ta pomnilnik dovolj velik, da shrani vse podatke dokumentov ali programov na katerih trenutno delate. V nasprotnem primeru bo pogosto prihajalo do zagona diska, ta pa ravno ob zagonu oziroma ob pričetku vrtenja magnetnih plošč porabi največ energije. Včasih hitrejši, včasih počasnejši Hibridni pogoni bi po logiki nekako morali biti hitrejši od običajnih. Toda v praksi se izkaže, da ni vedno tako. Odpiranje pogosto uporabljenih programov in datotek je navadno hitrejše kot pri običajnih diskih, odpiranje programov in datotek, ki jih ne uporabljamo pogosto, pa je navadno celo počasnejše. Kako je to mogoče? Vgrajen pomnilnik flash je sicer zelo hiter in zato do podatkov, ki so shranjeni v njem, dostopa z nizko zakasnitvijo in jih hitro tudi naloži. Težava pa se pojavi, ko je potrebno dostopati do podatkov na klasičnem disku. V kolikor ta miruje, je namreč potrebnega nekaj časa, da se plošče zavrtijo, kar uporabnik opazi kot zakasnitev pri dostopu do podatkov oziroma odpiranju dokumentov in programov. 4. Cena So hibridni pogoni poceni ali dragi? To je predvsem odvisno od tega, kako gledamo nanje. So namreč cenejši kot pogoni SSD, a hkrati dražji kot običajni diski. Lahko pa nanje gledamo kot ugoden cenovni in hitrostni kompromis. 5. Glasnost hibridnih pogonov Ker se pri hibridnih pogonih magnetne plošče vrtijo manj časa kot pri običajnih, so zaradi tega načeloma tišji. Ni pa to nujno. Kot smo omenili že v drugi in tretji točki, moramo slej ko prej dostopati tudi do podatkov, ki so zapisni na magnetnih ploščah. Pri tem se te začnejo vrteti, kar je glasnejše kot konstantno vrtenje. Torej v kolikor bomo izvajali operacije, pri katerih bo pogon pogosto dostopal do podatkov, shranjenih na magnetnih ploščah, se zna zgoditi, da bo ta še glasnejši kot običajni, saj se bo vrtenje magnetnih plošč pogosto začenjalo in ustavljalo. Kot smo videli, pa so te ravno pri zaganjanju najglasnejše. 6. Življenjska doba Glede na to, da so hibridni pogoni na tržišču dokajšnja novost, je težko oceniti njihovo življenjsko dobo. Po predvidevanjih pa naj bi bila ta nekoliko krajša od običajnih diskov in tudi od pogonov SSD. Razlog za to je, da naj bi pogostejše zaganjanje in ustavljanje magnetnih plošč, v primerjavi s klasičnimi diski, zmanjšalo življenjsko dobo tega, mehanskega dela. Poleg tega pa naj bi bila tudi krajša življenjska doba SSD dela hibridnega pogona, v primerjavi z običajnimi pogoni SSD. Ta je namreč manjši kot pri običajnih SSD pogonih, kar pomeni, da so celice pogosteje v uporabi. Če vemo, da imajo te omejeno število zapisovanj lahko torej predvidevamo, da bo do okvar v tem delu prišlo hitreje. 7. Alternativa Obstaja pa tudi drugačna, »naredi si sam rešitev«, ki deluje kot nekakšen hibridni pogon. V tem primeru v računalnik poleg klasičnega diska vgradimo še nekaj gigabajtni pogon SSD na katerega namestimo operacijski sistem in datoteke, ki jih pogosto uporabljamo. V kolikor nam ostane še nekaj prostora, lahko na pogon SSD namestimo še tiste programe, ki jih najpogosteje uporabljamo. Na ta način bomo pohitrili zagon računalnika in pogosto uporabljenih programov ter datotek. Standardni trdi disk pa bomo zaradi njegove večje prostornine lahko uporabljali za shranjevanje slik, videov itd. In kako v prihodnje? Kot smo videli, pa imajo hibridni pogoni tako nekaj prednosti kot tudi slabosti, kar je eden izmed razlogov, da jih na tržišču za sedaj še ni bilo v večji količini. Zanimivo bo videti, kaj bo prinesel čas, a glede na padec cen ter rast prostornine SSD pogonov se jim najbrž ne obeta ravno svetla prihodnost. Besedilo: B. Š. www.racunalniske-novice.com SVETOVALEC Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - za marec 2013 Do vključno 9.156,72* Dosežena osnova v EUR za leto 2012 Bruto zavarovalna osnova v EUR Nad 9.156,72* do vključno 18.305,64** Nad 18.305,64 do vključno 27.458,46 Nad 27.458,46 do vključno 36.611,28 Nad 36.611,28 do vključno 45.764,10 Nad 45.764,10 do vključno 54.916,92 Nad 54.916,92 do vključno 64.069,74 Nad 64.069,74 minimalna plača 60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP 783,66 914,28 1.371,42 1.828,56 2.285,70 2.742,84 3.199,98 3.657,12 Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 121,47 141,71 212,57 283,43 354,28 425,14 496,00 566,85 Prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 69,35 80,91 121,37 161,83 202,28 242,74 283,20 323,66 Skupaj prispevki za PIZ 24,35% 190,82 222,62 333,94 445,26 556,56 667,88 779,20 890,51 Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 49,84 58,15 87,22 116,30 145,37 174,44 203,52 232,59 Prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 51,41 59,98 89,97 119,95 149,94 179,93 209,92 239,91 Prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 4,15 4,85 7,27 9,69 12,11 14,54 16,96 19,38 Skupaj prispevki za ZZ 13,45% 105,40 122,98 184,46 245,94 307,42 368,91 430,40 491,88 Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10% 0,78 0,91 1,37 1,83 2,29 2,74 3,20 3,66 Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% 0,78 0,91 1,37 1,83 2,29 2,74 3,20 3,66 Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,10 1,28 1,92 2,56 3,20 3,84 4,48 5,12 Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 0,47 0,55 0,82 1,10 1,37 1,65 1,92 2,19 Skupaj drugi prispevki 0,40% 3,13 3,65 5,48 7,32 9,15 10,97 12,80 14,63 PRISPEVKI SKUPAJ 38,20% 299,35 349,25 523,88 698,52 873,13 1.047,76 1.222,40 1.397,02 Povprečna bruto plača za januar 2013 znaša 1.523,80 EUR. * Minimalna plača za leto 2012 ** Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012 Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku morajo davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge izpolnijo v Drugi osebni prejemki in povračila stroškov - APRIL 2013 Vrsta prejemka Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (KPOP) (Uradni list RS, št. 73/2008, 55/2010,100/2011 in 99/2012) Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba) (Uradni list RS, št. 140/2006 in št. 76/2008). 