1. No category

Megavat tiskamo na recikliranem papirju
TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA
INTERVJU: OKOLJSKE ORGANIZACIJE
ZATON NAFTE V TRANSPORTU?
NOVA IMPLEMENTIRANA PRAVILA ZA ODPADKE
številka 33 / marec 2012
TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA
uvodnik
2
Glasba pomladi za harmonijo
čistejše prihodnosti
Kompilacija pomladnih uspešnic vsako leto navduši tudi najbolj stroge kritike.
Nadaljuje svojo glasbeno tradicijo, ustaljenim glasbenim vzorcem dodaja nove,
ki vedno znova prižgejo čustva poslušalcev/gledalcev. Vendar moramo priznati,
da imajo ustvarjalci pomladnih skladb za sabo tisto dolgo kilometrino, ki jo
navadni smrtniki ne bomo imeli nikoli. Mi sicer improviziramo, eksperimentiramo, ko skušamo ustvariti lastno uspešno kompozicijo. Če premoremo še
kanček virtuoznosti, je vse skupaj lažje. A kljub vsej naši iznajdljivosti, lahko
zunanji toni in šumi nenadzorovano porušijo ritmične tone, ki povezani v melodijo niso več všečni našim ušesom.
Irena Debeljak
Ustvarjanje hrupa se je začelo s kreativnimi varčevalnimi ukrepi vlade. Vlada je začela polirati svojo melodijo. Zmanjšala je število ministrstev izključno
zaradi iskanja mej, s katerimi bo delovanje le-teh bolj učinkovito. Ministrstvo
za okolje in prostor se je ločilo, tako da je sedaj »okolje« pod Ministrstvo za
kmetijstvo in »prostor« pod Ministrstvo za infrastrukturo. Ta zvočna predstavitev ni navdušila širšega občinstva. Kričava je njihova godba. Še bolj živčna pa je tista od godbe
kulturnikov. A pišejo se še dodatne skladbe Vlade, kjer bo dvojni-trojni poudarek na refrenu
»varčevanje«.
Virtuoznost pri podajanju informacij o ukrepih za boljše okolje pa zagotovo lahko pripišemo
nevladnim okoljskim organizacijam. Vsaka od njih ustvarja svojo glasbo in si želi, da bi jo ne
samo poslušali, ampak tudi razumeli ter skupaj z njo spremenili svoje slabe navade v odnosu
do okolja. Vseslovenska prostovoljna čistilna akcija je na primer letošnji pomladni kompilaciji
dodala impresivni glas, ki odmeva kot odstranjena umazana preteklost in čista prihodnost. Bo
prihodnost pravilnega in učinkovitega ravnanja z odpadki uspešnejše s skladbo, katere naslov je
Uredba o odpadkih? Bo le ta pripomogla k prijetnejšemu in čistejšemu zvoku »Narave«?
Toni, ki ustvarjajo harmonijo prihodnosti, so tudi tako imenovani električni avtomobili. Ali se
bo ta zvočna pojavnost kdaj zares »prijela« in imela dovolj poslušalcev, ali bo ostala zgolj singl
leta?
Vsak naj bo zvest svoji glasbi, a ne glede na to, katere skladbe so vam ljubše, se kdaj pa kdaj le
podajte v nove ritmične ekskurzije. In ne obremenjujte se, če niso vse vaše skladbe uspešnice.
Vedite, da je včasih ustvarjalno obdobje tudi takrat, ko se od nas zahteva samo poslušanje - naj
bo to glasbe ali hrupa, ali pa samo X Factorja.
Časopis MEGAVAT
izdaja
Termoelektrarna
Toplarna
Ljubljana, d.o.o.
Toplarniška ulica 19
Ljubljana
Uredniški odbor
Glavna urednica: Irena Debeljak, Tehnični urednik: Vlado Maričič,
Kogeneracija: Štefan Šimunič, E-kogeneracija: Primož Škerl, Eko-generacija:
Irena Debeljak, E-generacija in Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič
Lakić, Novinarka: Doris Kukovičič Lakić, Fotografije: arhiv TE-TOL,
Naslovnica: Jana Urbas, Karikature: Ciril Povše, Produkcija: Vela d.o.o.
Ljubljana, Elektronski naslov uredništva: [email protected]
aktualno
3
Počistili smo pred svojim pragom
Po uspešnih akcijah »Očistimo Slovenijo v
enem dnevu« in »Star papir za novo upanje«, smo zaposleni v TE-TOL tudi letos
prispevali k lepši, čistejši Ljubljani in s tem
Sloveniji. Pridružili smo se čistilnim akcijam »Za lepšo Ljubljano 2012« in »Očistimo
Slovenijo 2012«, ki sta bili izvedeni zadnjo
soboto v marcu.
