številka 28 / december 2010 TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA INTERVJU: RUDI VONČINA, ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR SVETOVNA NAGRADA ZA MOBILNI PORTAL TE-TOL OD GOZDA DO ENERGIJE TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA uvodnik 2 Življenje je kreativna igra Ste tudi vi med tistimi, ki decembra delajo obračune s svetom, lastnim življenjem in delom v iztekajočem se letu? Življenje in današnji svet sta polna paradoksov. Ceste imamo vedno širše, naš zorni kot gledanja na svet pa je vedno ožji. Kupujemo in trošimo vedno več, pri tem pa vedno manj uživamo. Se še spomnite okusa včerajšnjega kosila? Vse je podrejeno varčevanju s časom, a imamo ga vedno manj. Raste število izobraženih ljudi, a raste tudi število problemov. Imamo se radi, a se kljub temu prevečkrat prepiramo… Blaž Košorok Za družbo TE-TOL je naporno leto, predvsem v finančnem pogledu. V začetku leta 2010 smo zaradi številnih negativnih posledic gospodarske recesije na trgu električne energije in energentov planirali izgubo v višini 7,1 mio EUR, leto pa bomo končali z 'le' 2,6 mio EUR izgube. Boste rekli uspešno? Morda, ali pa tudi ne. Ukrepi, s katerimi smo se trudili zmanjševati izgubo, so bili učinkoviti, a pred nami so še podobno težka leta. Kdo si upa za pol leta vnaprej napovedati gibanje tečaja dolarja, nafte, zemeljskega plina in za nas življenjsko pomembnega energenta premoga? V iztekajočem se letu smo dobro nadzorovali pomembnejše izdatke, med katerimi so zagotovo stroški energetskega materiala, stroški dela ter stroški vzdrževanja in storitev. Prepričan sem, da lahko na teh področjih naredimo še kakšen korak več. Glavno pozornost še vedno usmerjamo v obvladovanje energenta - premoga. V letu 2010 smo s projekcijami cene in hkrati razpisom za dodatne, manjkajoče količine premoga, ujeli še ravno pravi trenutek. V tem trenutku je cena premoga po indeksu NEX že prestopila mejo 110 USD po metrični toni, prav tako pa se cena nafte počasi in vztrajno vzpenja, s tem povezano pa tudi cene ladijskih prevozov. Ob upoštevanju dejstva, da smo življenjsko odvisni od premoga s specifično kalorično vrednostjo in nizko vsebnostjo žvepla, pomeni, da so naše pogajalske možnosti zelo stisnjene v kot. Biti stisnjen v kot pa ni dobro. Tisti, ki vas navdušuje boks, to dobro veste. Prej ali slej jih dobiš. Lahko se predaš ali pa te le-to podžge, da borbo dobiš. Jasno smo začrtali smer projektu prigradnje plinsko-parne enote (PPE-TOL). S strani nadzornega sveta smo v maju dobili zeleno luč za vnovično nadaljevanje aktivnosti na tem, za družbo strateškem projektu. Dobili smo soglasje za začetek postopka zadolževanja pri komercialnih bankah ter Evropski investicijski banki (EIB). Luč na koncu tunela, ki se je še lani zdela šibka, je z mojega zornega kota že malo bolj svetla. Pogajanja s potencialnimi komercialnimi bankami in EIB bodo zahtevna, upoštevaje finančno sliko podjetja. Še večji strokovni izziv in veliko odgovornost bodo v začetku poletja 2011 predstavljala pogajanja s potencialnimi dobavitelji glavne tehnološke opreme za LOT1 in 2. Tveganja seveda obstojijo, a jih bomo z ukrepi za predčasno zaznavo sposobni zmanjšati, nevarnostim za zastoj pa se izogniti. Menim, da smo dokazali, da kljub temu, da v obdobju, ko družba vstopa v finančno zahteven investicijski cikel, lahko zanesljivo obratujemo. To potrjuje majhno število izpadov v letu 2010, kot tudi odličen in hiter odziv strokovnih služb pri saniranju le-teh. Zaradi nove investicije se zmanjšujejo izdatki za redne investicije, za vzdrževanje, kar pa seveda ne bo imelo vpliva na obratovalno pripravljenost. Potrebno se je sprijazniti z dejstvom, da smo na poti nove investicije in da je potrebno glavnino prostih finančnih sredstev usmeriti v ta namen. Foto na naslovnici: „Plinčki” - zmagovalna ekipa večera toplarniških izzivov Časopis MEGAVAT izdaja Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o. Toplarniška ulica 19 Ljubljana Zdi se, da v naši državi ni vedno posluha za uspešne in tiste, ki štrlijo iz povprečja. Kot da je bolje biti malo boljši od slabih, pa mirno pljuješ po razburkanih vodah raznoraznih interesov. Ampak mi v TE-TOL nismo takšni. Smo največji in zagotovo energetsko najbolj uspešen objekt soproizvodnje toplotne in električne energije v državi. Kaj bi izboljšalo naš finančni položaj v teh za termoenergetske objekte težkih časih? Odgovor, ki ga kot nekakšno mantro ponavljamo že dve leti, je pridobitev Uredniški odbor Glavna urednica: Irena Debeljak, Tehnični urednik: Vlado Maričič, Kogeneracija: Štefan Šimunič, E-kogeneracija: Primož Škerl, Eko-generacija: Irena Debeljak, E-generacija in Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič Lakić, Novinarka: Doris Kukovičič Lakić, Fotografije: arhiv TE-TOL, Naslovnica: Jana Urbas, Karikature: Ciril Povše, Produkcija: Vela d.o.o. Ljubljana, Elektronski naslov uredništva: [email protected] uvodnik deklaracije za SPTE – poenostavljeno povedano pridobitev premije za tisto električno energijo, ki je v soproizvodnji proizvedena kot visoko učinkovita električna energija. Države EU spodbujajo soproizvodnjo. To za Slovenijo ne moremo trditi. Od začetka leta 2009, intenzivno pa v letu 2010, se trudimo in dokazujemo, da smo visoko učinkoviti. Do sedaj nam ni uspelo pridobiti premije, a odnehali ne bomo. Okoli vratu imamo dva mlinska kamna, ki ju znamo in zmoremo prenašati. Prvi je že omenjen premog, drugi pa je nizka cena električne energije. Analitiki pravijo, da bo prvi resen dvig cen električne energije pokazatelj gospodarskega okrevanja. Če sodim po cenah za leto 2011, smo še zelo daleč. Tveganja proizvajalcev so zaradi nizkih tržnih cen električne energije vedno večja in mi smo se z njimi soočili že v letu 2010 - kot kaže bomo morali iskati ravnotežje med različnimi dejavniki oblikovanja cen naših produktov tudi v letu 2011 in 2012. In ravno v tem je kleč pridobitve deklaracije za proizvodno napravo SPTE oziroma pridobitev premije. Trenutek, ko lastna proizvodna cena ne pokriva tržne cene, nastopi nekdo 'od zgoraj' in pomaga. V kolikor ima seveda interes, da zadrži visoko učinkovito proizvodnjo. Nočem, da moje gornje navajanje privede do zaključka, da pričakujemo velikodušno pomoč države. Še zdaleč ne. Gre za elementarno razumevanje, kaj sploh hočemo, kaj si dejansko zaslužimo in ali bomo to lahko pridobili. S takšno finančno pomočjo ' je' oz. bi bila izvedljivost investicije PPE-TOL močno olajšana. Konec poletja je Mestna občina Ljubljana prodala svoj poslovni delež v naši družbi Energetiki Ljubljana. S tem se je začel izvajati Program menjave deležev v naši družbi. Dobili smo finančno močnega in stabilnega družbenika, s katerim se poznamo in smo poslovno prepleteni. Razmišljanja o tem, da večinski družbenik (RS) v nas ne vidi poslovnega interesa, da nas ne potrebuje, da se