1. Prehrana med delom 1.1. če delojemalec dela vsaj 4 ure na dan 4,90 EUR na dan 6,12 EUR na dan 1.2. če delavec dela 11 ur ali več na dan, mu pripada pravica do sorazmerno višjega povračila za prehrano med delom če je delojemalec na delu deset ur ali več, se za ta dan, poleg povračila stroškov za prehrano med delom (6,12 EUR) prišteje še 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_davkov_s_1_10_2011/. 2.2. če javni prevoz ni organiziran oziroma ga delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza do višine stroškov javnega prevoza, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča najmanj v višini 0,18 EUR za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem do mesta opravljanja dela v višini 0,18 EUR za vsak dopolnjen kilometer 3. Dnevnica za službena potovanja v RS 3.1. nad 6 do 8 ur 6,20 EUR 7,45 EUR nad 8 do 12 ur 8,50 EUR 10,68 EUR nad 12 ur 17,00 EUR 21,39 EUR 3.2. če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, in potovanje traja nad 8 do 12 ur se znesek dnevnice zmanjša za 15% se znesek dnevnice zmanjša za 15% 3.3. če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, in potovanje traja nad 12 do 24 ur se znesek dnevnice zmanjša za 10% se znesek dnevnice zmanjša za 10% 4. Dnevnice za službena potovanja v tujini so določene v Uredbi o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini - Uredba za tujino (Uradni list RS, št. 38/94 s spremembami) 4.1. nad 6 do 8 ur 2. Prevoz na delo in z dela 2.1. organiziran javni prevoz skladu z navodili pristojnega davčnega urada. Od 1. 10. 2011 velja nov način plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost. Več o tem si lahko preberete na spletni strani DURS 4.2. nad 10 do 14 ur 4.3. nad 14 do 24 ur črtana (Ur. list 51/2012) črtana (Ur. list 51/2012) 75 % zneska po Uredbi za tujino 75 % zneska po Uredbi za tujino cel znesek po Uredbi za tujino cel znesek po Uredbi za tujino 17 17 SVETOVALEC CEH | april 2013 4.3.1 Nemčija, Avstrija, Italija, Francija 44 EUR 44 EUR 4.3.2. Hrvaška, Bih, Srbija, Črna gora, Madžarska, Makedonija, Slovaška, Češka, Poljska, Bolarija, Romunija 32 EUR 4.4. če stroški prenočevanja vključujejo tudi plačilo zajtrka, in potovanje traja nad 10 do 14 ur 75 % zneska po Uredbi za tujino, zmanjšano za 15 % 75 % zneska po Uredbi za tujino, zmanjšano za 15 % 4.5. če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, in potovanje traja nad 14 do 24 ur 90 % zneska po Uredbi za tujino 90 % zneska po Uredbi za tujino 32 EUR 5.1. povračilo stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi 5.2. v primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer 6. Prevoz na službenem potovanju v tujini 7. Prenočevanje na službenem potovanju v višini predloženega računa za prenočevanje, ki ga odobri delodajalec do višine dejanskih stroškov za prenočevanje, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi 4,00 EUR na dan 4,49 EUR na dan 8. Terenski dodatek terenski dodatek 9. Nadomestilo za ločeno življenje nadomestilo za ločeno življenje 334 EUR na mesec 10. Regres za letni dopust regres za letni dopust v letu 2013 znaša 791,50 EUR najvišji znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov je 70% povprečne plače v RS za predpretekli mesec 11. Jubilejne nagrade jubilejne nagrade 40 %, 60 % ali 80 % povprečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece delovna doba pri zadnjem delodajalcu za 10 let delovne dobe 622,80 EUR 460 EUR za 20 let delovne dobe 934,20 EUR 689 EUR za 30 let delovne dobe 1.245,60 EUR 919 EUR za 40 let delovne dobe 919 EUR 12. Odpravnina ob upokojitvi odpravnina od upokojitvi v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih ali v višini dveh povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje 4.063 EUR 3.114,00 EUR 13. Solidarnostna pomoč v primeru smrti delavca 18 18 1. letnik - dijak 90,00 EUR 172,00 EUR 2. letnik - dijak 120,00 EUR 172,00 EUR 3. letnik - dijak 150,00 EUR 172,00 EUR 4. letnik - dijak 150,00 EUR 172,00 EUR študent 170,00 EUR 172,00 EUR Osnove za izračun prejemkov Plače v RS (vir: SURS) januar 2013 5. Prevoz na službenem potovanju v Sloveniji prenočevanje na službenem potovanju 14. Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo 1.557,00 EUR 3.443 EUR v primeru smrti ožjega družinskega člana delavca 778,50 EUR 3.443 EUR v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delavca ter elementarne nesreče, ki prizadene delavca 1.557,00 EUR 1.252 EUR Bruto plača 1.523,80 EUR Povprečna plača (bruto) zadnjih treh mesecev 1.557,00 EUR Pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom je treba ločiti njihovo delovnopravno obravnavo od davčne obravnave. Pravico delavca do povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/2002 s spremembami), ki v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Višina povračil tovrstnih stroškov se določi s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo ali z izvršilnim predpisom. Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7), ki v prvem odstavku 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljevanju davčna osnova), uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Če delodajalec izplačuje povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, ki ga za navedena povračila določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba (Uradni list RS, št. 140/06 s spremembami), se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo. (http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/dohodek_iz_zaposlitve/povracila_stroskov_v_zvezi_z_delom_in_izplacila_drugih_ dohodkov_iz_delovnega_razmerja/povracila_stroskov_v_zvezi_z_delom_in_izplacila_drugih_dohodkov_iz_delovnega_razmerja_splosno_pojasnilo/) Obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost: V skladu z zakonom o prispevkih za socialno varnost se prispevki za socialno varnost obračunavajo in plačujejo pri jubilejnih nagradah, odpravninah in solidarnostnih pomočeh ter povračilih stroškov v zvezi z delom v delu, ki presega z uredbo vlade določen znesek teh prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Zap. 1 - KPOP: Če delavec dela pri dveh delodajalcih, mu pripada pri vsakem delodajalcu sorazmerni del povračila za prehrano med delom, ki dnevno ne sme biti nižje od 4,90 EUR. Zap. 1 - Uredba: Povračilo stroškov prehrane med delom za vsak dan, ko je delojemalec na delu vsaj 4 ure, se ne všteva v davčno osnovo v višini 6,12 EUR. Če je delojemalec na delu več kot 10 ur, se v davčno osnovo dodatno ne všteva 0,76 EUR za vsako nadaljnjo dopolnjeno uro po 8. urah prisotnosti. Zap. 2 - KPOP: Če javni prevoz ni organiziran oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati, je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 0,18 EUR, oziroma v vsakokratni višini po Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela. Delavec je upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, od kraja bivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela. Delavec ni upravičen do povračila stroškov prevoza, če delodajalec organizira brezplačni prevoz na delo in z dela. Zap. 2 - Uredba: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo do višine stroškov javnega prevoza, od mesta opravljanja dela do običajnega prebivališča delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča vsaj 1 kilometer. Če delojemalec nima možnosti uporabe javnega prevoza, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza v višini 0,18 EUR za vsak polni kilometer. Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila v privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo zagotovi tudi gorivo, se povračilo stroškov prevoza na delo všteva v davčno osnovo. Zap. 4: Delavec je upravičen do dnevnice pod pogoji in v višini, ki ga določa Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino - Uredba za tujino (Uradni list RS, št. 38/94, 63/94, 24/96, 96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 73/04, 16/07, 30/09 in 51/12). V uredbi za tujino so določene dnevnice še za ostale države in območja. Če je na službenem potovanju v tujino zagotovljena brezplačna prehrana, se upravičencu za pokritje morebitnih drugih stroškov obračuna 20 % pripadajoče dnevnice te uredbe. Za odsotnost nad 14 do 24 ur delojemalcu pripadajo trije obroki prehrane, za odsotnost nad 10 do 14 ur dva obroka. Za vse tiste, ki uporabljajo uredbo za tujino posredno velja davčna uredba. Ta za obračun dnevnic predpisuje tri vrste dnevnic: za službeno potovanje od 6-8 ur, za službeno potovanje nad 8-14 ur in za službeno potovanje nad 14 do 24 ur. Zap. 5 - Uredba: Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali za najem osebnega avtomobila. Povračilo stroškov prevoza se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom, dokazili in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza. Če delojemalec uporablja službeno vozilo, se za povračilo stroškov prevoza šteje tudi povračilo stroškov za takse, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za gorivo. Če delojemalec uporablja službeno vozilo tudi v privatne namene, podjetje pa mu ne zagotavlja goriva za opravljene poti v privatne namene, je treba dejanske stroške goriva sorazmerno razmejiti. Razmejitev stroškov goriva med stroški za službene in stroški za privatne vožnje mora biti pregledna in dokumentirana z verodostojnimi dokazili. Zap. 6: Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, 15. člen: »Če je v nalogu za službeno potovanje določeno, da se uporabi za službeno potovanje v tujino lastno motorno vozilo, se povrnejo stroški v višini 18 odstotkov cene litra neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov za prevoženi kilometer.« Zap. 8 - KPOP (terenski dodatek): Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo na terenu zunaj sedeža delodajalca ali poslovne enote in zunaj kraja stalnega ali začasnega bivališča delavca ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Šteje se, da je delavec, če dela in biva na terenu od 12 ur do 24 ur, upravičen do treh obrokov prehrane. V primeru, ko delodajalec delavcu ne zagotovi treh obrokov prehrane, mu pripada povračilo stroškov za delo na terenu v višini znižane dnevnice, in sicer : če je zagotovljen en obrok prehrane v višini 60 % dnevnice, če sta zagotovljena dva obroka prehrane, pa v višini 30 % dnevnice. Zap. 11 - KPOP: Jubilejne nagrade presegajo najvišje neobdavčene zneske iz Uredbe. Povračila stroškov v zvezi z delom in drugimi osebnimi prejemki se izplačujejo v višini, kot jh določa ta kolektivna pogodba in največ v zneskih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za prispevke za socialno varnost. Zap. 12 - KPOP: Odpravnina ob upokojitvi se izplača v višini, določeni v 132. členu Zakona o delovnih razmerjih. Za zasebnika Fizični osebi, ki opravlja dejavnost, se na podlagi 57. člena Zakona o dohodnini (Zdoh-2) priznajo kot odhodek stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca, do višine, določene z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer stroški v zvezi s službenimi potovanji, stroški prehrane med delom, stroški prevoza na delo in z dela, stroški dela na terenu. Cene bencina in kilometrina za službena potovanja v tujino (za februar 2013 in marec 2013) DATUM Bencin 95 oktanov v EUR/l (www.petrol.si) Kilometrina - 18 % od cene bencina v EUR, od 7.7.2012-Uradni list št. 51/2012 5 feb. 2012 19 feb. 2012 05 mar. 2012 19 mar. 