Na zbirnem mestu pri TE-TOL je zbrane odpadke odlagalo okoli 200 prostovoljcev, skupno število prostovoljcev za ta del Ljubljane
pa je preseglo število 400. Pod okriljem Turističnega društva Zelena jama, ki je bil uradni koordinator akcije za področje Četrtne
skupnosti Moste in Četrtne skupnosti Jarše,
smo se lotili temeljitega čiščenja predela med
Naši potapljači so podali v mrzlo Ljubljanico in iz nje
potegnili več predmetov.
Toplarniško ulico in Zaloško cesto ter bližnjega nabrežja Ljubljanice. Velja tudi izpostaviti, da je precejšnje število zaposlenih v
TE-TOL sodelovalo v akcijah v svojih okrajih, predvsem prostovoljnih gasilcev, ki so se
po »uradni dolžnosti« spopadli z odpadki.
Direktor Blaž Košorok je ob zaključku akcije glede na zbrane odpadke - predvsem se
je nabralo ogromno plastične embalaže, ki
jo posamezniki odvržejo povsod, izogniti pa
se nismo mogli tudi nevarnim odpadkom in
azbestnim ploščam - povedal, da se žal še
premalo zavedamo, da bi takšne akcije lahko in morale postati utečena praksa: »Počistiti moramo predvsem v svojih glavah, za to
pa imamo čas vse leto.«
D. K. L.
Pogled v TE-TOL skozi oko kamere 2.
V sklopu projekta »Pogled v TE-TOL skozi
oko kamere« je nastal video o energetskem
in okoljskem pomenu TE-TOL za Ljubljano.
Video z naslovom TE-TOL- Energetsko srce
Ljubljane si lahko ogledate na kanalu youtube, na naslovu http://bit.ly/GArLBR.
V končni izdelavi sta tudi video o pomenu soproizvodnje in video o energentih, ki
jih uporabljamo v TE-TOL. Končana bosta
predvidoma aprila.
D. K. L.
Med odpadki, ki
kazijo zelenice
med Zaloško
in Toplarniško
ulico, so bile tudi
odvržene igle.
4
intervju
Spremenimo svoje navade in
spremenili bomo svet – na bolje
Pogovor s predstavniki ekoloških organizacij
Doris Kukovičič Lakić
Trajnostni razvoj zahteva uravnoteženost
med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, pri čemer je ključnega pomena tudi
najširša udeležba javnost. Pri vstopanju javnosti v procese odločanja imajo čedalje večji
pomen nevladne okoljske organizacije. Njihova nekdaj osnovna naloga - krepitev zavesti o odgovornosti posameznika za stanje
v okolju in spodbujanje pripravljenosti za
spreminjanje osebnih vrednot – je že prerasla okvire. Svoje programe delovanja usmerjajo v razkrivanje in reševanje problemov,
tako s svetovanjem kot z ukrepi za izboljšanje okoljske politike. Predstavljamo tri organizacije, ki s svojimi programi v Sloveniji
bistveno prispevajo k trajnostnemu razvoju
v energetiki in prometu.
foto arhiv
Umanotera
je opravila strokovna skupina projekta v sestavi dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Franc Pohleven, Anamarija Slabe, dr. Sašo Medved,
dr. Aljaž Plevnik in Vida Ogorelec. Nismo
iskali »idealnih praks«, a vsak primer ima
določene elemente dobre prakse, za katere
želimo, da se razširijo tudi v drugih okoljih.
Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih Evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih
plinov ni le možno in praktično izvedljivo,
temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi,
med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja.
Daljinsko ogrevanje pomembno prispeva k
boljši kakovosti zraka. Z uvedbo lesne biomase je TE-TOL zmanjšal izpuste CO2 za
10 %, čez nekaj let namerava polovico preUMANOTERA, Slovenska
moga nadomestiti z zemeljskim plinom.
fundacija za razvoj,
V kolikšni meri ste seznanjeni z njegovim
direktorica mag. Vida
razvojem in kakšno je vaše mnenje o njem?