nam odpoveduje, so napačna. Skupaj z Energetiko Ljubljana bomo lažje uresničili zadane cilje, ne samo s projektom PPE-TOL, temveč tudi s projektoma daljinskega hlajenja in objekta za energetsko izrabo odpadkov. Mnenja sem, da nas z Energetiko Ljubljana povezuje neka sinergija tudi na področju nudenja energetskih storitev uporabnikom naših storitev. Nastopil je čas, da pričnemo gledati tudi »čez planke« našega horizonta ali razmišljati »out of the box«. Skupaj lahko akumuliramo inženirsko znanje v vodenju in upravljanju vročevodnega sistema ter obratovanja proizvodnih naprav. S projektom sosežiga lesnih sekancev smo dokazali, da imamo izkušnje in znanje za tovrstne projekte. Pri tem projektu se lahko pohvalimo, da smo dobili svetovno priznanje za naš mobilni portal kot zgledno družbeno-odgovorno prakso, o čemer lahko podrobneje preberete v tej številki. Vsa znanja bomo morali usmeriti v leta po letu 2025, ko bo z obratovanjem počasi prenehal naš blok 3. Pomembno razvojno vprašanje in odgovornost je v zagotavljanju zanesljive oskrbe s toplotno energijo po letu 2025. Obdobju izzivov za TE-TOL tako še zdaleč ni konec. Leta 2008 smo napisali odlično Strategijo razvoja. Vmes se je zgodilo marsikaj. Nič ni večno in priznati si moramo, da še tako dobra razvojna strategija slej ko prej postane zastarela , morda izgubi svoj zagon. Zato nameravamo v začetku leta 2011 opraviti temeljit razmislek o tem in si odgovoriti na vprašanje, ali smo še na pravi poti za dosego naših strateških ciljev. V teh časih, polnih zunanjih pretresov, vsesplošne apatije in govorjenja, da je vse narobe, moramo ohraniti že začeto odločno usmeritev gibanja naprej. Potrebno bo razširiti vire in pridobiti podporo vseh strateških deležnikov in partnerjev, ki so jamstvo za uspeh. Ena od skrivnosti uspešnega krmarjenja skozi viharje je prilagoditev ostrejšemu ozračju, ki vlada na vseh ravneh. Ko poslovni rezultati pešajo, smo v skušnjavi, da za to okrivimo poslovodstvo, gospodarsko okolje, vlado ali lastnika,…. Edina pot, ki vodi k zmagi je, da vsi skupaj izkoristimo sedanji trenutek in poiščemo praktične rešitve, s katerimi bodo naši proizvodi dobili možnost preživetja – ali pa bodo celo zacveteli. In s takšno ekipo kot ste vi, spoštovani sodelavci, nam bo s skupnimi močmi zagotovo uspelo. Življenje ne sme biti večno tehtanje med levim in desnim, med prav in narobe,…Življenje je kreativna igra. Pojem igranja nas veže na najlepše stvari, na najpristnejše občutke: raziskovanje, ustvarjanje, srečo, zadovoljstvo, uspeh, ... Skozi igro se naučimo rasti in odrasti v odgovorne in zrele osebe. Uživajmo v njej in se učimo sleherni trenutek. Lepe praznike in naj vas v novem letu trese od pozitivne energije. 3 aktualno 4 V žepu imamo svetovno nagrado Doris Kukovičič Lakić Nagrada Video predstavitve najboljših svetovnih praks World Summit Award (WSA) je pod okriljem Svetovnega vrha za informacijsko družbo Združenih narodov razglasil mobilni portal TE-TOL za eno izmed petih najboljših praks s področja mobilno dosegljivih okoljskih vsebin na svetu. Preko mobilnega portala TE-TOL lahko vsak uporabnik na pregleden način spremlja izpustne vrednosti in podatke o proizvodnji toplotne in električne energije, kar je mednarodna žirija prepoznala in ocenila kot odličen primer družbene odgovornosti in transparentnosti, saj uporabnikom v vsakem trenutku omogoča dostop do za zdravje pomembnih podatkov. Direktor TE-TOL Blaž Košorok je ob izboru dejal: »Biti prepoznan izven naših meja kot najboljša svetovna praksa pomeni veliko priznanje za TE-TOL in za projektni tim, ter potrjuje, da imamo v Sloveniji odlične strokovnjake s področja mobilne tehnologije, ki so znali naše želje in potrebe prenesti v nekaj kar lahko spraviš v žep in uporabiš kadar koli in kjer koli. Želimo si, da bi s tem postavili dober zgled in spodbudo tudi drugim družbam, še posebej IPPC zavezancem.« Prestižno nagrado v kategoriji »m-okolje in zdravje« so si poleg TE-TOL in s tem Slovenije prislužili še Avstrija, Indija, Egipt in ZDA. TE-TOL je med vsemi izbranci edini predstavnik energetike, kar je po mnenju slovenske predstavnice v WSA, znanstvenice prof. dr. Borke Jerman-Blažić, ki je nominirala mobilni portal TE-TOL kot najboljšo slovensko prakso, pokazatelj, da so energetski sistemi med prvimi infrastrukturnimi sistemi, ki bodo šele doživeli velik napredek s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Prepričana je, »da bi bilo lahko veliko manj sporov, nerazumevanja in podobnih konfliktov, če bi energetske družbe transparentno in prijazno komunicirale z uporabniki in okoljem. Današnja tehnologija omogoča, da to poteka enostavno in z minimalnimi stroški«. Ravno stroškovna dostopnost za različne ciljne skupine, kakovost vsebine, estetska in funkcionalna aktualno 5 Slovenija si zmago deli z Indijo, Avstrijo, Egiptom in ZDA. uporabniška vrednost ter učinkovite tehnične rešitve so ključni evalvacijski kriteriji, po katerih je 20-članska mednarodna žirija izmed 420 aplikacij iz več kot 100 držav izbrala 40 najboljših na svetu (po pet za vsako izmed osmih kategorij). Mobilni portal TE-TOL je tehnično in oblikovno dovršeno razvilo slovensko podjetje Hardlab, ki je v tem projektu videlo precejšen strokovni izziv, še posebej v delih, namenjenih poslovnim partnerjem (dobaviteljem lesne biomase) in internim delovnim potrebam. Ker je pomemben cilj WSA kot globalne pobude promocija inovativnih, kreativnih in tehnično dovršenih informacijsko-komunikacijskih tehnologij – njihov namen je razvoj kakovostne informacijske družbe, ki ima v okviru Združenih narodov velik pomen -, gre velik del tega priznanja pripisati ravno tem našim slovenskim strokovnjakom. Vse zmagovalne mobilne aplikacije so bile slavnostno nagrajene in predstavljene na WSA-jevi svetovni konferenci, ki je potekala v Abu Dhabiju med 5. in 8. decembrom, poleg nagrajencev pa so se je udeležili številni visoki predstavniki Globalne zaveze za informacijski razvoj Združenih narodov (UN GAID), visoki predstavniki vlade Združenih Arabskih Emiratov ter svetovni strokovnjaki s področja razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Vodja projekta za izdelavo mobilnega portala TE-TOL, namestnik direktorja dr. Marko Notar je po predstavitvi portala svetovni javnosti povedal: »Z mobilno aplikacijo smo v prvi vrsti želeli nadgraditi že obstoječ in dobro učinkovit sistem prikazovanja delovanja TE-TOL ter s tem dodatno potrditi našo transparentnost do širše javnosti, še posebej kar zadeva vplive na okolje. Pripravili smo komunikacijsko uporabniško orodje, ki naj bi po nekaterih projekcijah že leta 2014 prehitelo klasično uporabo interneta. Kot kaže danes, smo naredili veliko več. S pomočjo sodobnih orodij mobilne tehno- logije smo pionirsko povezali energetiko in okolje ter prikazali spekter možnosti za nadaljnji razvoj na tem področju.