2012 1,549 1,549 1,547 1,505 0,2788 0,2788 0,2785 0,2709 Za posamezna leta prehodnega obdobja, v katerem je pod določenimi pogoji mogoče izplačevati nižje minimalne plače, so določeni najnižji dovoljeni zneski minimalne plače. Od 1. marca 2010 do 1. januarja 2012 so zneski minimalne plače določeni tako, da je z neto zneski, ki iz njih izhajajo, zagotovljeno postopno prilagajanje končni vrednosti košarice življenjskih potrebščin. LESTVICA ZA ODMERO DOHODNINE IN OLAJŠAVE ZA LETO 2013 na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2013 (Uradni list RS, št. 102/12). Stopnje dohodnine za davčno leto 2013: Če znaša neto letna davčna osnova v eurih NAD Znaša dohodnina v eurih DO 8.021,34 8.021,34 18.960,28 18.960,28 70.907,20 16 % 70.907,20 1.283,41 + 27 % nad 8.021,34 4.236,92 + 41 % nad 18.960,28 25.535,16 + 50 % nad 70.907,20 Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za davčno leto 2013 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta: Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih NAD DO 668,44 1.580,02 1.580,02 5.908,93 Znaša dohodnina v eurih 668,44 16 % 5.908,93 106,95 + 27 % nad 668,44 353,08 + 41 % nad 1.580,02 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93 Davčne olajšave: 1. Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2013: Če znaša skupni dohodek v eurih NAD 10.866,37 Znaša splošna olajšava v eurih DO 10.866,37 6.519,82 12.570,89 4.418,64 12.570,89 3.302,70 Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva: Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih NAD 905,53 Znaša splošna olajšava v eurih DO 905,53 543,32 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22 Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura. 2. Osebne olajšave Namen Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih invalidu s 100 % telesno okvaro 17.658,84 1.471,57 po dopolnjenem 65. letu starosti 1.421,35 118,45 3. Posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 2.477,03 eura. 19 19 SVETOVALEC CEH | april 2013 4. Posebna olajšava za vzdrževane otroke Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih Za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 203,08 Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 8.830,00 735,83 Za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 220,77 Za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 368,21 Za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 515,65 Za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 663,09 Namen - za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana: Letna olajšava v evrih Mesečna olajšava v evrih 2.436,92 203,08 5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.819,09 eurov letno. 6. Posebna osebna olajšava za rezidenta – čezmejnega delovnega migranta 7.576,62 eura. Minimalna plača Obdobje Znesek Uradni list RS št. od 1. januarja 2013 783,66 EUR 29/2013 od 1. januarja 2012 763,06 EUR 5/2012 od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 748,10 EUR 3/2011 Minimalna plača je mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Zajema osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, del plače za poslovno uspešnost in dodatke. V minimalno plačo niso zajeta povračila stroškov v zvezi z delom (npr. povračilo za prehrano, prevoz na delo) in drugi osebni prejemki (npr. odpravnine, jubilejne nagrade). Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače. Prispevki za socialno varnost za družbenika zasebnih družb, ki so poslovodne osebe - za marec 2013 NAJNIŽJA NETO POKOJNINSKA OSNOVA 551,16 EUR količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo 1.54416 NAJNIŽJA BRUTO POKOJNINSKA OSNOVA 851,07 EUR Naziv prispevka 20 20 stopnja za plačilo Skupaj prispevki za pokojnisko in invalidsko zavarovanje 24,35% 207,24 EUR Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 13,45% 114,47 EUR Skupaj drugi prispevki: starševsko varstvo in zaposlovanje 0,40% 3,40 EUR PRISPEVKI SKUPAJ 38,20% 325,11 EUR V Uradnem listu RS, št. 12/2011 je bil objavljen Sklep o najnižji pokojninski osnovi, po katerem znaša najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2011 dalje 551,16 EUR. Zavezanec plača prispevke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVL, ki se odda po sistemu eDavki. Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave. www.durs.gov.si/si/aktualno/najnizja_pokojninska_osnova/ Pavšalni prispevki za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Glede na določila 428. člena ZPIZ-2 se do določitve novega zneska pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ta prispevek plačuje v znesku, ki je določen v II. oziroma VII. točki Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja. Skladno s tem Sklepom znaša mesečni znesek pavšalnega prispevka od 1. aprila 2012 dalje 32,14 EUR. Zavezanci plačajo polovico navedenega zneska prispevka za mesec, v katerem opravljajo dejavnost 15 dni ali manj. Prispevek plačujejo mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec. Prispevek za zdravstveno zavarovanje Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Prispevek za zdravstveno zavarovanje znaša 4,55 EUR mesečno, in je določen za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013. Prispevek plačujejo zavezanci mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec – ne glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti v mesecu. Zavarovalna podlaga 103 Zavarovalna podlaga 103 velja za lastnike zasebnih podjetij, ki niso obvezno zavarovani na drugi podlagi in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavezanec za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje je zavarovanec sam. Prispevki se obračunavajo po stopnji 13,45 % od najnižje bruto pokojninske osnove in znašajo 114,47 EUR. Zavarovalna podlaga 104 Zavarovalna podlaga 104 velja za osebe, ki na območju RS samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (5. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ), in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Prispevki za zdravstveno zavarovanje se obračunajo po stopnji 13,45 % (najmanj) od minimalne plače, in znašajo 105,40 EUR. Obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopi tudi v primerih, ko te osebe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje, torej tudi ko bodo 1) na šolanju ali 2) v delovnem razmerju za več kot polovico vendar manj kot polni delovni čas, in ne bodo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane iz naslova opravljanja samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti, ali 3) pa so uveljavile izvzem iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (odjava iz zavarovanja). Mali oglasi Spoštovani člani, v Cehu lahko brezplačno objavljate tudi nekomercialne male oglase do štirideset besed. Lahko objavite tudi več različnih malih oglasov hkrati. Za majsko številko je rok za oddajo 20. april 2013. Uredništvo URADNE URE NA ZBORNICI: Ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 15. ure Sreda od 8. do 17. ure Petek od 8. do 13. ure. 21 21 MALA POSLOVNA ŠOLA CEH | april 2013 Najuporabnejši kazalniki poslovanja - 2. del S kazalniki obračanja proučujemo hitrost obračanja posameznih vrst sredstev. Hitrost obračanja merimo v koeficientu ali dnevih. Poznavanje hitrosti obračanja posameznih sredstev pomembno vpliva na denarni tok v podjetju. Hitrejše je obračanje sredstev, manj ima podjetje vezanih sredstev v zalogah, terjatvah itd. Erika Stražar je strokovnjakinja z dolgoletnimi izkušnjami na področju računovodstva, davkov in kontrolinga. Osebno svetovanje: 051 355442 [email protected] Kazalniki obračanja se izračunajo kot razmerje med tokom (prometom) in povprečnim stanjem sredstev. Zunanji uporabniki praviloma izračunajo povprečno stanje na podlagi končnega in začetnega stanja sredstev. Notranji uporabniki imajo več podatkov, zato v praksi upoštevajo 13 stanj (prvi dan opazovanega obdobja in stanja zadnjega dne v mesecu). Izračun povprečnega stanja iz čim več stanj zmanjšuje tveganja napačne vsebine izračunanih kazalnikov obračanja. Pri primerjavi v času in med podjetji moramo paziti, da je izračun povprečja metodološko enak. Pri izračunu upoštevamo vsebinsko povezane kategorije. Tako zaloge materiala primerjamo s porabo materiala, terjatve s prihodki od prodaje ... Koeficient obračanja terjatev do kupcev Ta kazalnik kaže število obratov terjatev do kupcev v letu dni. Če število dni v letu delimo s koeficientom obračanja terjatev do kupcev, dobimo dneve vezave do kupcev oziroma povprečni plačilni rok. Če podatka o prejemkih nimamo lahko kot približek v števcu uporabimo čiste prihodke od prodaje. Koeficient obračanja zalog Kazalnik koeficient obračanja zalog kaže število obratov zalog v letu dni. Visok koeficient kaže na dobro obračanje zalog (kratki dobavni roki in/ali hitro prodajo zalog). Povprečno dobo vezave zalog izračunamo tako, da se letno število dni (365 dni) deli s koeficientom obračanja zalog proizvodov. 22 22 Kazalniki obračanja se izračunajo kot razmerje med tokom (prometom) in povprečnim stanjem sredstev Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev Praviloma koeficiente obračanja računamo za sredstva, vendar lahko izračunamo tudi koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev, ki nam pove povprečni obrat obveznosti do dobaviteljev oziroma povprečni plačilni rok. Podjetja strmijo k čim daljšim plačilnim rokom, ki pa se pogosto odrazijo tudi v višjih nabavnih cenah. Če kot zunanji uporabnik podatka o izdatkih ne moremo pridobiti, lahko kot približek iz izkaza poslovnega izida vzamemo stroške blaga, materiala in storitev. Povprečne plačilne roke do dobaviteljev izračunamo tako, da se letno število dni (365 dni) deli s koeficientom obračanja obveznosti do dobaviteljev. Visok koeficient obračanja zalog kaže na dobro obračanje zalog, kar pomeni kratke dobavne roke in/ali hitro prodajo zalog V naslednji številki bom predstavila kazalnike uspešnosti opredeljene v SRS. Nato pa bodo sledile teme s področja kontrolinga (kalkulacije ...). 23 23 UPORABNA ZNANJA: JEZIKI CEH | april 2013 Italijanščina v mezincu je vstopnica v poslovni svet Obvladovanje komunikacije je ključnega pomena za uspešno sodelovanje z italijanskim svetom. Res je, da večji delež poteka neverbalno, ampak izbira pravih besed nas pripelje tudi na pravo mesto. Janja Križaj predavateljica italijanskega jezika Osebno svetovanje: 041 763031, 040 256171, [email protected] Pravilno izrazoslovje v birokratskih oziroma administrativnih vodah nam pogosto beli glavo že v maternem jeziku, kaj šele v tujih. Čeprav ne načrtujemo, se nam mimogrede zgodi, da moramo izpolniti kakšen vprašalnik, napisati elektronsko pošto ali opraviti formalen klic. Včasih se nam zaplete že pri nedolžni rezervaciji hotelske sobe, kaj šele pri pripravi poslov- 24 24 ne ponudbe, prošnji za sodelovanje ali pa pritožbi zaradi nezadovoljstva. Zimzelen trendset na področju gastronomije, modnega, pohištvenega in avtomobilskega oblikovanja ter turizma Glede na trenutno gospodarsko stanje je pomembno biti profesionalno kreativen in iskati rešitve v vsaki priložnosti tako v Sloveniji kot tudi čez mejo. Slovenec bo v tujini vedno konkurenčen zaradi prirojene marljivosti, dobrodošlo pa je tudi znanje čim več tujih jezikov, ne le angleščine. Italija je ena izmed redkih držav, ki se lahko že sama po sebi promovira kot trendset. Trendset, ki je že kar zimzelen, predvsem na področju gastronomije, modnega, pohištvenega in avtomobilskega oblikovanja ter turizma. Torej tudi če vas ta dežela ne mika, je še vedno veliko drugih tako slovenskih kot