Ogorelec Wagner
Prakso in načrte TE-TOL poznam bolj od
daleč, a jo spremljam že tri desetletja. Na
uvajanje biomase in nadomeščanje premoV okviru projekta »Sloga s zemeljskim plinom v Ljubljani moramo
venija znižuje CO2: dobre
prakse« ste lani izbrali tipogledati s stališča celotne energetske poliste, ki pomembno znižutike Slovenije in EU - od sedanjega stanja do
jejo izpuste CO2 ter hkravizije trajnostne energetike, ki nedvomno
ti prispevajo k uveljavitvi
pomeni izrazito večjo energetsko učinkovinačel trajnostnega razvoja.
tost (pri zgradbah tudi za faktor 10) in 100 %
Katere ste izbrali in zakaj?
obnovljive vire. Zemeljski plin je nedvomno
V skladu s projektno naprava izbira za prehodno obdobje. Pri lesni
logo naročnika smo pri
biomasi se moramo vprašati o njenem izvoizboru dobrih praks v čim
ru: ali gre predvsem za odpadni les slovenske
večji možni meri upoštevali
lesne industrije? Razmisliti bi veljalo tudi o
predvsem zmanjšanje izpustov CO2 in mersolarnem segrevanju tople vode poleti (v naljive finančne prihranšem projektu primer
ke, prenosljivost dobre
dobre prakse DOLB
prakse na območju
Vransko). Predvsem
Zemeljski plin je nedvomno
Slovenije (ob le manjpa je v prehodu v nizprava izbira za prehodno
ših prilagoditvah) in
koogljično družbo ena
prispevek k širšim cinajvečjih priložnosti
obdobje. Razmisliti bi veljalo
ljem trajnostnega raSlovenije energetska
tudi o solarnem segrevanju
zvoja
(gospodarski,
prenova zgradb in Metople vode poleti.
družbeni in okoljski
stna občina Ljubljana
cilji). Izbranih je bilo
bo morala več pozor15 slovenskih in 5 tujih
nosti nameniti strani
dobrih praks – vse so objavljene na spletni
povpraševanja po toploti – najprej za zgled
strani www.slovenija-CO2.si. Končni izbor
z javnimi objekti v svoji lasti, z doslednimi
intervju
zahtevami po najvišjih standardih energetske učinkovitosti pri novogradnjah in spodbujanjem prenove drugih objektov. Preobrazba TE-TOL bi šla morda od dobavitelja
toplote prav v smeri zagotavljanja celovite
energetske ponudbe, ki uporabnikom ponuja udobje po najbolj optimalni ceni na dolgo dobo. Za TE-TOL je velika, še ne dovolj
izkoriščena priložnost tudi dobava hladu v
poletnem času.
lji na avtomobilu. To se med drugim odraža
tudi v zelo slabi kakovosti zraka v Ljubljani,
ki negativno vpliva na zdravje prebivalcev.
Še posebej so škodljivim emisijam izpostavljeni tisti, ki živijo ali se gibljejo ob najbolj
obremenjenih prometnicah. MOL bi morala
uvesti rumene pasove na glavnih vpadnicah in dati prednost javnemu prevozu. Če
bi zmanjšali priljubljenost vstopa v mesto z
avtomobilom in povečali pretočnost javnega potniškega prometa (JPP), bi ljudje hitro
Ogljični odtis je povezan z energetsko
presedlali na JPP. Več raziskav namreč kaže,
učinkovitostjo. Kateri ukrepi bi po vašem
da je ljudem pri izbiri prevoznega sredstva
mnenju morali biti bolj zastopani, da bi
časovna komponenta še vedno najpomembzmanjšali porabo energije?
nejša.
Poleg povečevanja energetske učinkovitosti
Ljubljana ne bi smela nikakor razmišljati o
zgradb je še veliko priložnosti v učinkovirazširitvi kapacitet cest za osebni promet.
tosti električnih in elektronskih naprav, pa
Študije iz tujine kažejo, da je večanje infratudi v prevozih. Rastrukture za osebni
stoče cene energije nas
promet le še povečalo
spodbujajo k drugačštevilo osebnih vozil
Osnovno vodilo pri urejanju
nemu razmisleku kot
in posledično promepred desetimi leti, ko
tne zamaške. MOL
prometa mora postati
je prevladal vtis, da je
mora izkoristiti obstoravnanje po sledečih
energije v izobilju in
ječo infrastrukturo in
prioritetah: pešec, kolesar,
da je poceni. Večina
promovirati JPP, kolescenarijev nam za prisarjenje in pešačenje.
javni promet, avtomobil. Le
hodnost napoveduje
MOL je uvedla sistem
tako bomo lahko dvignili
še izrazito višje cene
'Bicikelj', ki so ljudje
energije, kar seveda
hitro posvojili, kar je
raven kakovosti življenja v
spodbuja bolj varčno
dodatna potrditev, da
Ljubljani.
in učinkovito ravnanje
ima kolesarjenje velik
z njo. Sicer pa se bomo
potencial. Zato so nujv Sloveniji morali
ne investicije v kolekmalu tudi odločiti, kakšna naj bo, če sploh,
sarsko infrastrukturo, saj je le-ta preveč poprihodnost energetsko intenzivne industrimanjkljiva, da bi lahko zagotavljala varno in
je, ki prispeva skoraj tretjino izpustov CO2
prijetno kolesarjenje, ravno tako je potrebno
in relativno majhno dodano vrednost.
povečati število kolesarskih stojal in kolesarnic (npr. na postajališčih javnega prometa).