« Predstavitev mobilnega portala na svetovni konferenci 6 intervju Okoljske zahteve iz druge perspektive Pogovor z Rudijem Vončino, vodjo oddelka za okolje na EIMV Irena Debeljak Podajanje samih dejstev sem spoznal šele s prihodom na Oddelek za glede prihajajoče zakonookolje pri EIMV. daje je včasih prej kot ne dolgočasno branje, kajne? Tudi poklicna pot me je že od samega zaPrav zato sem se o novih četka zaznamovala z varstvom okolja. Že okoljskih zavezah pogoprvi dan je bilo treba pregledati inštruvarjala z vodjem oddelka ment za merjenje EM sevanja. S sodelavci za okolje na Elektroinštituin kolegi z drugih inštitucij smo kar nekaj tu Milan Vidmar (EIMV), let sodelovali pri razvoju področja EM seRudijem Vončino. Kot vam vanja, ki je pri nas razmeroma občutljivo, je že znano iz medijev, se je zaradi strogih mejnih vrednosti. Ravno ta Cancun končal le z delnimi razvoj in delo sta predstavljala dobro podkompromisnimi dogovori, lago, da se je bilo mogoče aktivno vključiti Rudi Vončnina, vodja z novimi obljubami, z izjav delo Oddelka za okolje. oddelka za okolje, vami o dobrih namenih, z načelnimi soglasEIMV ji in s finančnimi nakazili, a brez globalno Za našo družbo EIMV opravlja obratovalni zavezujočega sporazuma. Čeprav optimisti monitoring emisij in imisij? Kako ocenjupoudarjajo, da izidi konference le kažejo, da jete našo okoljsko komponento? je bila konferenca v smislu doseganja podVaša okoljska komponenta je odlično izranebnih ciljev vseeno veliko bolj uspešna od žena. Ne pozabite, da ste soustanovitelji DStiste v Københavnu. Je pa 12. noVZE, ki je svoje delovanje začela vembra le bila sprejeta Uredba 1983. leta. Takrat se je tudi začela o časovnem načrtu, upravljaširiti ideja o potrebnih ukrenju in drugih vidikih dražpih za izboljšanje kakovosti be pravic do emisije toplozraka. Danes je sistem vargrednih plinov. Prve stvo okolja dosti bolj komdražbe bodo kmalu pleksen. Iz prostovoljnih Kyoto na »testu«. Pa poglejukrepov za boljše okoCopenhagen mo, kako smo prestali lje je prešel v družbe»test« -kako TE-TOL ni sistem, prepleten s Cancun v povezavi z okoljsko pravnimi obvezami, zakonodajo vidijo naši standardiziranimi pra»nadzorniki« emisijskih vili obnašanja, prostovrednosti v zrak. voljnimi sistemi kakovosti ravnanja z okoljem. Če se Veljate za strokovnjaka na ozrete nazaj v preteklost lahpodročju elektromagnetnega ko vidite, da je trajnosti razvoj (EM) sevanja? Kako svoje izkušnje in znaokoljskih tehnologij vaša stalnica, ki nje implementirate kot vodja oddelka za vam je na dolgi rok prinašala pozitivne ekookolje na EIMV? nomske učinke. Tako je tudi z vašo zadnjo Varstvo okolja me je zaznamovalo razmevečjo naložbo v sistem za kurjenje lesne biroma zgodaj. Mladost sem preživel v okolici omase. mesta - glasnik miru, v katerem je močno Z opravljanjem obratovalnega monitoringa poudarjeno gibanje združenih narodov. emisij snovi v zrak in kakovosti zunanjega Konec osemdesetih je naneslo tako, da sem zraka sledimo zakonodajnim in razvojnim bil nekaj časa mladinski delegat pri republitrendom s tega področja. Upamo, da smo škem gibanju Združenih narodov za okolje vam v pomoč, cenimo vaše zaupanje in dano (UNEP). Zanimivo je to, da je delovanje tega možnost, da smo lahko del razvoja okoljskih civilnega gibanja sovpadalo z začetki delotehnologij. vanja Delovne skupine za varstvo zraka pri velikih energetskih objektih (DSVZE), kar Okoljska zakonodaja, tako veljavna kot pri- intervju 7 hajajoča, vam ni tuja. Kakšno je vaše mnenje glede prihajajočih zahtev, predvsem v smislu Direktive o industrijskih emisijah? Kakšen status ima Operativni program zmanjševanja emisij iz VK? Ali bo RS v letošnjem letu dosegla zahtevane kvote emisij dušikovih oksidov? Direktiva o industrijskih emisijah bo po mojem mnenju na termoenergetske objekte imela zagonski učinek v smislu razvojnih investicij. Direktiva namreč določa zelo nizke dopustne vrednosti emisij NOx, SO2 in prahu, ki bodo začele veljati že v letu 2016. Prehodno obdobje za obstoječe velike kurilne naprave sicer dopušča neka odstopanja do leta 2020, a po tem datumu ni več izjem. Skladno z NEC direktivo bi morala Republika Slovenija doseči leta 2010 45 kton emisij NOx in upam, da nam bo to uspelo že v prihodnjem letu. Sicer lahko pričakujemo obvezne okoljske dajatve tudi za NOx, podobno kot za CO2. Tak trend je namreč že uveljavljen v nekaterih evropskih državah. Opravičujejo pa ga kot spodbudo za investiranje v okoljske tehnologije. To pa je nelogično, saj morajo kaznovane družbe plačati kazen, poleg tega pa zagotoviti dodatna sredstva za investiranje. n Ce O2 aC Opravljate tudi meritve onesnaženosti kakovosti zunanjega zraka? Kakšna so predvidevanja glede kazni za prekoračevanje prašnih delcev PM10? Zaradi preseganja dnevnih in letnih koncentracij PM10 v več zaporednih letih in s tem neizpolnjevanja obveznosti Slovenije iz Direktive o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku, ki so od 11. junija 2009 vsebovane v Direktivi o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, je bila letos poleti proti Sloveniji vložena tožba Sodišča EU. Slovenija mora s ciljem izpolnitve obvez navedenih direktiv oziroma dviga kakovosti zunanjega zraka pripraviti programe ukrepov, ki bodo uvedli ukrepe na regionalni in lokalni ravni na posameznih območjih. Pri tem je potrebno poudariti, da bodo pri pripravi programov ukrepov, za katera je odgovoren MOP, sodelovala tudi druga ministrstva ter lokalne skupnosti. Območje Ljubljane spada v območje, kjer je onesnaženost z delci zelo velika. To je tudi razlog, da se bo program ukrepov osredotočil tudi na ožje območje mesta Ljubljane. Pričakovati je, da se bodo morali viri delcev v zunanjem zraku podrobneje opredeliti. To najverjetneje pomeni, da se boste morali pripraviti na oceno vpliva vaših emisij na obre- Le kdaj se bodo spomnili in začeli prodajati še NOx? menitev zraka v Ljubljanski kotlini. Vendar povišane koncentracije zunanjih delcev v zunanjem zraku niso prisotne zgolj v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in drugje po svetu. Na kakovost zraka v Sloveniji v največji meri vplivajo emisije snovi v zrak v sami državi. Delno na kakovost zraka vpliva čezmejni transport, pomembni pa so tudi drugi dejavniki, kot so klimatske značilnosti, meteorološki pojavi, fizikalno-kemijski procesi pretvorbe snovi v zraku in topografija. Kako gledate na polemiko, da se na področju prometa kot večjega okoljskega onesnaževalca ne urejajo zadeve kot bi se morale (CO2 vs električni avtomobili)? Promet je gibalo razvoja in izraz svobode sodobnega človeka. To je misel, ki jo širijo 8 intervju naše države kot Evrope. Skušali bomo prikazati viden učinek investicij termoenergetskih objektov v okoljske tehnologije in vpliv prometa na kakovost zraka. Upamo, da bomo lahko kakšne informacije s portala okolje.info posredovali vašemu mobilnemu