tudi tujih podjetij, ki sodelujejo ali pa si želijo sodelovati z italijanskimi firmami in znanje italijanščine vam bo prineslo kar nekaj točk prednosti. Z znanjem jezika boste očarali potencialne partnerje in delodajalce Z usvajanjem poslovnega jezika se boste naučili tudi poslovne etike in pravil ter obvladovanja specifičnih situacij, poleg tega pa boste znali natančneje sporočiti svoje cilje, oblikovati ideje in zagovarjati svoje mnenje. Prav tako boste lažje razumeli sogovornika in se vključili v pogovor, se uspešno pogajali in kar je najpomembnejše, bili pri tem sproščeni in samozavestni. Ob dobrem znanju italijanskega jezika je skoraj nemogoče, da ne bi očarali potencialnih partnerjev, delodajalcev in ostalih pomembnih členov na poti do vašega uspeha. Italija je ena izmed redkih držav, ki se lahko že sama po sebi promovira kot ustvarjalec trendov predvsem na področju gastronomije, modnega, pohištvenega in avtomobilskega oblikovanja ter turizma Test Preverite svoje znanje poslovne italijanščine v naslednjem testu: 1.) Kako v formalni italijanščini nagovorimo prejemnika pošte? a) »Buon giorno, signor Rossi, …« b) »Gentile signor Rossi, …« c) »Ciao signor Rossi, …« 2.) Kako se boste zahvalili italijanski stranki za povpraševanje? a) »Grazie per la Sua richiesta.« b) »Grazie per la Sua risposta.« c) »Grazie per il suo ordine.« 3.) Kaj pomeni »pagamento anticipato«? a) Plačilo po prejemu. b) Plačilo vnaprej. c) Plačilo po dogovoru. 4.) Italijansko podjetje še ni poravnalo računov, zato ste se odločili poklicati jih po telefonu, s katerim oddelkom boste želeli govoriti? a) »Settore contabilità«. b) »Settore segreteria«. c) »Settore direzione«. 5.) Prijavljate se na delovno mesto, ki ga razpisuje italijansko podjetje, kaj boste poslali poleg življenjepisa? a) »Lettera di presentazione«. b) »Lettera di reclamo«. c) »Lettera di dimissioni«. 6.) Ob koncu sestanka s potencialnim italijanskim partnerjem mu boste pustili: a) »Biglietto della Lotteria«. b) »Biglietto di auguri«. c) »Biglietto di visita«. Rešitve: 1b, 2a, 3b, 4a, 5a, 6c. 25 25 UPORABNA ZNANJA: PSIHOLOGIJA CEH | april 2013 Kdo ima prav ali menedžment konflikta V podjetju smo imeli sestanek. Beseda je tekla o nakupu novega stroja. Med udeleženci sestanka sta nastala dva tabora. Nekateri so trdili, da je nakup stroja nepotrebno trošenje in da je v težkih časih potrebno imeti nekaj denarja na zalogi. Drugi del udeležencev je dokazoval, da je nakup stroja nujna investicija in da se podjetje lahko reši le tako, da investira v nov stroj in s tem novo vrsto izdelkov. Vnela se je vroča debata, dokazovanje, prepričevanje kdo ima prav in na koncu smo se razšli razdvojeni in nezadovoljni – nekateri tudi jezni: »Le kako drugi ne razume/razumejo?« Na nivoju vedenja in strategije sta oba tabora delovala točno nasprotno. Kateri tabor ima prav? Dr. Neja Zupan je mednarodno priznana trenerka NLP in NLP Coach. Je avtorica in soavtorica psiholoških knjig in člankov objavljenih v domačih in tujih revijah. Osebno svetovanje: 040 370930, [email protected] Vas takšno delovanje spominja na kak podoben dogodek v vašem življenju? Morda v službi ali pa doma, morda med prijatelji? »Le kako drugi ne razume, kako ne dojame?« »Na nivoju, kjer je problem nastal, se problema ne more rešiti. Problem lahko rešimo samo z višje perspektive.« Albert Einstein Konflikt definiramo kot neharmonijo med dvema nasprotnima idejama, interesoma, perspektivama. Psihološko je konflikt umsko naprezanje, zavedno ali nezavedno, in se pojavi, ko sta si dve predstavitvi neke situacije nasprotujoči. Konflikti se zato lahko pojavijo med osebo in drugimi ljudmi ali pa znotraj posameznika. Znotraj posameznika se konflikti lahko pojavijo na različnih nivojih, npr. oseba hoče pojesti in istočasno ve, da hamburger škoduje njenemu zdravju. Lahko oseba misli, da je pomembno, da se nauči tujega jezika in je hkrati prepričana, da ni talentirana za učenje tujega jezika. Oseba je lahko ujeta v nasprotovanje vlog starš vs. podjetnik. Kadar oseba nima mehanizmov (znanja, metod, tehnik, modrosti) za kreativno iskanje rešitev, se energi- 26 26 ja sprosti v konflikte z drugimi ljudmi ali pa v posameznik zboli. Najhujše oblike notranjih konfliktov se kažejo v stanju brez radosti, nemotiviranosti, brezvoljnosti, izoliranosti posameznika od okolja in v duševnih boleznih kot so depresija, shizofrenija, manična depresija in drugo. Medosebno nastopijo konflikti zaradi različnega pogleda na svet. V osebni odličnosti smo temu rekli, da se zemljevidi sveta med seboj razlikujejo. Razlikujemo se v prepričanjih, vrednotah in predpostavkah o svetu. Ko v sistemu (na zemljevidu sveta) posameznika ne obstajajo mehanizmi za kreativno odzivanje na drugačnost (luknje na poti) in spremembe, potem se energija sprosti v jezi, nerazumevanju, nasprotovanju, borbi in drugih oblikah medosebnega nerazumevanja. Vrednote so izjemno močan filter, ki določa na kaj se posameznik fokusira. Če opišemo filter, ki ga imamo zaradi vrednot, potem je ta filter kot radio. Sprejemamo samo tisti program, na katerega so nastavljene frekvence. Na podlagi tega kar sprejmemo (beri sfiltriramo skozi vrednote) se odločamo, sodimo, kaj je prav in kaj napačno, vrednotimo, kaj je dobro in kaj slabo … Karkoli se odločimo, da je pravilno ali napačno pomeni, da ustreza neki naši osebni vrednoti. Tako tudi druge sodimo glede na naše lastne vrednote. Če imamo na primer visoko vrednoto točnost, potem človeka, ki zamuja, lahko določimo kot nezainteresiranega, lenega, nespoštljivega. Naše sodbe so večkrat lahko napačne, vendar kljub temu hitro dobimo »oznake« za vedenja drugih, ko so kršene naše vrednote. Zato prepoznavanje lastnih vrednot prinaša globoke spremembe. O prepoznavanju vrednot smo govorili že v prejšnjem članku, zato bomo tokrat pobližje pogledali še, kdaj, kje, kako vrednote nastajajo. Vrednote so ideje, ki jih imamo o tem, kaj je na svetu pomembno. 