Investicije v kolesarsko infrastrukturo so v
FOCUS, Društvo za
primerjavi z učinki, ki jih lahko dosežemo
sonaravni razvoj,
na področju prometa in posledično na kakopredsednica Živa
vosti zraka in zdravju, zanemarljivo majhne.
Gobbo,
Osebnim avtomobilom mora MOL otežiti
dostop v mesto. Več kot 120 tisočem vozaV društvu Focus se
čev, ki dnevno prihajajo v prestolnico na
zavzemate za trajnodelo, je potrebno ponuditi atraktivno alstno mobilnost. Vaš
ternativo in to čim bližje njihovega doma.
Portal »Izstopimo iz
Osnovno vodilo pri urejanju prometa mora
kolone!« ponuja štepostati ravnanje po sledečih prioritetah:
vilne nasvete za izpešec, kolesar, javni promet, avtomobil. Le
boljšanje
naših
protako bomo lahko dvignili raven kakovosti
foto: avtor Jure Verč
metnih navad. Kakšni
življenja v Ljubljani.
pa so sicer vaši predlogi k prometni ureditvi v MOL, kako bi zmanjšali preseganje
Odpadki in prometna politika sta točki,
koncentracij delcev PM10?
kjer nekako ne vidimo jasne poti razvoja.
Kljub znanju, ki je na voljo in nešteto primeKonec lanskega leta je bila sprejeta Uredba
rov dobrih praks, se pri urejanju prometa vse
o odpadkih. Mislite, da bo z njo lažje zaprevečkrat ponavlja stare napake. Z izjemo
gotovljena piramida trajnostnega ravnanja,
strogega centra dostopnost še vedno temeali bo v slovenskem prostoru ostala priori-
5
6
intervju
teta odlaganje odpadkov?
Odpadki niso med področji, na katera se v
društvu osredotočamo, zato uredbo težko
komentiram, pri prometni politiki pa se žal
moram strinjati. Zato bi opozorila na nujnost sistematičnega pristopa k trajnostni
mobilnosti. Medtem ko že nekaj časa imamo strategijo razvoja avtocest, trajnostna
mobilnost ni med prioritetami pri strateškem načrtovanju. V Koaliciji za trajnostno
prometno politiko smo zato postavili 10 tez
o trajnostni prometni politiki, ki smo jih naslovili tudi na odločevalce.
Zagovarjate, da ekonomski instrumenti
lahko igrajo zelo pomembno vlogo. Lahko
naštejete kakšen primer dobre prakse iz tujine na prihodkovni strani (torej davek, ne
subvencija), ki bi se ga dalo relativno enostavno prenesti v našo zakonodajo?
Dober primer uporabe takšnih instrumentov je recimo nemška zelena javnofinančna
reforma. Z namenom zmanjšanja porabe
energije iz fosilnih virov, ki močno obremenjuje okolje, so v okviru reforme povečali
davke na energetske vire v majhnih, vnaprej
predvidenih korakih, uveden pa je bil tudi
davek na elektriko. Tako so zagotovili spodbude za prihranke in varčno rabo energije,
obenem pa so ustvarili tudi zagon za ustvarjanje delovnih mest.
Slovenski E-forum,
Društvo za energetsko
ekonomiko in ekologijo,
predsednik Gorazd
Marinček
foto arhiv
Slovenski E-Forum
Kakšno je vaše mnenje
o osnutku nacionalnega
energetskega
programa
(NEP), na katerega sprejem še čakamo, in zagotavljanja nemotene oskrbe z
električno energijo?
Žal je osnutek novega NEP
vpet v stare paradigme,
ki so ujete v spiralo večje
porabe-večje proizvodnje
in tako naprej v neskončnost. Premalo upoštevamo možnosti, ki jih
nove tehnologije omogočajo za bolj učinkovito rabo. Več let zapored porabimo vsako
leto vsaj 50 odstotkov več energije na enoto
družbenega bruto proizvoda od povprečja
evropske sedemindvajseterice. Pri elektri-
ki to pomeni približno 4,2TWh, TEŠ6 pa
jih bo letno proizvajal 3,5TWh. Nemoteno
oskrbo z električno energijo že imamo in z
dejanji za doseganje evropskega povprečja
energetske učinkovitosti bo oskrba samo še
bolj prijazna do porabnika in do okolja.