portalu, ki je bil pred kratkim prejel priznanje World Summit Award (WSA), za kar vam iskreno čestitamo. Kako krmarite med prostim časom in delovnimi obveznostmi? Nikakor. Praktično ves čas sem v službi. No mislim pa, da smo vsi na enakem. Tramvaj na Dunaju predvsem avtomobilski zanesenjaki pa tudi tržniki prometne panoge. Vedno bolj pa občutimo omejitve, ki nam jih prinaša osebna mobilnost. Ljubljana ima mogoče to nesrečo, da je premajhna za vzpostavitev podobnih sodobnih konceptov javne mobilnosti, kot jih imajo velika evropska mesta. Verjetno pa bi bilo mogoče vzpostaviti notranjo dvosmerno krožno linijo tirnega ali cestnega javnega prometa, vzporedno z obstoječimi železniškimi progami, po vzoru dunajskega obroča. Čisto slučajno nas je avstrijska vladna organizacija za klimatske spremembe lansko leto povabila na predstavitev poslovnih modelov osebne e-mobilnosti. Za alpski prostor z omejenimi prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter redko poselitvijo je to lahko zanimiva alternativa klasičnim prometnim rešitvam. V prihodnjem obdobju se bomo trudili promovirati vzpostavitev pilotnega projekta e-mobilnosti pri nas, saj obstaja možnost zelo velikih razvojnih učinkov tako za gospodarstvo kot okolje. Vem, da prenavljate spletno stran www.okolje.info? Lahko poveste, kakšne bodo novosti? Želimo si, da bi postala spletna stran središče informacij o kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji. Obstoječ prikaz je postal nekoliko zastarel in ga je treba nadgraditi in dopolniti z zanimivimi vsebinami. Obiskovalci spletne strani si morajo sami ustvariti sliko o tem, kako onesnažen je zrak. Zato bomo na prenovljeni strani vzpostavili pregled razmer v preteklosti, tako za področje Promet je glavni onesnaževalec zraka v Ljubljani Vpliv TE-TOL na zrak v Ljubljani e-kogeneracija 9 Termosolarne elektrarne Primož Škerl V prejšnji številki smo predstavili fotovoltaične (PV) elektrarne. Tokrat se bomo posvetili drugi vrsti solarnih elektrarn, to je termosolarnim objektom. Glavna prednost teh objektov pred PV elektrarnami je njihov višji izkoristek – tipično znaša ta čez 30 odstotkov. Zaradi visokih stroškov proizvodnje PV panelov, ki je tudi tehnološko zelo zahtevna, ter njihovemu relativno nizkemu izkoristku so se pred časom pojavile ideje o termosolarnih elektrarnah. To so klasične termoelektrarne, osnovane okoli nam dobro znanega parnega Rankinovega krožnega procesa z ekspanzi- Primer ravnih ogledal jo pare v parni turbini, medtem ko »gorivo« nadomešča polje t.i. koncentratorjev - zrcal, ki imajo lahko različne oblike, predvsem se uporabljata ravno in parabolično zrcalo. V primeru ravnih ogledal so le-ta razpostavljena po veliki površini. Vsa ogledala istočasno odbijajo sončno svetlobo na majhno površino kotlovske posode, ki je zaradi vidnosti nameščena na visokem stebru. Medij za prenos toplote zaradi visokih gostot toplotnega toka ter posledičnih termičnih napetosti in nižjih tlakov ni voda, temveč raztopljena sol ali termalno olje, ki v sekundarnem prenosniku uparja vodo parnega krožnega procesa. Takih elektrarn je manj, so pa zato po inštalirani moči precej večje od PV sorodnic: največja je v ZDA v puščavi Mojave, s 354MW instalirane električne moči. Zaradi znane tehnologije so njihove prednosti in slabosti primerljive s klasičnimi termoelektrarnami, o investicijskih stroških pa je zelo malo podatkov. Predvsem se zahteva poceni zemlja, saj take elektrarne potrebujejo za svoje obratovanje ogromne površine, namenjene »lovljenju« sonca. Slaba stran je tudi zelo zahteven sistem vodenja zrcal, saj mora vsako zrcalo biti nastavljeno pod svojim stalno se spreminjajočim se kotom, da ustvarja sončnega »zajčka« na kotlu. Predvsem zaradi slednjega so konstrukcijo solarnih zrcal poenostavili z uporabo aksialnih zrcal paraboličnega preseka. V gorišču je montiran absorber toplote, v katerem se segreva mineralno olje. Od tod naprej je proces pretvorbe energije identičen že zgoraj predstavljenemu. Prednost paraboličnih zrcal je v tem, da jim je potrebno lego spremeniti le enkrat na dan, npr. zjutraj, saj sonce vedno preči nebo v fiksni ravnini, na katero so zrcala naravnana. Njihova slabost je bistveno obsežnejši razvod mineralnega olja in posledične toplotne izgube. Zaradi izboljšanja izkoriščenosti (load faktorja) termosolarnih elektrarn se v zadnjem času prigrajujejo tudi kotli na lesno biomaso, ki ob relativno nizki investiciji (prigraditi je potrebno le kotel, ostali del parnega procesa že obstaja) omogočajo znaten dvig razpoložljivosti, saj take elektrarne niso več omejene na delovanje v svetlem delu dneva. Posebna oblika ter mos ola r n i h elektrarn so parabolične Stirlingove termosolarne elektrarne. Te obstajajo le v mnogo manjših močeh ranga 50 kW, so pa tudi bistveno manjše in tehnično manj zapletene. Namesto parnega krožnega procesa se uporablja kar Stirlingov motor, ki je nameščen v gorišču radialnega paraboličnega zrcala. Električni izkoristek je seveda mnogo manjši od velikih sester, prav tako mnogo manjše pa so prostorske in finančne zahteve za postavitev. Take elektrarne so primerne predvsem za oskrbo z električno energijo posameznih odjemalcev daleč od omrežja. Primer aksialnih zrcal Primer parabolične termosolarne elektrarne 10 kogeneracija Iz gozda do hlodov, od hlodov do energije Janez Lipec Rekli so mi: »Janez, prosim napiši nekaj o sekancih, a naj ne bo veliko pisanja in dolgočasno, naj slike govorijo!« Takšni želji je težko ustreči. Če ne bo šlo v en članek in bo zanimivo za bralce, vam obljubim, da bom še kaj napisal v naslednji številki. temveč ga pripravljajo veliki stroji, ki jih poganjajo močni motorji in prevažajo veliki kamioni. Lahko rečemo, da so količine sekancev, ki jih porabimo v našem objektu, velike, a so v primerjavi s tistim kar ostane vsako leto v Slovenskih gozdovih zanemarljivo majhne. Majhne so tudi v primerjavi s tistimi količinami lesne biomase, ki odhajajo v sosednje države: Avstrijo, Italijo in tudi v Nemčijo in Francijo. Res na kratko, kot mi je bilo rečeno, vam predstavljam naslednja dejstva in številke. Slovenski gozd in les v številkah Po sekanju s traktorskimi prikolicami pripeljejo dele dreves na posebno lokacijo, kjer odstranijo drobno vejevje in skladiščijo les. Slovenija je zelena dežela, okoli 59 odstotkov njene celotne površine pokrivajo gozdovi. Les iz teh gozdov je naše naravno bogastvo, s katerim moramo modro gospodariti. Lesna zaloga v Sloveniji narašča že 50 let. Slovenski gozd je tudi pomemben ponor ogljika, kar upošteva tudi Kjotski protokol. Naši gozdovi vežejo okoli 5 Mt ogljikovega dioksida. Letni prirastek v slovenskih gozdovih je leta 2009 znašal 7.627. 