1. No category

MEDIACIJA
Mirno reševanje sporov
Zbornik prispevkov promotorjev socialnega dialoga
Maribor, oktober 2010
Stran 2
Kazalo vsebine
1.
KAJ JE MEDIACIJA …………………………………………………………..………………… str. 5
2.
PRAVNE PODLAGE ZA MEDIACIJO …………………………………….……………… str. 6
3.
KDO JE MEDIATOR……………………………………………………….………………….. str. 7
4.
ZAKAJ SE ODLOČIMO ZA MEDIACIJO……………………………….………………. str. 8
5.
TEMELJNA NAČELA MEDIACIJE…………………………………………………..…….. str. 9
6.
FAZE POSTOPKA MEDIACIJE……………………………………………………….......str. 13
7.
TEHNIKE MEDIACIJSKEGA POSTOPKA………………………………………...…… str. 15
8.
KAKO POTEKA MEDIACIJA…………………………………………………..………….. str. 17
9.
PRIMER IZ PRAKSE………………………………………………………………………… str. 19
10. ZASTOJ V MEDIACIJI IN MEDIACIJA V DELOVNIH SPORIH……………….. str. 20
11. POGOSTA VPRAŠANJA………………………………………………………..………..… str. 24
Stran 3
Uvodne besede
V okviru projekta »Krepitev socialnega dialoga preko organizacij socialnih partnerjev» smo se skupina promotorjev odločili, da nekoliko bolje spoznamo
mediacijo, to je postopek mirnega reševanja sporov. Rezultat našega dela je ta
brošura, ki nudi osnovne informacije o tem postopku, ki se v Sloveniji vedno
bolj uveljavlja.
Vsakdo ima pravico, da lahko na sodišču uveljavlja svoje pravice ali se brani
pred obtožbami proti njemu. Vendar lahko sodišče ponudi strankam tudi možnost, da se poskušajo same dogovoriti o sporu in o tem sklenejo sporazum.
Stranke poznajo vsebino svojega spora, potrebujejo le nevtralno tretjo osebo mediatorja, da bi jim pomagala pri razrešitvi spora in sklenitvi sporazuma.
Tak način reševanja sporov imenujemo mediacija. To je postopek reševanja
sporov, kjer stranke prostovoljno ob pomoči tretje nevtralne osebe
(mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora.
V tej brošuri smo predstavili postopek mediacije, ter kdo je lahko mediator.
Odgovorili smo na vprašanje, zakaj bi se odločili za mediacijo. Mediacija je
sicer neformalen postopek, toda zanj vseeno veljajo določena načela in poteka
po določenih fazah. Mediator ima na razpolago več tehnik mediacijskega postopka.
Vse to in še marsikaj zanimivega je zapisanega v tej brošuri. Predlagamo, da
brošuro skrbno preberete, tako tisti, ki želite več vedeti o tej obliki reševanja
sporov, kot tudi tisti, ki ste pred odločitvijo, ali boste podali soglasje za mediacijo.
Urednica brošure
Jolanda Lašič, dipl.ekon.
Stran 4
KAJ JE MEDIACIJA
Alenka Rožman, dipl.uprav.org., sekretarka v ZSSS
OO Podravje in Koroška
MEDIACIJA ali poravnavanje je eden od uspešnih, v svetu zelo uveljavljenih
načinov mirnega reševanja konfliktov oz. sporov. Predstavlja nov način neformalnega oziroma alternativnega reševanja sporov, kjer vpleteni aktivneje
sodelujejo pri reševanju konfliktov.
Z mediacijo želimo vzpostaviti novo kulturo reševanja sporov, ki temelji na
konstruktivni komunikaciji, poslušanju drugega, upoštevanju želja in potreb ter
iskanju skupne rešitve, ki bo zadovoljila obe strani. To so postopki, pri katerih
stranke, ki so v sporu, poskušajo spor rešiti s pomočjo nevtralnega, posebej
usposobljenega posrednika, kjer ni zmagovalca in ne poraženca.
V procesu mediacije poskušamo razumeti tako eno kot drugo stran, se poglobiti v interese vseh strani in razumeti ozadje spora. V procesu iskanja rešitve
poskušamo najti način, kako bi bili zadovoljeni interesi vseh strani. Sprti udeleženci se v postopek vključujejo prostovoljno, da bi poiskali rešitev, ki bi bila
sprejemljiva za sprti strani. Pri mediaciji lahko stranke z mediatorjem vplivajo
na potek postopka in hitrost reševanja spora, lahko se upoštevajo tudi posebne okoliščine, tehnične posebnosti, posebnosti okolja in primera. Od postopka
lahko stranke tudi kadar koli odstopijo in rešitve, ki jih mediacija ponudi, za
stranke niso obvezujoče.
V praksi opažamo, da ljudje ne ločijo med pojmom MEDIACIJA in ARBITRAŽA
oz. so mnenja, da med njima ni razlike. Arbitraža se od mediacije razlikuje
predvsem v tem, da pri njej ni koraka nazaj, saj je odločitev, ki jo prinese, za
stranke dokončna in ima torej enake pravne posledice kot sodba sodišča.