1. Otroštvo, kjer vrednote povzamemo po svojih starših. Ko smo otroci, nas starši spodbujajo v določenih aktivnostih in ker je staršem nekaj veliko pomenilo, smo globoko v sebi to, kar smo počeli (vedenje), povezali z vrednoto. Na primer: s starši ste pogosto hodili v hribe. V hribih so vam starši opisovali lepoto narave, čisto naravno okolje, pomen športne aktivnosti … in tako ste zgradili na primer vrednoto športna aktivnost. 2. Seveda je potem prišlo drugo obdobje: najstništvo in v več primerih s tem povezano uporništvo, nasprotovanje vrednotam, ki so jih imeli starši. Tako so se lahko razvile vrednote: »lastno preizkušanje resnice«, »analiziranje situacij«, »višje dobro«, »spoštovanje«… pa tudi »nasprotovanje za vsako ceno«, »maščevanje«, nekatere od teh vrednot torej podpirajo človečnost in druge vodijo h kriminalnim dejanjem. 3. Med vrednote, ki jih živimo, spadajo tudi sprejete vrednote. To so vrednote, ki jih sprejmemo v službi, družbi prijateljev, s poroko, na organiziranih izletih … Vrednoto sprejmemo v novih okoliščinah. Sprejete vrednote se lahko spremenijo, ko ni več okoliščin, ki podpirajo te vrste vrednote. 4. Kulturne vrednote so povezane s kulturo, v kateri živimo. Kulturne počutja velikokrat bolehajo za eno najbolj uničujočih bolezni tega časa. Ta bolezen se imenuje NORMALOZA (normalnost). Normaloza vzdržuje stanje »realnosti«, zato se podjetja/posamezniki znajdejo v težavah, ker ne uspejo priti iz »realnega/običajnega razmišljanja« v katerem so živele že pretekle generacije. Različne vrednote torej vplivajo na posameznika, podjetje, organizacijo, državo, skupnost ... Od vrednot je odvisno naše življenje. Kakšnega si želite? Da ugotovimo, katere so vrednote v širšem kontekstu, si pomagamo tako, da napišemo zgodbo, kako podjetje deluje, če je raj na zemlji. Kaj se dogaja, kako delavci soustvarjajo proces, kako je s poslovanjem, kaj se dogaja s poslovnimi partnerji, kaj se dogaja z odjemalci/ strankami…? In enako napišemo zgodbo, kako podjetje deluje, kadar je pekel na zemlji. Kaj se dogaja, kako delavci soustvarjajo proces, kako je s poslovanjem, kaj se dogaja s poslovnimi partnerji, kaj se dogaja z odjemalci/strankami? vrednote so ene najmočnejših, ki vplivajo na to, kako delujemo. Prenašajo se iz generacije v generacijo in ker jih živijo vsi v okolju kjer rastemo, se vtisnejo v globok spomin. Narekujejo nam, kaj je v okolju normalno, sprejemljivo in običajno. Vse kar izstopa, torej ni dobro. Ena največjih družinskih terapevtk Virginia Satir je ugotovila, da je »biti sprejet« največja ovira za spremembe, četudi na bolje. Zato ljudje za ceno svojega dobrega V vsakem odstavku proučite, katere vrednote so zastopane v nebesih in katere so odsotne ali poškodovane v peklu. Vrednote, ki so zastopane v nebesih sprožajo dobre rezultate, dobro počutje, rast, razvoj, medosebno razumevanje. Vrednote, ki jih v peklu ni, povzročajo negativna čustva, slabo odločanje, slabe medosebne odnose, neuspeh. Drug tip vrednot, ki se pojavljajo v peklu, so vrednote, od katerih hočemo proč. Tudi te vrednote je pomembno proučiti, da jih iz podjetja odstranimo, ker prav tako povzročajo negativna čustva, slabo odločanje, slabe medosebne odnose, neuspeh. Ko enkrat odkrijemo vrednote, jih povežemo s prepričanji, strategijami in vedenji. Vsaka vrednota ima namreč svoj vzorec prepričanj, strategij in vedenj, ki jo podpirajo. Ko spremenimo korak za korakom vedenja, ki vodijo v izpolnjevanje neke vrednote, ki nas ne podpira, strategije, ki vodijo k neuspehu in prepričanja, ki so nekoristna za uspeh, potem se spremeni vrednota in življenje postane lepše. Zdaj pa se vrnimo k razrešitvi nesporazuma med dvema taboroma, ki sta omenjena na začetku tega članka. Na nivoju vedenja in strategije sta oba tabora delovala točno nasprotno. Kateri tabor ima prav? 1. Da razrešimo konflikt, je nujno analizirati, katere vrednote se nahajajo za posameznim vedenjem. Investicija v nov stroj = rast Denar na zalogi = varnost Torej je pozitivni namen obeh strani jasno razviden in pomembno je, da oba tabora prepoznata pozitivni namen. 2. Nato poiščemo skupni namen iz obeh vrednot, na primer »optimizacija investicije in varnosti« ali »Optimizacija virov«. 3. Iz tega nivoja raziščemo, kako lahko uresničimo skupni pozitivni namen. Tu iščemo več možnosti za uresničitev skupnega pozitivnega namena. Pomembno je, da rešitve vsebujejo mešanico obeh prvotnih vrednot, na primer: »kreiramo dodatni zaslužek«, »najdemo partnerja, ki investira denar«, »zmanjšamo stroške« … 4. Preverimo, katera možnost je najbolj efektivna in ekološka v smislu zadovoljitve skupnega pozitivnega namena in posameznih namenov. Izbrana rešitev mora imeti uspešen učinek v celotnem sistemu. V prihodnji številki bomo proučili način, kako raziskati pomen tega, kar nam nekdo pove, da bomo bolje sogovornika bolje razumeli in se ustrezneje odzivali. 