969 m³. Dovoljen letni posek iz naših gozdov je bil 5.126.000 m³. V letu 2009 se je v slovenskih gozdovih skupno posekalo 3.374.190 m³ dreves. To pomeni, da je bilo realizirano le 66 odstotkov možnega poseka. Vedno se je potrebno učiti in tudi o tistem, za kar mislimo, da že vemo, se najde kakšna drobna skrivnost, ki jo slišimo prvič. Osebno se že od malega srečujem z drvmi in gozdom. Že moj stari oče, ki se je rodil v osrčju gozdov pod visoko goro Kum, me je namreč učil o drevesih in gozdnih živalih. Že kot šestletniku mi je kupil malo sekiro in me učil cepiti drva. Za vedno sem si zapomnil besed: »Najprej poleno dobro poglej, poišči njegovo šibko točko in tam udari s sekiro. Da jo razkolješ, rabi bolj glavo kot moč.« Danes, ko govorimo o sekancih, lesa ne obdelujejo sekire in žage, Energijski les se suši v zavetju visokih dreves v okolici reke Save. kogeneracija 11 Kaj so lesna goriva? Skladno z evropsko tehnično specifikacijo (SITS-TS CEN/TS 14588;2004 Trdna goriva-Terminologija, definicija in opisi) so lesna goriva vse vrste biogoriv, ki posredno ali neposredno izvirajo iz lesne biomase. Lesna goriva so lahko različnega izvora in jih najdemo v različnih tržnih oblikah. Najpogostejše tržne oblike so drva, polena, sekanci, briketi in peleti. Kako pa pridemo do potrebne mase za lesna goriva, je najbolj pogosto vprašanje. Poenostavil bom primer poseka v gozdu in vzel pov- S kamioni z deponije energetskega lesa pripeljejo les na prostor, ki je dostopen za vlačilce prikolic in prečne številke, saj je med direktno nalagajo les v sekirostroj JENZ HEM 1000, ki s pomočjo transporterja te sekance nalaga iglavci in listavci razlika, a direktno na prikolico volumna 90 m³. Prikolica je polna v zgolj 10 - 15 minutah. ne grozno velika. Vi pa se pozabavajte s številkami posekanega lesa v Tako kot povsod v življenju, tudi tu polanskem letu. membno vlogo igrajo številke. Verjetno ste Ko posekamo drevesa, v gozdu ostane od opazili, da je pot do sekancev dolga, težka in 12 do 15 odstotkov lesne biomase. Primerzahtevna, s polno majhnih skrivnosti. no za nadaljnjo predelavo jo pripeljemo ob gozdne poti. Od 85 odstotkov lesa je okoli 50 odstotkov primernih za obdelavo na žagi, druga polovica pa je celulozni les (primeren Proizvodnja za izdelavo iverk, celuloze in energije). Od 50 odstotkov lesa, ki smo ga pripeljali na žago, dobimo približno 2/3 žaganega lesa različnih oblik in 1/3 žagarskih ostankov (žajmanci, krajniki in žagovina), ki so primerni za sekance. Proizvodnja za obdobje januar - november 2010 Kako pridemo do sekancev? Za pripravo sekancev, ki jih dobimo v naš objekt, dobavitelji lahko uporabljajo ostanke lesa z žag in slabši celulozni les. Les se obdela s tako imenovanimi sekirostroji ali drobilci za les. Naj spregovorijo tri slike, ki so posnete v hrastovih gozdovih ob reki Savi v okolici Gradiške na Hrvaškem, kjer se tudi pripravljajo sekanci za TE-TOL. Od tu naprej pa sekance čaka dolga pot do hrvaško–slovenske meje, urejanje vseh dokumentov na carini, zadnja postaja je tehtnica v TE-TOL. Koliko sekancev ali lesa pa sploh pokurimo v eni kurilni sezoni? Porabimo okoli 70.000 ton sekancev (za primerjavo: kurilnici Zagorje in Kočevje porabita okoli 5.000 ton sekancev). Ta masa predstavlja 280.000 pnm³ sekancev oziroma 95.000 m³ okroglega lesa. 800.000 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 električna energija ogrevna toplota dejansko tehnološka para plan generacija 12 Svet delavcev Svet delavcev – dobro (3), cene elektrike – nezadostno (1) Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev Boštjan Kocijan V letošnjo zimo smo vstopili tako kot se spodobi. Sneg je že relativno zgodaj pobelil pokrajino vse do nižin in nekatere prisilil v zimski fitnes (beri: kidanje snega), bolj aktivni (in predvsem manj nerodni od mene) pa so že brusili robove smučk. V zadnjih letih me ponovno konkretnejše zime - upoštevajoč napovedi nekaterih znanstvenikov v zvezi s toplogrednimi učinki - kar malce begajo. Pa naj bo dovolj o vremenu, ki se ga sicer lahko veselimo vsaj z vidika proizvodnje toplote. Menjava družbenikov Kot verjetno že veste, je s strani JP Energetike Ljubljana (JPE) že prišlo do odkupa mestnega deleža naše družbe, kar skupaj z dodatnim vložkom v višini 5 mio EUR pomeni, da je JPE postala približno 44-odstotni lastnik TE-TOL. V prvi polovici prihajajočega leta se pričakuje še menjava večjega dela lastniških deležev med JPE in večinsko lastnico Vlado RS. Tihožitje cen elektrike Nadzorni svet je obravnaval poročilo družbe za prvih devet mesecev leta 2010, ob katerem smo bili lahko, kljub sicer negativnemu poslovnemu izidu v tem obdobju, zadovoljni. Tudi pričakovan poslovni izid ob koncu leta ne kaže bistveno drugačne slike in bo precej boljši od planiranega. Nasmeh z obraza nam je lahko nekoliko zamrl ob pregledu plana družbe za leto 2011. Na svetovnem trgu se dogajajo neke vrste nelogičnosti (ali pa gre za res prevelike zakasnitve pri sledenju cen), ko imamo na eni strani občutno porast cen premoga (prišlo je tudi do povišanja cen drugih energentov), ceno električne energije pa bi lahko primerjali s tihožitjem, saj se le- -ta od lanskega leta ni bistveno spremenila. Poleg tega bo v letu 2011 nižja tudi premija na proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov (OVE). Ob takih vhodnih in izhodnih podatkih pogled na planirani poslovni rezultat vsekakor ne more biti vzrok za veselje. Kljub temu pa osebno računam na to, da se bomo ob koncu leta 2011 lahko nekoliko nasmehnili ob ponovno boljšem poslovnem rezultatu od planiranega (tu nam poleg določenih ukrepov vodstva lahko precej pomaga tudi »botra« zima) . Premiki v prometu investicij Določeni pozitivni premiki se dogajajo na področju pridobivanja pravice do premije iz naslova soproizvodnje toplotne in električne energije z visokim izkoristkom, vendar na koristi iz tega naslova v letu 2011 skorajda ne gre računati. Vzpodbudna novica je, da smo pridobili soglasje za zadolževanje pri Evropski investicijski banki za našo najpomembnejšo strateško investicijo PPE-TOL, kar nas je še za korak približalo k enemu od ciljev, ki so zapisani v strategiji razvoja družbe. Čisto vino v kozarcu aktivnosti sveta delavcev Z delom in deloma tudi z rezultati dela sveta delavcev v tekočem letu sem relativno zadovoljen. Vsekakor ocenjujem, da je bil na tem področju narejen velik korak naprej, še posebej če primerjamo letošnje leto s celotnim prejšnjim mandatom sveta delavcev. Ob pomoči svetovalke za odnose z javnostmi smo v letošnjem letu uspeli pridobiti večino pisnih odgovorov, ki so nam omogočili bolj aktivno vlogo pri reševanju posameznih vprašanj, hkrati pa je prišlo tudi do nekaterih pozitivnih rešitev. Ena od njih je zadnji sklep direktorja, s katerim se delavcu za čas usposabljanja na drugem delovnem mestu priznava pravica do boljšega plačila, prišlo je tudi do - sicer minimalne - uskladitve plačilnih razredov snažilk v obratovanju s plačilnim razredom določenim v panožni kolektivni pogodbi. Ne smemo pozabiti tudi hitre in