Kje vidite največji manjko in kje najbolje
izkoriščen potencial obnovljivih virov v
Sloveniji?
Naj ponovim, upoštevajmo možnosti novih
tehnologij in z novo paradigmo poglejmo od
gospodinjstva, šole, vrtca, porabnika proti
proizvajalcu. Nekoč pred 25 leti smo križali
mnenja o enem ali dveh velikih računalniških središčih v državi, danes ima praktično vsako gospodinjstvo več informacijsko
telekomunikacijskih kapacitet od takratnih
računalniških središč. Tako gre tudi razvoj
v energetiki na razpršeno proizvodnjo, ne
samo toplote, ampak tudi elektrike, in samo
nekaj let in ne desetletij je do energetske samooskrbnosti gospodinjstev, naselij, občin
in tako naprej. V sosednji Avstriji (in ne v
Avstraliji) so številni primeri tovrstnih dobrih praks, predvsem pa prevladuje nov
pogled na lokalno energetiko. Po mojem je
največji manjko v zastarelosti omrežja in v
odsotnosti koncepta „demand side management” - upravljanja rabe pri porabniku,
kar bi pomembno izboljšalo razpoložljivost
obnovljivih virov, ki jih po moje na splošno
premalo izrabljamo, tako da niti ocene primerno ne morem dodeliti.
Zakaj mislite, da je v Sloveniji tako težko
postaviti prvo vetrno elektrarno. Medtem
ko bo Nemčija s svojimi vetrnimi elektrarnami kmalu nadomestila izpad zaradi ugasnjenih nukleark, mi še vedno čakamo na
prvo vetrno elektrarno?
Zaradi našega načina razmišljanja, ko najprej trmasto zagovarjamo razlike in morebitno popuščanje v iskanju kompromisa
razumemo kot ponižanje, namesto da bi
skupaj poiskali čim bolj sprejemljive rešitve.
Pri čemer za temeljni kriterij pri načrtovanju jemljemo strogo finančni učinek, kajti
če bi nam bili trajnostni kriteriji in blaginja
porabnikov-državljanov v ospredju, bi se
marsikaj pokazalo drugače. Poleg tega pri
nadomestitvi „nuklearne elektrike” z vetrno
ne gre samo za zamenjavo tehnologije, ampak za temeljite spremembe v glavah odločevalcev. To pa ni stvar energetike, ampak
bolj kulture, odnosa do okolja, etike, socialne psihologije in ne nazadnje politike.
e-kogeneracija
7
PPE-TOL novičke
Tudi v 2012 z nami še vedno projekt PPE-TOL
V prejšnji številki smo vam predstavili dogajanja na štirih področjih projekta prigradnje plinsko-parne enote, za katera vam
sedaj lahko potrdimo, da napredujejo. Sicer
počasi, a zanesljivo.
Dela na prestavitvi 110kV prostozračnega
stikališča so se začela in potekajo brez večjih
težav. Te so nam v prvih dveh zimskih mesecih povzročale občasne nekajdnevne zelo
nizke temperature, a smo vseeno uspešno
napredovali.
čevanju finančne konstrukcije in to pred
podpisom pogodb za izvedbo LOTov, da
ne bomo po nesrečnem naključju kašnemu
od spremljevalcev projekta nehote vzbudili asociacijo na kakšen večji potekajoč
projekt z nesrečno nezaključeno finančno
konstrukcijo. Pozitiven korak v to smer je
ponovno pozitivno poslovanje TE-TOL. A
bi nas zaradi očitno spiralne luknje na finančnih – posojilnih trgih kar veselilo, če
bi lahko kakšen evro ali dva pridobili tudi
Dela na prestavitvi 110 kV
stikališča hitro in
brez težav napredujejo.
Izbor konzultanta z ustreznimi izkušnjami
pri podobnih projektih postavitve plinsko-parne soproizvodne enote, ki se povezuje
z obstoječim objektom oziroma enotami, je
uspešno izveden v decembru 2011 in zaključen s podpisom pogodbe v januarju 2012.
Po zelo izenačenem končnem vrednotenju
treh najboljših ponudnikov je izbran del
mednarodnega podjetja Vattenfall (Vattenfall Europe PowerConsult iz Nemčije). Skupaj s konzultantom smo se takoj po izboru
ponovno zakopali v pregled in vrednotenje
ponudb iz LOTa 1, kmalu pa sledijo še ponudbe iz LOTa 2.