V Sloveniji se v zadnjih letih po zgledu Združenih držav Amerike in nekaterih
kontinentalnih držav, vedno bolj poudarjajo prednosti t. i. alternativnih oblik
reševanja sporov, v katerih se spor reši brez izdaje sodne odločbe kot je to
nujno v klasičnem sodnem postopku. Mirna rešitev spora postaja vedno večja
vrednota v primerjavi z motom: v pravdi zmagati za vsako ceno. V ZDA se s
sodbo končata le 2 % zadev. S tem pa se pri nas ne moremo pohvaliti.
Stran 5
Po mnenju naših strokovnjakov, se alternativno reševanje sporov danes v Sloveniji pogosto poudarja predvsem v zvezi s ciljem zmanjšati sodne zaostanke
in razbremeniti sodišča ter da spodbujanje teh oblik pomeni krepiti zavest, da
je mirna, sporazumna rešitev spora pravna vrednota.
V tej brošuri smo se osredotočili na mediacijo v sodnem postopku.
PRAVNE PODLAGE ZA MEDIACIJO
Alenka Rožman, dipl.uprav.org., sekretarka v ZSSS
OO Podravje in Koroška
Osnova za uporabo mediacijskega postopka v sodnih sporih je Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), Ur. l. RS, št. 97/2009, ki ureja reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov, ki jih na
podlagi tega zakona strankam zagotavljajo sodišča. Državni zbor Republike
Slovenije je na seji v mesecu maju 2008 sprejel Zakon o mediaciji v civilnih in
gospodarskih zadevah (ZMCGZ). V nekaterih zakonih pa je mediacija že predvidena kot način rešitve, na primer avtorskih sporov.
Pravna podlaga za izvajanje mediacije sta tudi določilo prvega odstavka 11.
člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 271. člen ZPP. Pomembna je tudi
novela ZPP, in sicer tretji odstavek 306. člena. Še pomembnejša pa je določba
5. odstavka 305. b člena ZPP.
V Evropskem parlamentu in Svetu Evropske unije se oblikuje besedilo za sprejetje direktive o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, o čemer je Evropska komisija leta 2002 sprejela zeleno knjigo, leta 2004 pa kodeks dobrega
ravnanja pri civilni poravnavi. Direktiva zahteva, da države članice spodbujajo
razvijanje prostovoljnih kodeksov ravnanja mediatorjev in drugih učinkovitih
mehanizmov nadzora kakovosti za zagotavljanje storitev mediacije ter podpirajo izobraževanje mediatorjev za učinkovito vodenje mediacije.
Stran 6
KDO JE MEDIATOR
Alenka Rožman, dipl.uprav.org., sekretarka v ZSSS
OO Podravje in Koroška
Mediator je oseba, ki s svojim znanjem in posebnimi tehnikami pomaga vpletenim do razumevanja problematike spora, sodeluje pri iskanju rešitev in
pomaga najti za vse vpletene izvedljiv zaključek. Mediator ni sodnik, ki bo na
koncu povedal kdo ima prav in kdo ne. Je oseba, ki ima odlične komunikacijske
sposobnosti, da govori jasno, izraža dobronamernost, kompetentnost, vztrajnost in nepristranskost.
Mediator pomaga mediantoma izpostaviti ključne točke spornega razmerja in
njihove resnične interese ter skupaj z njima doseči vzajemno zadovoljiv sporazum. Če medianta uspešno zaključita mediacijo s sklenitvijo sporazuma, doživita ta postopek kot svoje lastno delo in uspeh.
Stran 7
ZAKAJ SE ODLOČIMO ZA MEDIACIJO
Jolanda Lašič, dipl.ekon., strokovna delavka v ZSSS
OO Podravje in Koroška
Spori, takšni ali drugačni so sestavni del našega življenja. Sodnik lahko odloča
samo o pravnih sporih. Vendar pa je lahko ozadje sporov tudi drugačno in ni
vedno povezano s pravom. V sodnem postopku sodišče poskusi doseči poravnavo, pri tem pa se ne sme ukvarjati s pravno nepomembnim ozadjem sporov
in tudi ne z prihodnostjo, saj mora sodnik v razumnem roku razsoditi. Ljudje pa
pričakujemo, da bo sodnik rešil naš celoten problem. Ko stranke dobijo sodbo,
je zadeva pravno rešena, življenjski problemi pa lahko še ostanejo. S postopkom mediacije lahko stranke rešijo konkretni pravni spor in vse druge spore, ki
so pomembni za rešitev celotnega problema. To pomeni, da se lahko na primer zakonca, ki se razhajata, dogovorita o vsem, kar je zanju in za njune otroke pomembno: o varstvu in skrbi za otroke, preživnini, stikih, o premoženju in
drugih sporih.
Kaj lahko dosežemo z mediacijo, medtem ko je med sojenjem to težje ali celo
nemogoče?
Mediacija je neformalen, prostovoljen, zaupen, učinkovit postopek, v katerem
mediator pazi na zakonitost postopka, stranke pa imajo popolnoma oblast nad
vsebino spora. V mediaciji se ne izvajajo dokazi, razen če se stranke tako ne
dogovorijo. Stranki na skupnih ali ločenih sestankih povesta, kaj ju teži, kaj si
želita doseči z mediacijo in kako vidita življenje v prihodnje. Mediator pomaga,
da ugotovita skupne interese, in potem s pogajanji dogovorijo sporazum ter ga
podpišejo pred sodnikom v obliki sodne poravnave ali kako drugače zaključijo
spor. Sodna poravnava je izvršilni naslov in zato je postopek tudi učinkovit.