učinkovite rešitve problematike parkirišč za delavce naše družbe. Poleg tega generacija smo sprejeli Program sveta delavcev 2008 – 2012, ustanovljen je bil odbor za invalidsko problematiko, izbrani so že člani Odbora za mobing in pravno varnost zaposlenih… Ne smem pozabiti, da sem bil na pobudo direktorja in ob strinjanju predsednika IO sindikata, aktiven tudi pri pogajanjih o novi PKP TE-TOL. Tako lahko, kot tudi delno naš uspeh, prištejem k letošnjemu letu še uspešen ter korekten dogovor o vsebini nove PKP TE-TOL, ki sta jo podpisala predsednik IO sindikata in direktor družbe. V mesecu novembru smo imeli 2. sejo predsednikov Svetov delavcev elektrogospodarstva Slovenije, kjer smo obravnavali aktualna dogajanja, ki jih na našem področju v zadnjem času ne primanjkuje (poskus razdelitve distribucije, TEŠ6,...). Poleg tega smo poslali dopis Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, v vednost pa tudi ministri- ci za gospodarstvo, direktorju direktorata za energetiko ter vsem vodstvom podjetij elektrogospodarstva. Z dopisom smo želeli predvsem opozoriti, da je potrebno na vseh nivojih spoštovati jasna določila od 91. do 94. člena ZSDU v smislu vključenosti svetov delavcev v vse postopke statusnih preoblikovanj družb (skupno posvetovanje). Po zadnjih informacijah naj bi ministrica za gospodarstvo izrazila željo, da bi prišlo do srečanja, kjer bi lahko izpostavili in predstavili pravno priznan status sveta delavcev ter naše pristojnosti. Ob koncu naj vam v letu 2011 zaželim obilo zdravja, sreče, razumevanja in lepih trenutkov, tako v krogu družine kot tudi na delovnem mestu. Sindikat Da v novem letu boljše bi bilo Andrej Lukek, predsednik Sindikata Zaključuje se leto, ki je bilo težko tudi na sindikalnem področju. Kakor se je pokazalo, s krizo pride do velikih pritiskov tudi na sindikate, ki so zavezani k zaščiti pridobljenih delavskih pravic. To vedno ni lahko opravilo, Andrej Lukek zato smo bili v tem letu velikokrat pod pritiskom, saj ljudje vedno ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da v situaciji, kakršni smo se znašli, ne moremo delati čudežev. Ob tem ne morem mimo dejstva, da vzrok za krizo niso delavci, zato je potrebno v prihodnosti njim posvetiti še večjo pozornost. Vsi skupaj smo delali zelo dobro in marljivo, saj smo se zavedali, da le tako lahko izboljšamo načrtovane rezultate. To nam je s skupnimi močmi tudi uspelo in s tem smo dokazali, da tudi v težkih časih zmoremo veliko in se ne pustimo premagati. Pred nami je še eno težko leto, vendar verjamem, da bomo tudi leto 2011 uspešno zaključili. Še naprej si bomo prizadevali za ohranitev vseh delavskih pravic in socialne varnosti vseh zaposlenih, ob vsem tem pa bomo poskrbeli tudi za skupno druženje in razvedrilo v obliki sindikalnih izletov. V upanju, da bo prihajajoče leto manj stresno, tako v našem delovnem okolju kot na sindikalni ravni, Vam in vašim najbližjim želim vesel Božič in srečno novo leto. Na koncu pa še tole preberite: Novo leto je neznanec. Prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati, pa vendar ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj! 13 generacija 14 Strokovna ekskurzija na Dunaj Boštjan Kocijan in Tomaž Lenart Člani sveta delavcev in izvršnega ter nadzornega odbora sindikata TE-TOL smo v mesecu oktobru obiskali plinsko termoelektrarno-toplarno Linz-Mitte v Linzu ter sežigalnico odpadkov Spittelau na Dunaju. Posodobljena plinska termoelektrarnatoplarna LINZ-MITTE Termoelektrarna-toplarna LINZ-MITTE LINZ STROM GmbH ima za oskrbo na voljo sedem različnih vrst energetskih objektov, termoelektrarna-toplarna Linz-Mitte je ena od teh. Obratovati je začela leta 1970. Zaradi starosti objekta je bila potrebna posodobitev, kar so storili z izgradnjo novega plinsko-parnega postrojenja. V skladu z načelom soproizvodnje toplotne in električne energije se je tako izkoristek povečal na 85 odstotkov. Novi kombinirani cikel obrata ima zmogljivost 105 MWel (električne energije) in 86 MWth (toplotne energije). Poleg plinsko-parne proizvodnje pa proizvajajo električno in toplotno energijo tudi iz biomase (8,9 MWel, 21 MWth). S tako imenovano bio-toploto oskrbujejo približno 12.000 gospodinjstev. V sklop termoelektrarne -oplarne Linz-Mitte sodita tudi 65 m visok hranilnik toplote (akumulator) kapacitete 34.500 m3, ki je drugi največji v Evropi, in dimnik, ki meri v višino kar 183 m in je tako najvišji objekt v Linzu. Pred samim ogledom objekta smo imeli tudi projekcijsko predstavitev ter neke vrste okroglo mizo, kjer smo lahko zastavljali vprašanja direktorju družbe in tako pridobili še dodatne informacije. zaslovel. Hundertwasser je bil izredno zanimiva osebnost, neke vrste posebnež. Imel je povsem svoje zamisli o oblikovanju stavb in pravilih udobnega bivanja za človeka. Kljub temu, da je bil goreči zagovornik narave in velik nasprotnik sežigalnice na Dunaju, so ga uspeli prepričati, da je, po požaru, ki je leta 1987 tako rekoč popolnoma uničil stari objekt sežigalnice, svoj talent uporabil za pravljično upodobitev tega objekta ter ga tako uvrstil med eno od znamenitosti mesta Dunaja, postal pa je tudi svojevrstna turistična atrakcija. Lokacija sežigalnice je v samem centru Dunaja. Prvotna sežigalnica je bila zgrajena leta 1971. Zahteva po zmanjševanju škodljivih emisij dimnih plinov je vodila k naknadni izgradnji modernejših čistilnih naprav (1986 – 1989) ter ultra moderne SCR čistilne naprave za redukcijo dioksina (1989). V povprečju proizvedejo okoli 482 GWh (55 MW) toplotne in 16 GWh (2 MW) električne energije. V primeru potrebe pa lahko dodatno toplotno energijo zagotovijo s plinskimi oziroma plinsko/oljnimi vročevodnimi kotli. S toploto iz omenjene sežigalnice ogrevajo več kot 60.000 gospodinjstev. Letna poraba odpadkov je približno 250.000 ton (dnevno odpadke pripelje preko 250 kamionov, podobnih kamionom, ki odvažajo smeti pri nas, le da so oranžne barve). V letu 2009 je sežigalnica odpadkov Spittelau proizvedla 26.593 t emisij CO2. »Hudertwasserjeva« sežigalnica sredi Dunaja je velika turistična atrakcija Posebna dogodivščina pa je bil ogled sežigalnice odpadkov Spittelau. Ne zgolj v tehničnem, temveč tudi v vizualnem smislu. Celoten objekt izgleda impresivno in glede na namen še toliko bolj posebno, kar je zasluga priznanega avstrijskega slikarja in arhitekta, rojenega kot Friedrich Stowasserja, ki si je kasneje spremenil priimek v Hundertwasser, pod katerim je potem tudi »Hudertwasserjeva« sežigalnica na Dunaju generacija Upokojenci / jubilanti V zadnjem četrtletju letošnjega leta so se upokojili Slavica Humar iz računovodske službe, Jožef Tršar in Jakša Škobić is službe strojnega vzdrževanja ter Rajko Peranić in Mirko Janković iz službe obratovanja. Saj veste, kaj smo jih vprašali…. Slavica Humar (skoraj 31 let v TE-TOL): »Ni enostavno oditi po več kot tridesetih letih… TE-TOL zapuščam z lepimi spomini – glede na delovno mesto (osebni dohodki, op. a.) sem sodelovala z vsemi in menim, da je bilo to sodelovanje dobro. Zdaj so pred menoj druge obveznosti. Pravijo, da ko greš v »penzijon«, nimaš več nobenega časa. Bomo videli, kako bo z mojim. Želim se posvečati ročnim delom, imam tudi že štiri vnuke, morda še kak pride… Dela bo vsekakor veliko (smeh).