Na koncu seveda pridemo še do financ, kjer
se vse začne ali pa konča. Dela se na zaklju-
z dvigom cene toplote, ki je dokazano bistveno cenejša kot v drugih slovenskih mestih. To ne bi bila samo pomoč pri izvedbi
projekta, ampak dolgoročnejša zagotovitev
finančno vzdržnega poslovanja. Banke so
denarno pomoč očitno že razdelile, sedaj pa
pričakujejo, da se novo najete kredite tudi
vrne. Za to pa so potrebna lastna sredstva,
pa zavarovanja (kjer še vedno v partnerstvo
vabimo državo), pa spet lastna sredstva in
zavarovanja, in smo v začaranem krogu: če
ni prvega, pa drugega in potem spet ne obojega.
Za zaključek pa – dela se …
Herman Janež
e-kogeneracija
8
Zaton nafte v transportu?
Primož Škerl
Vse od daljnega leta 1876, ko je Nemec Nikolaus Otto izdelal prvi uporabni motor z
notranjim zgorevanjem, se ti motorji uporabljajo predvsem za pogon vozil. S časom so se
spreminjale tehnične rešitve motorjev, vendar so ti v svojem bistvu ostali nespremenjeni do danes. Poganjali bi nas tudi še naprej,
saj je zalog (vse dražje) nafte še dovolj, če se
ne bi pojavile okoljske zahteve po drastičnem
zmanjšanju emisij snovi v zrak (emisij prahu,
NOx in CO2) – promet je eden njihovih največjih »proizvajalcev«. Te zahteve postajajo
vse bolj glasne, zato se je začelo iskanje alternative »umazanim« motorjem. Rezultati
iskanja so raznoliki, vse bolj se kot trenutno
najprimernejši izrisuje - električni pogon.
Električna vozila
Električni pogon vozil ni nova pogruntavščina – prvi električni avtomobili so bili
izumljeni le nekaj let kasneje kot motor z
notranjim izgorevanjem in so tedaj veljali za
vrhunec tehnike (leta 1899 je prvi hitrostni
rekord 105,88 km/h postavil električni avto
in ne bencinski!), vendar so zaradi težav s
hranjenjem električne energije, predvsem pa
zaradi bliskovito se razvijajočih motorjev z
notranjim zgorevanjem ter rastočega vpliva
naftnih lobijev utonili v pozabo.
Današnji svet prebuja električni pogon v
velikem slogu. Vsi večji proizvajalci električnih avtomobilov so ali pa še nameravajo
v kratkem na trg poslati vsaj po en model
električnega avtomobila. Ob tem je potrebno poudariti, da se slabosti električnih avtomobilov v več kot sto letih niso bistveno
zmanjšale, vse pa se navezujejo na baterije
kot hranilnike energije. Te so:
•
•
•
•
velike,
težke,
drage,
hranijo lahko le malo energije (v primerjavi s tankom goriva) ,
• se dolgo polnijo (v primerjavi s tankom
goriva) in
• imajo omejen rok trajanja.
Samoumevno je, da so rešitve navedenih težav kot nekakšen »sveti gral« proizvajalcev
baterij.
Upoštevajoč navedene omejitve bi električni avtomobili ostali tam, kjer so bili do pred
kratkim – v prašnem arhivu zgodovine. Tako
pa so prevladale njihove druge lastnosti:
• za pogon ne potrebujejo drage nafte,
• onesnaževanje se umika z lokacije avtomobila na lokacijo vira elektrike (velja
predvsem za fosilne vire),
• onesnaževanje se zmanjšuje v primeru
uporabe visoko učinkovitih tehnologij
fosilnih goriv (moderne termoelektrarne
imajo približno dvakrat boljši električni
izkoristek primarnega goriva kot najmodernejši avtomobilski motorji, da o skupnem izkoristku toplarn ne govorimo…),
• onesnaževanje z emisijami CO2 se celo
ukinja v primeru uporabe elektrike iz
obnovljivega vira (reke, sonce, veter, biomasa,…), kar je pisano na kožo uporabi
v Sloveniji s kar 25-odstotnim deležem
proizvodnje elektrike v hidroelektrarnah
in 42-odstotnim v nuklearki,
• so popolnoma tihi in
• nezahtevni za vzdrževanje zaradi majhnega števila gibljivih delov.
Skratka, električni avtomobili so idealni za
uporabo v urbanih središčih, kjer poteka
večina svetovnega prometa, ki je krivec za
slabo kvaliteto zraka in preobremenjenost s
prašnimi delci (PM10).
Odprto pa še vedno ostaja vprašanje baterij.
Omejen doseg avtomobila zaradi pretežne
uporabe v urbanem okolju ne predstavlja
več nepremostljive težave, saj je dnevna količina prevoženih kilometrov majhna in se
baterije lahko napolnijo doma preko noči.
Za premagovanje večjih razdalj pa je potrebno baterije dopolniti tudi med dnevom.