Stranki se lahko dogovorita, kako bosta izvršili sodno poravnavo.
Kakšne stroške imamo v postopku mediacije?
Vsaka stranka krije svoje stroške mediacijskega postopka in jih v primeru, da
ne pride do poravnave, ne more priglasiti na koncu pravdnega postopka. Z
mediatorjem nimata stranki nobenega stroška, saj ga plača sodišče oziroma je
njegovo plačilo urejeno z zakonom.
Stran 8
Kako se lahko odločimo za mediacijo?
Stranki lahko tekom celotnega pravdnega postopka predlagata mediacijo. Na
osnovi predloga stranke o mediaciji pošlje sodišče nasprotni stranki ponudbo,
da se le ta o tem izjavi v 8 dneh. Če se obe stranki strinjata, sodišče določi
mediatorja ali pošlje zadevo mediatorju, ki sta ga stranki soglasno predlagali.
Mediator določi prvi sestanek v 30 dneh od soglasja.
TEMELJNA NAČELA MEDIACIJSKEGA POSTOPKA
Vojko Korošec, sekretar ZSSS OO Savinjska Celje
Postopek mediacije je neformalen, vendar mora potekati vseeno po temeljnih
načelih vsakega procesa v pravnem pomenu z namenom varovanja ogroženih
ali kršenih civilnih ali drugih pravic. Kadarkoli imamo opravka s sporom med
dvema ali več strankama, je treba določiti pravila procesa reševanja takega
spora. Med trajanjem postopka mediacije lahko stranke aktivno sooblikujejo
postopek, vendar morajo pri tem biti pozorne na temeljna načela, ki jih v postopku morajo upoštevati in jih ne morejo spreminjati.
Stran 9
Temeljna načela mediacijskega postopka so:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
NAČELO ZAUPNOSTI POSTOPKA
NAČELO NEPRISTRANSKOSTI MEDIATORJA
NAČELO PROSTOVOLJNOSTI
NAČELO EKONOMIČNOSTI POSTOPKA
NAČELO UČINKOVITOSTI in NAČELO SOOBLIKOVANJA POSTOPKA
NAČELO NEODVISNOSTI MEDIATORJA
NAČELO KOMPETENTNOSTI MEDIATORJA
NAČELO ENAKOPRAVNOSTI STRANK V POSTOPKU
NAČELO ZAKONITOSTI
NAČELO MATERIALNE RESNICE
NAČELO POMOČI PRAVA NEVEŠČI STRANKI
NAČELO VESTI in POŠTENJA
NAČELO ZAUPNOSTI POSTOPKA
Če do poravnave ne pride, postopek mediacije nima posledic za kasnejšo pravdo. Zato mora biti postopek mediacije zaupen tako v razmerju mediator stranka kot v razmerju mediator - sodnik, ki bo zadevo obravnaval in v razmerju do javnosti oziroma družbene kontrole. Stranke morajo mediatorju zaupati
kot osebi, ki je strokovna, dosledna, vzdržljiva in dobronamerna.
NAČELO NEPRISTRANSKOSTI MEDIATORJA
Mediator ne sme opravljati funkcije, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom
o njegovi nepristranosti oziroma objektivnosti. Gre torej za izločitvene razloge,
ki jih poznamo iz Zakona o pravdnem postopku (6. točka 70. člena ZPP) in razloge, ki jih ZPP pozna kot izključitvene razloge (1. do 5. točka 70. člena ZPP).
NAČELO PROSTOVOLJNOSTI
Pri uvajanju vsakega alternativnega reševanja spora je treba najprej odgovoriti
na vprašanje, ali naj bo sodelovanje v postopku obvezno ali prostovoljno. Zato
je obstoječi model mediacije takšen, da stranki lahko prostovoljno izbereta, ali
se bosta udeležili takega načina reševanja sporov.
Stran 10
Načelo prostovoljnosti velja v vseh fazah postopka, tako glede sprejema ponudbe sodišča kot med trajanjem mediacije.
NAČELO EKONOMIČNOSTI POSTOPKA
Ekonomski princip vsakega delovanja je, da s čim manjšimi sredstvi dosežemo
željeni rezultat ali z danimi sredstvi dosežemo maksimalni rezultat. V postopku mediacije mediator in stranke pazijo, da se porabi čim manj časa in denarja
za dosego željenega rezultata.
NAČELO UČINKOVITOSTI IN NAČELO SOOBLIKOVANJA POSTOPKA
Poravnava, ki jo pravdni stranki dosežeta v postopku mediacije, se sklene v
obliki sodne poravnave pred
sodnikom in je zato izvršilni naslov. Postopek je hiter, traja običajno do največ
pet sestankov. Največ poravnav pa je kar na prvem ali drugem sestanku.
NAČELO NEODVISNOSTI MEDIATORJA
Mediator je neodvisen, saj ga nihče ne more klicati na odgovornost, če do
poravnave ne pride. Vendar mediator mora držati pravil stroke in kodeksa
etike.
NAČELO KOMPETENTNOSTI MEDIATORJA
Priporočila Sveta Evrope, Uncitral pravila Združenih narodov in pravni teoretiki poudarjajo, da morajo biti
mediatorji strokovni, ugledni, šolani za to delo in morajo imeti možnosti
dobiti povratno oceno o svojem
delu in dodatnem izobraževanju.