27 27 ZDRAVJE: GIBANJE CEH | april 2013 Vlaknine so pomemben del uravnotežene prehrane Verjetno ste že slišali, da so vlaknine pomemben del zdrave prehrane. To je tisti del hrane, ki je telo ne prebavi in vsrka, tako kot maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate. Vlaknine potujejo skozi vaš želodec, malo in debelo črevo ter se na koncu izločijo. Kljub temu, da vlaknine nimajo direktnega hranljivega učinka za telo, imajo številne pozitivne učinke na zdravje. Brigita Žinko svetovalka za prehrano, osebna trenerka in vodja vadbenega studia OZ Osebno svetovanje: 040 574714 [email protected] Vlaknine koristijo zdravju Če boste s hrano zaužili dovolj vlaknin, boste imeli manj težav s krvnim sladkorem. Vlaknine namreč uravnavajo nivo sladkorja v krvi in s tem zmanjšujejo 28 28 verjetnost pojava sladkorne bolezni tipa 2. Pri ljudeh, ki že imajo sladkorno bolezen, pa vlaknine izboljšujejo nivo sladkorja v krvi. Vlaknine vas varujejo pred povišanim holesterolom, predvsem tistim »slabim«, ki ogroža zdravje srca in ožilja. Poleg tega vlaknine poskrbijo, da vaša prebava poteka normalno, zmanjšujejo verjetnost nastanka hemoroidov in pojav obolenj črevesja. Nekateri znanstveniki so mnenja, da vlaknine celo ščitijo pred rakom debelega črevesja. Kje najdemo vlaknine Največ vlaknin najdemo v zelenjavi, sad- Živilo grami vlaknin 1 korenje 1,7 3 srednje veliki cvetovi cvetače 1,2 6 oliv 1,2 polovica kozarca graha 4,4 ju, polnozrnatih žitaricah in stročnicah. Če boste poskrbeli, da bo v vaši prehrani dovolj teh vrst živil, boste ohranjali zdravo srce in primerno telesno težo. Koliko vlaknin potrebujem Inštituti za medicino priporočajo, naj človek zaužije med 20 in 30 grami vlaknin dnevno, ženske približno 20, moški pa okoli 30 gramov. Za lažjo predstavo je spodaj tabelica, v kateri je prikazano, koliko vlaknin vsebuje posamezno živilo. Vlaknine in hujšanje Če je vaš cilj izgubiti nekaj kilogramov odvečne maščobe, preverite, ali je v vaši prehrani dovolj vlaknin. Te so zelo pomembne za zdravo hujšanje in dolgotrajno ohranjanje primerne telesne teže. Poleg tega vas bodo obroki, ki so bogati z vlakninami, npr. zelenjavne ali sadne solate, hitreje nasitili in ne boste čutili potrebe po prenajedanju. Hrana z veliko vlaknin zahteva tudi več žvečenja, zato bodo vaši možgani imeli dovolj časa, da zaznajo, kdaj ste siti. Po obroku, ki vsebuje dovolj vlaknin, boste ostali dlje časa siti in ne boste čutili potrebe po različnih nezdravih prigrizkih. Ali ste vedeli, da žvečenje trše hrane, ki ima veliko vlaknin, stimulira vaše možgane tako, da občutite veliko večje zadovoljstvo, kot takrat, ko uživate mehko ali tekočo hrano? Trša hrana tudi bolj pomirja, spodbuja nastanek sline in prebavnih sokov, preprečuje zaprtje ter izboljšuje prebavo. Primeri obrokov, ki imajo veliko vlaknin Dober primer obroka, ki vsebuje veliko vlaknin, je zelenjavno stročnična juha. Bodite ustvarjalni, uporabite lahko katerokoli zelenjavo in stročnice, na primer korenje, cvetačo, brokoli, grah, fižol, lečo idr. Tople juhe so odličen obrok v hla- dnejših dneh, lahko pa jih uživamo tudi hladne. Uživajte v izboru ali pripravi najrazličnejših solat. K pisani zelenjavi lahko dodate proteinski del, npr. tuno, jajca, piščanca, morske sadeže idr. Kako lahko v svojo prehrano na preprost način vključite več vlaknin Za vas sem pripravila nekaj koristnih nasvetov, kako lahko v vašo vsakodnevno prehrano vključite več vlaknin: 1. Začnite dan z zajtrkom, ki ima veliko vlaknin, na primer polnozrnate žitarice z jogurtom, svežim sadjem in oreščki. Vlaknine vas varujejo pred povišanim holesterolom 2. Na dan zaužijte vsaj tri kose sadja. Odlična so na primer jabolka, pomaranče in brusnice. Sadje je odlično tudi kot zdrav prigrizek sredi dneva. 3. Berite oznake na živilih in preverite vsebnost vlaknin. Izberite živila, ki imajo večji delež vlaknin, npr. polnozrnate testenine. 4. V vaše najljubše recepte dodajte raznovrstno sadje ali zelenjavo. Pripravite lahko na primer korenčkov pire ali omako za testenine iz brokolija in malo kisle smetane. Gram vlaknin tu, gram tam in dosegli boste priporočeno količino vlaknin v vaši prehrani, s tem pa ravnovesje in primerno telesno težo. Seveda ne pozabite na dovolj gibanja in pozitivne misli. Največ vlaknin najdemo v zelenjavi, sadju Človek naj zaužije med 20 in 30 gramov vlaknin dnevno, ženske približno 20, moški pa okoli 30 gramov. 29 29 ZDRAVJE: RECEPT CEH | april 2013 Juha iz zelenjave in stročnic Sestavine za 2 osebi: • 300 g mešanih suhih stročnic • 1 čebula • 1 krompir • 1 korenček • malo steblo zelene • 1 žlica smetane za kuhanje • sol, poper • začimbe po okusu • parmezan Predpriprava Stročnice čez noč namočimo v vodi, zjutraj vodo odlijemo in natočimo novo. Priprava V lonec stresemo odcejene stročnice, zavremo in prvo vodo odlijemo. Medtem vso zelenjavo operemo in narežemo. K stročnicam dodamo zelenjavo, prelijemo toliko hladne vode, da prekrije sestavine in počasi kuhamo do mehkega. Če imate raje kremno juhico, vsebino lonca zmiksajte s paličnim mešalnikom, dodajte smetano in začimbe ter ponovno premešajte. Servirajte z žličko parmezana. Pa dober tek! 30 30 Bodite ustvarjalni in uporabite katerokoli zelenjavo in stročnice, na primer korenje, cvetačo, brokoli, grah, fižol, lečo ... KRIŽANKA UREDNIŠTVO: mag. Ljubica Gaber, Zoran Poljšak, Pavla Avsec, Milena Aleš, Glavna in odgovorna urednica: mag. Ljubica Gaber, e-naslov: [email protected], tel.: 01/721 93 70 Naslov uredništva: Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale, Šaranovičeva cesta 21a, Vir 1230 Domžale, telefon: 01/ 721 93 70, 721 48 36, faks: 01/721 48 36, e-pošta: [email protected], spletna stran: www.ooz-domzale.si Oblikovanje: Atree, d.o.o., [email protected] Tisk: Tiskarna Ravnikar Marko Ravnikar s.p., Kajuhova cesta 2A, 1230 Domžale Naklada: 2000 izvodov Fotografija na naslovnici: foto V.E. Ustanovitelj in izdajatelj glasila CEH je Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale. Glasilo CEH je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1549. Mali oglasi Spoštovani člani, v Cehu lahko brezplačno objavljate tudi nekomercialne male oglase do štirideset besed. Lahko objavite tudi več različnih malih oglasov hkrati. Za majsko številko je rok za oddajo 20. april 2013. Uredništvo URADNE URE NA OOZ DOMŽALE: Ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 15. ure Sreda od 8. do 17. ure Petek od 8. do 13. ure. 31 31 Prihodnost je odvisna od tega, kar delamo v sedanjosti. Mahatma Gandhi (1869-1948), indijski politični in duhovni vodja 32