Zato je potrebno zgraditi mrežo javnih električnih polnilnic. Najprimernejša mesta za
polnilnice so povsod tam, kamor gravitirajo
ljudje: center mesta, nakupovalna središča,
parkirne hiše itd.
e-kogeneracija
Polnilnica še letos tudi v TE-TOL
Primerno pa je tudi postavljati polnilnice
blizu virov energije, s čimer se izognemo
transportnim izgubam elektrike. Zato smo
se v TE-TOL odločili, da tako polnilnico postavimo tudi pri nas. Locirana bo ob uvozu
v podzemno garažo in bo omogočala sočasno polnjenje dveh vozil. Polnilnica bo ob
predvidenem začetku obratovanja še letos
omogočala t.i. navadno polnjenje preko izmeničnega toka in napetosti 230V, ki jo lah-
9
nerator, in ne več jekleni disk v kolesu),
• omogoča vožnjo na dolge razdalje kljub
neobstoječi mreži polnilnih postaj in
dolgemu času polnjenja baterij,
• zmanjšuje emisije CO2, saj bencinski motor – generator deluje vedno v območju
optimalnega izkoristka,
• baterija je lahko precej manjša in cenejša
kot pri čistem električnem avtomobilu.
Glavna slabost hibridov je podvojevanje sistemov, saj ima vsak avto dva neodvisna pogonska sklopa, bencinskega in električnega.
Avto je zato dražji in težji, bolj zapleteno je
tudi njegovo vzdrževanje. Enako velja za sobivanje obeh sistemov, ki zahteva inovativne
in tudi zapletene inženirske rešitve.
Tabela – Primerjava celotnega stroška električnega in bencinskega avtomobila v desetih
letih
celotni strošek avtomobila
avto na bencin
elektro avto
13.000
25.000
subvencija
0
5.000
letni servis
200
50
nabavna cena
ko uporabijo vsi električni avtomobili. Čas
polnjenja baterije pri tem načinu znaša do
osem ur. Kasneje, če se bo pokazala potreba, bo moč polnilnico nadgraditi tudi s t.i.
hitrim polnjenjem z usmerjenim tokom, ki
omogoča polnjenje v zelo kratkem času: za
napolnitev baterije do 80% nazivne kapacitete zadošča le 30 minut. Za tak način polnjenja mora biti primerno opremljen tudi
avtomobil.
Tako bo tudi TE-TOL kot nosilec napredka
na področju tehnologij oskrbe z energijo po
svojih močeh pomagal lažjemu prodoru električnih vozil v naš vsakdanjik.
Hibridna vozila
Hibridna vozila, po domače jim lahko rečemo »mešančki«, predstavljajo vmesno stopnjo med bencinskimi ter električnimi vozili. Njihova naloga je predvsem izkoriščanje
dobrih strani obeh svetov, saj ima tak avto
vgrajena tako bencinski kot tudi elektromotor. Pri »pravih« hibridih (tudi teh obstaja
več vrst) poganja avto le elektromotor, medtem ko bencinski motor deluje kot generator
električne energije. Med obema motorjema
je nameščena tudi večja ali manjša baterija,
ki služi kot začasni hranilnik viškov elektrike oz. njen kratkotrajni vir. Tak koncept ima
več prednosti:
• omogoča shranjevanje energije, ki se
sprošča pri zaviranju ter njeno kasnejšo
uporabo pri speljevanju (zavora v tem
primeru je elektromotor, ki deluje kot ge-
prevoženi kilometri
poraba goriva l/km, MWh/km
cena goriva €/l, €/MWh
letni strošek goriva
15.000
15.000
0,07
0,00025
1,5
60
1.575
225
življenjska doba 10 let
veliki servis
menjava akumulatorjev na
pet let
preostala vrednost vozila
celotni strošek
1.000
10.000
1.300
3.750
30.450
29.000
Robni pogoji: opazovano obdobje 10 let,
letno prevoženih 15.000 kilometrov, cena
bencina 1,4 EUR/l, poraba bencina 7 l/100
km, cena električne energije 60 EUR/MWh,
poraba električne energije 25 kWh/100 km,
subvencija za nakup električnega avtomobila 5.000 EUR.
Če upoštevamo nabavno ceno električnega
avtomobila 25.000 EUR, ceno bencinskega
avtomobila istega razreda 13.000 EUR, dodamo strošek zahtevanih servisov bencinskega avtomobila in menjavo akumulatorjev
v (ocenjeni) vrednosti 10.000 EUR enkrat v
desetih letih in na koncu odštejemo preostalo vrednost vozil (cca. 10% nabavne cene za
bencinski in 15% za električni avto), dobimo rezultate v spodnji tabeli. Izkaže se, da
je kljub višji nabavni ceni nakup in uporaba električnega avtomobila pod navedenimi
predpostavkami kar za dobrih enajst tisočakov ugodnejši.