« Rajko Peranić (17 let v TE-TOL) se je sedaj, ko je upokojen, vrnil na otok Pag, kjer je tudi rojen. Obnovil je hišo staršev. Malo pred upokojitvijo si je kupil čoln, s katerim skupaj s soprogo lovita ribe. Ona lovi manjše, da jih ima on za vabo pri lovu na velike ribe. Z upokojitvijo se mu je izpolnila velika želja po preživljanju večine časa ob morju in poleg ribolova občasno tudi kaj nariše, kar bralci Megavata že dobro vemo, saj smo lahko v njem občudovali njegove karikature. Mirko Janković (38 let v TE-TOL): »Zelo rad imam čebelarstvo in zdaj bom za ta moj hobi imel veliko več časa. Na Igu, kjer imam manjši vikend, se bom ukvarjal tudi s sadjarstvom in vrtnarstvom.« Tudi Jožef Tršar (28 let v TE-TOL) in Jakša Škobić (17 let v TE-TOL), ki ju žal nismo uspeli dobiti za to številko, bosta zagotovo našla več kot dovolj razlogov, da jima bo čas sedaj še hitreje tekel. Vsem želimo vse dobro! Že 30. jubilej v TE-TOL pa sta praznovala Roman Povše iz Prodajno-nabavnega sektorja in Franci Galič iz službe strojnega vzdrževanja. Vprašali smo ju, čemu bosta namenila denarno nagrado: Roman Povše (30 let v TE-TOL): Franci Galič (30 let v TE-TOL): »Nagrado bon namenil sebi. Glede na to, da sem glasbenik po duši, si bom privoščil kaj iz sveta glasbe.« »Hm, porabili jo bomo za nekaj dobrega, prijetnega, zame in za mojo družino.« 15 generacija 16 Mi vsi smo eno Energetiki in analitiki Primož Gostinčar Spodaj sedijo od leve: Josip Gotovac, Brigita Zagožen, Tomaž Javornik Stojijo od leve: Primož Gostinčar, Ignacij Kastelic Energetsko analitska služba, na kratko EAS, je služba v sektorju proizvodnje. Čeprav je po številu zaposlenih precej manjša od njene »sestre« službe obratovanja, pa se njeno delo kar precej pozna tako v službi obratovanja kot v drugih službah oziroma sektorjih. No ja, verjetno se sprašujete, kaj v naši službi delamo? Prvi del našega »poslanstva« je planiranje proizvodnje, tako toplotne energije kot elektrike. Energetika Ljubljana nam napove želeno količino proizvedene toplotne energije, na podlagi katere pripravimo plane proizvodnje toplote, industrijske pare, električne energije in predvideno porabo goriv za to proizvodnjo. Plani se pripravljajo na dnevnem, mesečnem in letnem nivoju. Tomaž ima te številke že v malem prstu in to pripravlja skrbno in zanesljivo. Predvsem je potrebno poudariti, da vsi plani - dobave premoga, lesnih sekancev, proizvodnje elektrike…- temeljijo na planirani proizvodnji toplote, dejanska proizvodnja toplote pa je neposredno povezana z zunanjo temperaturo zraka. Tako da za primere odstopanja od planiranih količin proizvodnje ne moremo kriviti nikogar, v nasprotnem primeru pa lahko rečemo, da imamo zelo dobre veze tam zgoraj. Drugi, prav tako pomemben del našega dela je spremljanje proizvodnje in porabe goriv. Ker se spremljanje proizvodnje primerja s planom, se ti dve področji dela prekrivata. Tomažu pri tem pomagajo Brigita, Josip in Ignacij. Kadar so na voljo dodatne proste kapacitete za proizvodnjo električne energije, le-to poskušamo po ugo- generacija dni ceno prodati na Borzenu (borzi električne energije). Naš glavni posrednik na tej borzi je Josip, ki ga po potrebi nadomešča ostali del moške ekipe (Ignacij, Tomaž ali Primož). Da imamo prave informacije, tako za planiranje kot za spremljanje proizvodnje, nam je v veliko pomoč tehnološko-ekološki informacijski sistem (TEIS). Ekološki sistem je sedaj sicer na novem programu EMIDATE, vendar se je kratica še obdržala. Na TEIS je možno spremljati 5- sekundne podatke v časovnem obdobju zadnje ure, minutne podatke za zadnji teden in urne podatke za tekoče in preteklo leto. Brez tega sistema si kvalitetnih analiz dogodkov sploh ne moremo zamisliti. Veliko pa v naši službi uporabljamo tehnični informacijski sistem (TIS). TIS zajema sheme in tehnične podatke o napravah. V zadnjih letih se trudimo enoznačno označiti vse naše naprave po sistemu KKS. O tem smo vam že pisali v enih izmed preteklih številk Megavata. Na podlagi analiz preteklih obdobij optimiziramo proizvodnjo tako v smeri izkoristka kot v smeri ohranjanja čistega okolja. Pri tem nam pomagajo meritve, ki jih periodično opravljamo skupaj s Fakulteto za strojništvo. Meritve so tudi dokaz državnim institucijam za naše dobro delovanje in dokazovanje, da smo visokoučinkovita soproizvodnja električne in toplotne energije ter s primerljivimi objekti tudi okolju zelo prijazni. Ali kot bi rekel naš šef sektorja proizvodnje: »Mi smo najboljši«. 17 Živimo zdravo Na vrhu Krna in Komne, a zopet brez punc Florjan Bajc Oktobra smo se odpravili na dvodnevni pohod na Krn in Komno. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred toplarno in odpeljali proti Drežnici. Pred vzponom iz Drežnice proti Krnu smo za pogum »ruknili« ene borovničke za lažjo pot. Med potjo smo si ogledovali značilnosti rastlinskega in živalskega sveta na tem primorskem koncu ( rožice in drevesa ter koze in ovce itd.). Ko smo prispeli do odcepa poti proti lažji južni poti ali proti zelo zahtevni poti Silva Korena, smo se odločili, da zaradi megle raje prestavimo zelo zahtevno pot za kdaj drugič, ko bo lepši razgled s plezalne poti v dolino. Ko smo prispeli na vrh Krna ( 2244 mnv ), smo doživeli vrhunec poti, kajti prikazalo se je sonce in videli smo lahko tudi najvišji vrh Slovenije. Seveda je sledi obvezna gasilska slika. Po okrepčilu in počitku smo pot nadaljevali po vrhu planote proti Komni. Po lepi in naporni hoji (trajala je 11 ur ) smo končno prišli v dom na Komni, kjer so nekateri po večerji odšli na zaslužen počitek, nekateri pa na žur do jutranjih ur. Naslednji dan smo odšli v dolino, kjer smo si še med potjo ogledali prekrasen slap Savico. Na koncu smo polni lepih občutkov sklenili, da drugo leto spet ponovimo dvo- ali mogoče celo tri-dnevno turo, vendar upamo, da drugo leto privabimo vsaj kakšno toplarniško punco, da bo še bolj veselo, kajti brez naših punc gre tako gor kot dol veliko težje. Z vrha Krna smo lahko občudovali Triglav. generacija 18 Člen v verigi Jerneja Jerko: Zdravo z naravo Maša Štangl Povezuje naju podobna prehojena pot v TE-TOL, kar nekaj delovnih mest in področij, obe tudi navdušuje narava. Čeprav ima Jerneja za seboj daljšo toplarniško pot, ohranja mladosten videz, predvsem z zdravim načinom življenja. V TE-TOL si že mnogo let, letos teče 26. leto. Katerega leta si prišla in na katero delovno mesto? V TE-TOL sem se zaposlila leta 1985, na delovno mesto tehnični risar. Gradbeništvo je bilo takrat v