NAČELO ENAKOPRAVNOSTI STRANK V POSTOPKU
Ko stranki pisno sprejmeta pobudo sodišča, da skušata rešiti spor v postopku mediacije, je s tem sklenjena
pisna pogodba o mediaciji. Od tedaj dalje morata imeti enako možnost
sodelovanja v postopku. To pomeni, da morata imeti enako možnost sooblikovanja postopka in možnost, da prosto izjavita svojo voljo, ponudbo
in zlasti svobodno skleneta poravnavo.
Stran 11
NAČELO ZAKONITOSTI
V postopku mediacije velja načelo zakonitosti v širšem pomenu besede in
sicer, da sta stranki in mediator
vezani na kogentne predpise, Gre za materialnopravne predpise, saj mediator umakne svoje privoljenje za
sodelovanje v postopku mediacije, če bi stranki želeli skleniti poravnavo, ki
je v nasprotju z javnim redom in
kogentnimi predpisi. To še posebej velja za družinsko mediacijo.
NAČELO MATERIALNE RESNICE
V postopku mediacije pravdni stranki in mediator ne iščejo materialne resnice. Ni treba ugotavljati popolnega
dejanskega stanja in ni treba ugotoviti vseh pravnoodločilnih dejstev. Katera
dejstva so pomembna, pove želja strank, da bi dosegli sodno poravnavo.
NAČELO POMOČI PRAVA NEVEŠČI STRANKI
Za vsak sodni postopek je značilno, da velja načelo enakega varstva pravic. Iz
tega tudi izhaja dolžnost sodišča, da opozori stranko, ki iz nevednosti ne
uporablja pravic, ki jih ima po zakonu, na to, katera pravna dejanja lahko
opravi. Kompetentni mediator je obema strankama v strokovno pomoč na
ta način, da jima predoči način in možnosti reševanja spora.
NAČELO VESTI IN POŠTENJA
V skladu z načeli morale je, da nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo
zato, da bi drugemu škodoval. Stranka mora torej nastopati v procesu ne le
v skladu s pravnimi pravili, temveč tudi v skladu z moralnimi normami.
Stran 12
FAZE POSTOPKA MEDIACIJE
Breda Črnčec, dipl. ekon., sekretarka v ZSSS
OO Podravje in Koroška
Faze postopka so:

začetna faza

raziskovalna faza

faza pogajanj

zaključna faza
a.
Začetna faza postopka v kateri se izpostavijo načela mediacijskega postopka, se strankam pojasni, kaj je mediacija, preveri se pooblastila, razloži se vloga in naloge mediatorja, ki ni sodnik in o zadevi ne razsoja,
pojasni pa se tudi možnost ločenih srečanj in njihov pomen ter vsa ostala pravila postopka.
b.
V raziskovalni fazi se realizirata prvi dve Harvard pravili. V tej fazi se
predstavijo stališča strank in njihove zgodbe. Dokler se ne realizira pravilo ločitve ljudi od problema, namreč ni mogoča komunikacija in šele
realizacija tega pravila s pomočjo navedenih tehnik omogoči, da se lahko začne pogovor. Mediator mora uporabiti tehniko aktivnega poslušanja in tehniko postavljanja vprašanj, kar je najbolj pogosto uporabljena
tehnika ali orodje mediatorja in tudi sestavni del večine drugih mediacijskih tehnik.
V prvem delu raziskovalne faze se ugotavljajo dejstva, potem pa sledi
drugi del raziskovalne faze, v katerem pa se vprašanja usmerijo v raziskovanje interesov.
Zaključek raziskovalne faze je tako seznam interesov ene in seznam
interesov druge stranke, iz obeh seznamov pa se lahko oblikuje popis
skupnih interesov obeh strank ali pa sicer različnih, a kompatibilnih
interesov obeh strank. Ta drugi del raziskovalne faze je po vsebini uresničevanje drugega Harvard pravila – Iskanje skupnih interesov strank.
Stran 13
c. Po zaključku raziskovalne faze je postopek mediacije na prelomni točki –
turning-over point. Pred nadaljevanjem postopka je treba odgovoriti na tri
vprašanja in sicer: ali so znana vsa dejstva; ali so znani vsi interesi; ali sta
se stranki pripravljeni sprejeti za pogajalca?
Le če so odgovori pritrdilni na vsa tri vprašanja, je smiselno s postopkom
nadaljevati.
d.
Če so vsi trije odgovori ustrezni, sledi faza pogajanj. V tej fazi se pri iskanju
rešitve lahko uporabi četrto Harvard pravilo – uporaba objektivnega kriterija. Kot objektivni kriterij se lahko uporabi izvedence, cenilce, različne
cenike za avtomobile, ustaljeno sodno prakso..
Pogosto je v tej fazi potrebno opraviti test realnosti z eno ali obema stranema ali evaluacijo vprašljivosti oz. šibkih točk posamezne stranke.
e. Zaključna faza mediacijskega postopka je faza, v kateri se pripravi osnutek
dogovora ali sporazuma in končni tekst, ki ga strani podpišeta ali pa se v
zaključni fazi, potem, ko se preveri, ali je mogoče storiti še karkoli v smeri
popravka posameznih korakov v izvedenih fazah postopka, mediacijo zaključi.