krizi, dela ni bilo, sploh pa ne za žensko. Kaj si takrat delala? V kakšnem spominu imaš takratne toplarniške čase? Ti je kaj še posebej ostalo v spominu (anekdota)? Takrat smo risali še ročno, z rotringi na pavs papir in razmnoževali načrte na stroju z amoniakom. Sedaj se mi to zdi že prazgodovinska tehnologija. Spomnim se razgleda skozi okno – gledalo je na odpepeljevanje – in neprestanega hrumenja tovornjakov, ki so odvažali pepel, dvigovanja prahu, izpušnih plinov. Kadar sem odprla okno, sem morala potem s krpo obrisati pepel z načrta, da sem lahko risala. Čez nekaj let so prišli računalniki in zatem tudi računalniško risanje. Z veseljem sem se lotila učenja in vztrajno napredovala ter pri tem uživala. Smo pa tiste čase pogosteje praznovali rojstne dneve. Bilo je precej zabavnih trenutkov. Tinček je pogruntal marsikatero. Najpogosteje se spomnim na »manessmann« salamo, ki jo je podtaknil sodelavcu namesto prave. Naslednje jutro smo se valjali od smeha. (Manessman je proizvajalec kotlovskih cevi). Leta 1998 si prišla iz SSV na delovno mesto tajnice direktorja. Vsebina in način dela sta nekoliko drugačni. Je bilo težko »preklopiti«? Bila sem presenečena nad izbiro direktorja, ampak: »če on verjame, da bom zmogla«, sem si mislila in se odločila. Pa nadrejeni me je tudi spodbujal. Ivica me je dobro vpe- ljala, sčasoma pa sem preklopila. Verjetno se vedno nisem izkazala, sem se pa trudila izboljševati. Sicer pa verjamem, da ti življenje ponuja priložnosti za osebno napredovanje in strah pred spremembami je odveč. Ko si zaključila visoko šolo, si prišla v KSS na delovno mesto kadrovika. V čem se razlikuje način dela pred 25-imi leti in danes in katero področje ti najbolj ustreza? Pravzaprav so mi vsa področja v redu - vsako ima svoje dobre in slabe lastnosti. Danes je mogoče malo preveč birokracije in obremenjevanja z zakoni, čeprav so stvari v osnovi preproste in logične. Si ljubiteljica zdravega načina življenja, zeliščarstva in narave. S sodelavkami ste prišle na idejo o ustanovitvi sekcije Zdravo z naravo. Kako? Pravi krog ljudi s podobnimi interesi, z izmenjavo izkušenj in podatkov. Ugotovile smo, da to področje zanima vedno več ljudi in se je porodila ideja o sekciji. Sodelavce smo že povabile k včlanitvi v sekcijo, a ni bilo pričakovanega odziva. Iz pogovorov smo zaznale, da potencialne člane skrbi, da je namen te sekcije prostovoljno delo, časa pa večina nima na pretek. Namen naše sekcije je zgolj druženje, izmenjava znanja in izkušenj ter aktivnosti za pridobivanje novih. Za otroke zaposlenih ste ob obisku Božička pripravile izjemno eko poslastico, ki se je lepo ujela z lutkovno predstavo in aktualno ekološko vizijo družbe. Lahko poveš kaj več o tem? Sodelovanje pri božični obdaritvi otrok je zgolj želja Sonje, Bogdane in mene po predstavitvi delčka domačih dobrot, ki so plod naših izkušenj in dela naših rok. Kadar delaš z veseljem, nikoli ni težko. Otroci in starši naj poskusijo, da so zdrave slaščice lahko zelo dobre. Čaj, oslajen z medom, je zelo dober, glede zdravja pa neprimerljiv s kupljenimi sokovi ali celo gaziranimi pijačami. Čaj iz doma nabranih zelišč in ostale doma narejene dobrote pa bodo samo še pridobivale na vrednosti, glede na podatke o sestavinah živil, ki nam jih ponujajo v trgovinah. Verjamemo, da bodo otroci zadovoljni, naš trud pa s tem poplačan. generacija V Toplarni služba prima je Toplarniška polka V Toplarni služba prima je, sami dobri smo ljudje. Če pa kaj nam spodleti, šef je tisti, ki uredi. Staro mlado delo ima, plača pa je osmega. Dimnik naš vsak pozna, saj je velik kar za dva. Premog, drva kur'mo mi, nafta včasih zagori. 'mamo vodo in še štrom, manjka nam še plinski tron. V Portalu se pa zberemo, brihtne glave od povsod. Liter dva ga zvrnemo, dobro se zabavamo. Toplarniški valček Bilo je v konju, ko smo začeli gret, toplota v Ljubljani, začel se naš je svet. Ko smo dodali še štrom in paro, postali smo podjetje pravo. Smo z leti medili vsa naša znanja, in ves ta čas lovili priznanja. In še dandanes vsi ljudje, ki smo tu, zapojemo na glas in brez sramu. Vizija, razvoj, to naš je pogonski stroj in ni je stvari, ki ne bi je zmogli mi. Zato le naprej, do plina in novih idej, saj EKO smo mi, naj čisto okolje živi. 19 razvedrilo Božiček je eko Dr. Eko GESLO m.te-tol.si KRIŽANKE: Božiček je rad eko. Prevaža se s sanmi, ki jih vlečejo jeleni, pije sveže mleko in domače piškote. Sicer še vedno uporablja plastične vreče, v katerih prinaša darila, zato že razmišlja, da bodo na Severu v celoti ukinili njihovo proizvodnjo. Rad je tudi dober zgled našim najmlajšim. Skupaj s prijaznimi in nadarjenimi ljubiteljicami zdrave kuhinje iz TE-TOL je letos na tradicionalnem decembrskem obisku otroke razveselil z najslajšimi domačimi dobrotami in dišečim medenim čajem. S seboj je pripeljal tudi prijatelja - Dr. Eka, prisrčnega znanstvenika, ki veliko ve in zna. Skupaj z otroki se je odpravil v malo mesto, kjer v isti ulici živita družini Skrbnik in Potratnik, ki ne bi bili čisto nič posebnega, če se ne bi ena zelo neprimerno obnašala do KAMNITE ŠPORTNIK NA GMOTE NAJVEČJIH IZ VESOLJA TEKMAH DRAG KAMEN RIMSKA BOGINJA JEZE DEL OTROŠKEGA OBRAZA NICK NOLTE SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVIJE No, več vam ne smemo izdati. Raje tudi sami obiščite lutkovno gledališče Fru-Fru in predstavo Obisk Dr. Eka. Laboratorij Dr. Eka ROJSTNI KRAJ KNJIŽEVNIKA MIŠKA KRANJCA, VELIKA ... HERCEGOVEC PRIPADNIK SLOVANSKEGA NARODA SLIKARKA KOBILCA MERA ZA DRAGE KAMNE SREDIŠČE VRTENJA DEL OČESA (MNOŽINA) PROSOJNA TKANINA VEDA O SNOVEH MOŠTVO VZPETINE TOVARNA V ZAPREŠIĆU LITERAT (THOMAS STEARNS) EKSPERT ZA ENERG. TERME PO SLOVENSKO NORDIJSKI NAJV. BOG RAZVRAT GRŠKI LADJAR ONASSIS IGRALKA NOSILEC GARDNER GENSKIH LASTNOSTI HOKEJIST KASTELIC JAPONSKA NABIR. BISEROV LIV, LIJ SPIKERKA BAŠ SMUČAR STENMARK LJUBLJANA IME ČRKE P BAZE, OSNOVE DVANAJSTA ČRKA PREBIVALEC VASI KICAR GOSTIJA PERJE PRI REPI PLIN ETILEN Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko, ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena. Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 € Ime in priimek Geslo DOKUMENT VELIKI MIGUEL KOSI ZA PREVOZNIKA POHIŠTVA INDURAIN GLASBENO DELO IZID BREZ ZMAGOVALCEV Naslov PREVARANJE SAMOSTAN (PESNIŠKO) PREDPRAŽNIK  OTREBLJEN GOZDNI SVET ŠTEVEC ZA PORABLJEN PLIN OGRINJALO ZOPER DEŽ AVTOR: JOŽE BERDON okolja, druga pa lepo in zgledno. Najbrž ste že uganili, katera je katera, a če niste bili z nami na tem potovanju, potem ne veste, da se je ravno v tej ulici pripetila ekološka katastrofa in še dobro, da so otroci…. NAGRAJENCI IZ 27. ŠTEVILKE: 63 €prejmeRoman Rihtar 42 €prejmeDamjan Šinkovec 21 €prejmeDragan Zlatković Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in upokojenci TE-TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom oddajte v nabiralnik časopisa do 15.2.2011.