Neuspešna je, čeprav ni dosežen sporazum, le tista mediacija, v kateri bi
bilo mogoče storiti kaj več ali kaj drugače, kot je bilo storjeno, sicer pa so
vse mediacije uspešne.
Stran 14
TEHNIKE MEDIACIJSKEGA POSTOPKA
Dragica Andlovič, predsednica SKVNS
Mediator ima za vodenje mediacije in doseganje cilja mediacije na razpolago
več orodij, tehnik mediacijskega postopka. Mednje uvrščamo: aktivno poslušanje, spraševanje-postavljanje vprašanj, reframing, indentifikacijo problema,
mutulizing, obvladovanje čustev, brainstorming-kreiranje opcij, normalizing,
partilizing, feed back, povzemanje, testiranje realnosti, ločena srečanje in
podobno.
Izmed vseh naštetih tehnik, v katerih mediator zasleduje cilj, kar pa je podpis
sporazuma, bom v nadaljevanju poskušala na kratko pojasniti pomen posamezne tehnike in to za:

Spraševanje

Reframing

Identifikacijo problema

Brainstorming ter

Ločena srečanja
Spraševanje
S spraševanjem se vodi in nadzira ter usmerja postopek mediacije. Je najpomembnejša in najbolj uporabljena tehnika, ki je vključena tudi v vseh ostale
tehnike mediacijskega postopka. Znotraj te tehnike ločimo seveda več vrst
vprašanj, kot so: odprta in zaprta vprašanja (s tem, da se v mediaciji uporabljajo predvsem odprta vprašanja), vprašanja glede na njihov vpliv na stranke
(relacijska, reflektivna, strateška in linearna vprašanja), vprašanja za izvajanje
tehnike »peeling the onion« (iskanje in odkrivanje interesov), vprašanja na
točki turning-over (skupni interesi!), krožna vprašanja.
Reframing
To tehniko mediacijskega postopka na najbolj enostaven način lahko opišemo
kot: mediatorjev prevod destruktivne ali provokativne retorike stranke v izjavo, ki jo druga stranka lahko sprejme, ne da bi se razjezila ali zavzela obrambno taktiko.
Stran 15
Seveda pa ta »prevod« ne sme zavajati druge stranke, gre zgolj za »prevod« v
jezik nevtralnosti. Ublažijo se le čustva, izključi žaljiv jezik in izrazi, podčrta bistvo in podobno.
Identifikacija problema
Identifikacija problema je v mediacijskih postopkih cilj, ki ga želimo doseči z
namenom rešitve spora. Ugotoviti je potrebno bistvo problema, interese
strank. Pri identifikaciji problema gre za vprašanje, kaj je konflikt strank, kaj je
vzrok tega konflikta, kako se ta konflikt odraža v življenju sprtih strani in podobno.
Brainstorming
Je tehnika mediacijskega postopka za kreiranje opcij, torej možnih rešitev. O
opcijah lahko začnemo razpravljati potem, ko so znani vsi interesi strank. Predpostavka pa je seveda poznavanje interesov. Ta tehnika se izvaja tako, da obe
stranki v sproščenem vzdušju na podlagi ugotovljenih skupnih interesov v krajšem času (5 do 10 minut) podajata predloge rešitev. Ti predlogi so podlaga za
nadaljnje odločanje oziroma izbiranje končne rešitve.
Cilj te tehnike je pridobitev čim večjega številka opcij, možnih rešitev, torej
kvantiteta in ne kvaliteta.
Ločena srečanja
To so zaporedni, izmenjujoči sestanki ali srečanja le z eno od strank, lahko tudi
sestanek s strokovnjakom, izvedencem, odvetnikom. Ta tehnika ni nujna faza
postopka mediacije, dana je le kot možnost in posebnost mediacije. Ločena
srečanja, kot tehnika mediacijskega postopka, se izvaja zaradi pomoči stranki,
kontrole in usmerjanja postopka, pridobitve podatkov o raziskovalni fazi ali v
fazi pogajanj, premika od stališč k interesom, spremembi ocene strank o možnem uspehu v sodnem postopku, preizkusu opcij možnih rešitev pred pogajanji in preveritvi sprejemljivosti sporazuma oziroma rešitve.
Stran 16
KAKO POTEKA MEDIACIJA
Ivica Sotelšek, sekretarka v ZSSS OO Dolenjska,
Bela Krajina in Posavje
Mediacija je neformalni postopek, a vendar poteka v nekaj fazah, ki so vedno
enake: uvodni nagovor madiatorja, uvodne izjave strank, raziskovanje, pogajanje, pisanje osnutka sporazuma in sklepaje sodne poravnave.
Začetek mediacije:
Mediacija se začne na predlog sodišča ali pa jo predlaga samo ena stranka,
lahko pa tudi vse stranke. Ko vse stranke sprejmejo ponudbo, se mediacija
začne, kar pomeni, da so stranke sprejele tudi pravila postopka, ki so urejena v
Programu alternativnega reševanja sporov, ki ga sodišča sprejmejo na podlagi
Zakona o alternativnem reševanju sporov. Pravila postopka so urejena tudi v
Zakonu o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih, Zakonu o pravdnem postopku, v zakonih, ki urejajo družinska razmerja ali zakonu, ki ureja alternativno
reševanje sporov. Po prejetju soglasij vseh strank sodišče zagotovi mediatorja
in ta določi prvi sestanek v 30 dneh od zadnjega soglasja strank.
Potek mediacije:
Mediator pride na kraj mediacije prvi in preveri ali je okolje primerno za mediacijo. Mediator sprejme obe stranki in se predstavi. Predstavi tudi stranki in
pooblaščence, če se ne poznajo. Nato preveri, ali sta stranki prejeli brošuro, v
kateri so zlasti zapisana temeljna načela mediacijskega postopka in še enkrat
strankama pojasni, kaj mediacija je. Pojasni tudi kaj pomeni načelo zaupnosti,
nepristranskosti in prostovoljnosti. Nato pojasni urnik dogajanja. V nadaljevanju mediator obnovi soglasja, zato preveri, ali stranki razumeta njegov uvodni
nagovor, pojasni, da pričakuje aktivno sodelovanje obeh strank in opozori, da
to ni sojenje. Po uvodnem nagovoru mediator stranke vpraša ali so še pripravljene sodelovati in če je odgovor pritrdilen, se mediacija nadaljuje. Mediator
mora biti v uvodnem sestanku prijazen, govoriti mora jasno, kompetentno,
nepristransko in dobronamerno. Mediator da strankam, odvetnikom in sebi v
podpis pisno izjavo o zaupnosti, na kateri se vsi zavežejo spoštovati to temeljno načelo mediacije.
Stran 17
Mediacija se nadaljuje z uvodnimi izjavami strank, zato mediator vpraša, kdo
bi želel prvi začeti. Če nobena izmed strank ne želi pričeti, običajno najprej
povabi tožečo stranko. Z odprtimi vprašanji nato mediator povabi stranke, da
pričnejo predstavljati svoje izjave. Pričeti je potrebno s tehnikami, ki se uporabljajo za obvladovanje močnih čustev. Zlasti gre za tehniko izražanja sočutja in
reframinga. Če pa že v uvodnem postopku pride do izražanja sovražnosti, je
potrebno skupni sestanek prekiniti in izpeljati kratko ločeno srečanje in ob tem
spomniti na podano soglasje na začetku mediacije. Vedno je potrebno stranko
pomiriti z besedami, da jo razumemo, da ji je težko, vendar pa jo spomnimo,
da bo treba v mediaciji komunicirati.
Po uvodnih izjavah strank naj bi mediator razumel, kaj je predmet pravnega
spora in kako široko je treba odpreti probleme. Vsekakor pa mora mediator
pridobiti strankino zaupanje. Zaupanja vreden mediator pa je tisti, ki je strokoven, dobronameren, nepristranski in vztrajen. Vse to mora izkazati besedno
oziroma v stavkih, skozi glas, mimiko obraza, skozi gibe in položaj telesa oziroma statiko telesa.
Mediacija traja tri mesece in se lahko s pisnim soglasjem strank podaljša.
Mediator v tem času opravi toliko sestankov, koliko je potrebno, vendar pazi
na načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka.
Zaključek mediacije:
Ko stranke dosežejo dogovor o sporazumni rešitvi spora, stranke ali mediator
sestavijo osnutek poravnave. Nato v navzočnosti sodnika v skladu z Zakonom o
pravdnem postopku sodnik sestavi zapisnik in sklenejo sodno poravnavo. Po
podpisu sodne poravnave je to izvršilni naslov. Mediacija pa se lahko zaključi
tudi, ko ena izmed strank ali mediator umakne soglasje za mediacijo.
Stran 18
PRIMER IZ PRAKSE
Luka Mažgon, strokovni sodelavec v
Sindikatu športnikov Slovenije
Za nazorno razlago mediacije običajno služi primer spora med družbama Tropicana Orange Juices in Wilkin & Son. Obe podjetji sta zaradi napake pri registriranju naročila kupili celotni pridelek pomaranč nekega kmetijskega podjetja v
Izraelu.
Ko so predstavniki podjetij prišli po pomaranče v pristanišče, so lahko samo
razočarani ugotovili, da so kupili isti tovor. Seveda sta obe družbi zahtevali
celoten tovor. Upravi sta sestankovali, proizvodnja je čakala, angažirani so bili
odvetniki, grozile so tožbe… nato pa je nekdo predlagal, naj poskušajo spor
rešiti s pomočjo mediacije.
Vsaka stran je predstavila svojo zgodbo, mediator je opravil tudi ločene razgovore, nato pa so prišli do rešitve. Tropicana, ki pomaranče potrebuje za izdelavo pomarančnega soka, naj prva prevzame tovor, pomaranče stisne in shrani
preostanek. Lupine in preostalo meso pomaranč naj nato prepelje v proizvodne hale podjetja Wilkin & Son, ki potrebuje prav te surovine za izdelavo svoje
marmelade. Hkrati sta se podjetji dogovorili, da vsako plača samo polovico
izraelskega tovora.
Vse ostalo je zgodovina in predstavlja tipični primer t.i. “win-win” mediacije, za
katero je značilno, da si stranki v sporu, ne le pravično razdelita skupno pogačo, ampak obseg te pogače celo povečata v obojestransko zadovoljstvo.
Vir: Žiga Vavpotič, Povzeto po Mediacija v gospodarskih sporih pri Okrožnem
sodišču v Ljubljani
Stran 19
ZASTOJ V MEDIACIJI IN MEDIACIJA V DELOVNIH SPORIH
Gregor Cerar, univ.dipl.prav., sekretar ZSSS OO Podravje in
Koroška
ZASTOJ V MEDIACIJI
V mediaciji se lahko večkrat zgodi, da pride do zastoja in se mediacija »ustavi.
To se lahko zgodi iz naslednjih razlogov:

Ena stran ni zavezana k rešitvi (da soglasje k mediaciji z »figo v žepu«,
»ribari« za informacijami)
 Ni dovolj informacij
 Stranke imajo nerealna pričakovanja
 Ni zaupanja – prevelika opreznost strank
 Napake v zgodovini sodelovanja
 Nezaupanje v dejansko izvršljivost posla
 Mediator se ujame v »trikotnik«
 Mediator dela napake (ne razloži načel, postavlja zaprta vprašanja, pristranskost, siljenje, ...)
 Bojeviti odvetniki
 Neravnotežje moči med strankama
 Nagajanje (zloba, sovraštvo)
 Tožarjenje kot način reševanja problemov
 Močna čustva
 Notranji konflikt v strankah
 Razlike v spolu, starosti ali kulturi
 Značaj strank – nezmožnost dati prvo ponudbo ali popuščati
 Nezrele stranke s prevelikim egom
 Odkritje, da spor ni za mediacijo, itd.
Stran 20
Znaki, da smo v zastoju se kažejo v tem, da ni v samih pogajanjih nobenega
napredka. Vrtimo se v krogu, stranke se vkopavajo na mestu. Prav tako se zastoj kaže tudi v dejanjih strank, ko na primer stranke ne »najdejo časa« za sestanek, prekličejo sestanek v zadnjem trenutku, zvišujejo tožbeni zahtevek,
umikajo že priznana dejstva ali tudi, da je stranka v močnem notranjem konfliktu.
Seveda to niso edini znaki, vendar so med najbolj pogostimi.
Da mediator najde »izhod iz slepe ulice« mora preveriti, ali ni mogoče preskočil kakšne faze mediacijskega postopka. Preveriti more ali so pozicije in interesi
strank v mediaciji ločeni in ali so vzpostavili sodelovalna pogajanja. Če je potrebno, se mediator mora vrniti v to fazo in nadaljuje z obrazložitvijo strankam,
pojasniti mora strankam zadeve in ponovno pregledati in oceniti, kaj je
pomembno drugi strani in kako ji lahko pomaga. Ponovno je potrebno razčistiti čustva, interese, strahove strank, ter morda iskati kakšno »tretjo« rešitev.
Pogledati je treba na druga, nova področja sodelovanja, morda opraviti srečanja z vsako stranko posebej ločeno. Ponovno je potrebno oceniti alternative,
prav tako pa je za uspešno nadaljevanje včasih kdaj potrebno »razbiti« vzdušje, morda s kakšno šalo na svoj račun, z uporabo metafor, z dajanjem »domače
naloge« strankam. Če ne gre drugače, je mediacijo potrebno prekiniti in se
dogovoriti za nov termin, istočasno pa stranke postaviti pod časovni pritisk. Če
mediator tako oceni, potem je lahko tudi direkten in zadevo zaostri do konca.
V kolikor te tehnike ne zadoščajo, potem se bo verjetno mediacija zaključila
neuspešno in je smiselno tudi zaključiti.
Stran 21
MEDIACIJA V DELOVNIH SPORIH
Mediacijo kot miren način reševanja delovnih sporov je treba obravnavati kot
način reševanja sporov med zaposlenimi na različnih ravneh znotraj organizacije ali pa med gospodarskimi in drugimi organizacijami samimi. Z mirnim načinom reševanja sporov v delovnem okolju se ohranja pozitivne odnose med
zaposlenimi, ter se tudi na tak način s tem prispeva k večji motiviranosti in
delovni učinkovitosti. Med poslovnimi partnerji pa se s takšnim načinom ohranja pozitiven odnos in dobre poslovne vezi.
Načeloma bi naj bili vsi spori primerni za reševanje z mediacijo, vendar se postavljajo pod vprašanje zadeve, kjer sodna praksa še ni ustaljena, kjer ljudje še
niso pripravljeni popuščati. Prav tako se postavalja pod vprašanje smiselnost
mediacije v sporih, kjer gre za nesporne zadeve med strankami.
Za mediacijo so primerni tako individualni kot kolektivni delovni spori. Pri individualnih delovnih sporih, kjer je nastali spor med delodajalcem in delavcem,
velja, da je treba upoštevati neravnovesje moči strank v postopku. Mediatorju
tak postopek narekuje dodatno mero pazljivosti, da ne bi prišlo do zlorabe
procesa mediacije na račun šibkejše stranke.Pri kolektivnih delovnih sporih je v
interesu obeh sprtih strani, da se spor čimprej reši. Če je na primer prišlo do
stavke, je mediacijski postopek primeren, da se z mediacijo zmanjšajo sovražna čustva in strasti.
Stran 22
Vse mediacije v delovnih sporih, morajo potekati skladno z delovnopravno
zakonodajo, Zakonom o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah in postopkom ter tehniko mediacij. Uporablja se lahko za spore med sodelavci in med
zaposlenimi in njihovimi predpostavljenimi. Izjemoma pa se lahko uporabi za
reševanje sporov med delovnimi skupinami ali sindikati ali zaposlenimi na eni
strani in menedžmentom na drugi strani. Najbolje je, da se mediacijo uporabi
preden se spor zaostri, v katerikoli fazi spora ali tudi za preprečevanje spora,
če razmere kažejo na to. Uporabi se lahko v primerih, ko se želi vzpostaviti
primerne odnose med sodelavci po končanem disciplinskem postopku. Prav
tako se mediacija lahko uporabi pri porušenih medsebojnih odnosih, pri napačnih interpretacijah, verbalnih in vedenjskih sporočil, osebnih spopadih, komunikacijskih problemih, nadlegovanju in šikaniranju. Mediacija se lahko uporabi
tudi takrat, kadar menedžment ni sposoben rešiti nastali spor samostojno.
Posebej primerna pa je mediacija pri izboljšanju medsebojnih odnosov kot tudi
ustvarjaju optimalnih pogojev za razvoj karier ter spodbujanju delovne uspešnosti, kadar se upravlja z raznolikostjo, ki pa ne pomeni diskriminacije.
Potrebno je biti pazljiv, da mediacija ni nadomestilo za ustrezno komuniciranje
v organizaciji ali za menedžersko delo in odgovornost. V primerih diskriminacije ali nadlegovanja, ki zahteva poglobljeno raziskavo ali celo sodno obravnavno
zadeve, mediacija ni primerna za rešitev takšnega problema.
Najbolj pa je potrebno biti pazljiv, da morebitna mediacija ne posega v zakonske pravice strank. Mediacija, ki bi morebiti zmanjševala pravice, ki gredo
stranki npr. iz kolektivne pogodbe ali zakona je lahko tudi nezakonita. Prav
tako pa se postavlja vprašanje smiselnosti takšne mediacije. (Npr. smiselnost
mediacije, v primeru da zahteva stranke ni sporna – izplačilo in višina regresa,
itd.)
Stran 23
POGOSTA VPRAŠANJA
Jože Türkl, sekretar ZSSS OO Pomurje
Zdenka Bobovec, sekretarka v ZSSS OO Pomurje
Ali se lahko zgodi, da s stranko na mediaciji sklenem sporazum, pa
se ga ta potem ne drži. Kaj naj naredim v tem primeru?
Poravnava med strankami, ki je posledica uspešno zaključenega mediacijskega postopka, je v skladu s 17. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, izvršilni naslov. V kolikor se nasprotna stranka ne drži dogovora, sklenjenega v poravnavi, lahko podate predlog za izvršbo.
Delodajalec mi na mediaciji ponuja polovico nižji regres za letni
dopust, kot pa je določen v kolektivni pogodbi.
Plačilo regresa za letni dopust je v skladu s 131. členom ZDR dolžnost
delodajalca, ki jo delavcu mora izplačati in se o njem ne more pogajati. ZDR daje delodajalcu v primeru nelikvidnosti le možnost kasnejšega
izplačila regresa in še to najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Predmet dogovora na mediaciji je lahko le višina zamudnih
obresti.
Ali naj na mediacijo pridem z odvetnikom?
Prisotnost odvetnika na mediaciji ni obvezna. Gre za osebno odločitev
stranke v mediacijskem postopku, ki sama oceni, ali bo odvetnik boljše zastopal njene interese.
Stran 24
Moj spor se rešuje na mediaciji. Nagibam se k temu, da ne bi sklenil sporazuma. Ali sem lahko zaradi tega v slabšem položaju?
V kolikor se mediacijski postopek ne zaključi uspešno, s poravnavo, se
postopek na sodišču nadaljuje brez posledic za stranke, ki so sodelovale v
mediacijskem postopku. Izjave, ki so jih dale stranke v mediacijskem postopku se na sodišču ne morejo uporabiti kot dokaz, mediator pa v postopku na sodišču ne more nastopati kot priča.
Zakaj bi se odločila za mediacijo, če sem na prvi stopnji uspela?
V mediaciji ni zmagovalca in ni poraženca. Povrhu lahko rešite še kakšen
drugi spor in izboljšate odnos z nasprotno stranko. S tem postopkom lahko dokončno razrešite spor in prihranite nadaljnje pravdne stroške.
Stran 25
PRAVNI VIRI IN LITERATURA:
Zakon o alternativnem reševanju sporov (Ur.l.RS št.97/2009);
Zakon o pravdnem postopku (Ur.l.RS, št.26/99, 96/2002);
členi 305.a – 309;
Martina Šetinc Tekavc: Mediacija, Učila International, Založba, d.o.o.,
Tržič 2002, strani 11 – 28;
Aleš Zalar: Temeljna načela alternativnega reševanja sporov, Podjetje
in delo 6-7/2001, stran 1228;
Dragica Wedam Lukič, Aleš Galič: Zakon o pravdnem reševanju postopkov in mirno reševanje sporov, Podjetje in delo 6-7/2001, stran 1241;
Boštjan Tratar, Evelin Pristavec: Alternativne oblike reševanja sporov v
luči razbremenjevanja sodstva, Podjetje in delo 6-7/2001, stran 1250;
Nina Betetto: Pravdnemu postopku pridružena mediacija, Podjetje in
delo 6-7/2001, stran 1264;
Stran 26
Urednica brošure
Jolanda Lašič, dipl. ekon.
Grafično oblikovanje in prelom
Milan Žižek
Maribor, oktober 2010
Stran 27
Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij,
civilnega in socialnega dialoga.