10
eko-generacija
Nova implementirana pravila
za odpadke
Irena Debeljak
V začetku letošnjega leta je začela veljati
Uredba o odpadkih, ki v celoti nadomešča
Uredbo o ravnanju z odpadki iz leta 2008.
Uredba določa pravila ravnanja in druge
pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje
škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in
ravnanja z njimi ter zmanjševanje celotnega
vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje njene učinkovitosti v skladu z Direktivo 2008/98/ES. Direktiva je bila sprejeta na
podlagi Tematske strategije o preprečevanju
nastajanja in recikliranja odpadkov.
Uvedena je 5-stopenjska hierarhija ravnanja
z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi.
preprečevanje nastajanja odpadkov
priprava za ponovno uporabo
recikliranje
druga, npr.
energetska
predelava
odstranjevanje
Predelava in odstranjevanje odpadkov
Predelava je vsak postopek, katerega glavni
rezultat je, da odpadki služijo koristnemu
namenu, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev
določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije.
In tako smo le dočakali, da so se implementirale tiste zahteve iz Direktive, ki smo jih izpostavljali pri pripravi dokumentacije v zvezi z objektom energetske izrabe odpadkov v
Ljubljani. Po novem se energetsko učinkovit
sežig komunalnih odpadkov šteje za postopek predelave, kadar so izpolnjena določena
merila energetske učinkovitosti.
Odstranjevanje je opredeljeno kot kateri koli
postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanja snovi ali energije.
Vprašanje, ki se izpostavlja, je, kdaj se bo v
naši državi postavila naprava za energetsko
učinkovit sežig komunalnih odpadkov oziroma predelavo odpadkov. Menim, da bo potrebno čim prej določiti novo strategijo ravnanja z odpadki in določiti odgovorne nosilce
projektov na državnem nivoju, s katerimi se
bomo približali državam, ki so učinkovite na
področju gospodarjenja z odpadki.
Status stranskega
proizvoda oziroma
prenehanje statusa
odpadka
Uredba po novem dopušča status
sekundarnega proizvoda in tako
omogoča doslednejše ločevanje med
odpadkom in stranskim proizvodom.
Če so izpolnjeni določeni pogoji, zapisani
v Uredbi, lahko imetnik z ostankom proizvodnje ravna kot s stranskim produktom.
Določenim odpadkom lahko preneha status
odpadka, ko so izpolnjena posebna merila,
določena s predpisom EU, ki ureja prenehanje statusa odpadka za tovrstne odpadke.
Ločeno zbiranje papirja, plastike in
stekla
Verjetno ste opazili nove zabojnike za ločeno
zbiranje embalaže, stekla, bioloških odpadkov.
eko-generacija
Uredba tudi določa, da je treba vzpostaviti
ločeno zbiranje vsaj za odpadke iz papirja,
kovine, plastike in stekla. Z njo se namreč
prenašajo tudi z evropsko direktivo določeni okoljski cilji, ki jih brez učinkovitega
ločenega zbiranja ni mogoče doseči. Vsak
izmed nas lahko prispeva k cilju.
Informacijski sistem o ravnanju z
odpadki
Čakamo, da bo do začetka leta 2013 vzpostavljen tudi informacijski sistem o ravnanju
z odpadki, za elektronsko podporo pri spremljanju pošiljk odpadkov z evidenčnimi listi
in pri predpisanem letnem poročanju oseb,
ki ravnajo z odpadki. Njegova vzpostavitev
nam bo olajšala administrativna opravila,
povezana z oddajanjem in prevzemanjem
odpadkov v obdelavo in letnim poročanjem
o nastalih, zbranih in obdelanih odpadkih.
Že letošnje letno poročilo o odpadkih lahko
izpolnimo elektronsko in ne ročno, kot smo
to morali narediti še lansko leto.
Naša okoljska ozaveščenost
Glede na dosedanje izkušnje bo potrebno še
nekaj dela, da bomo spremenili naše razmišljanje in posledično obnašanje za izboljšave
na področju »ravnanja« z odpadki. Potrebno se je zavedati, da se lahko z doslednim
ločevanjem odpadkov marsikateri odpadek
izrabi kot sekundarno surovino.
Naj raje prevlada visoka stopnja okoljske
ozaveščenosti posameznika, kot da bi bili
podvrženi visokim kazenskim globam zaradi prekrškov v primeru neustreznega ravnanja z odpadki oz. neupoštevanja pravil za
odpadke.
11
kogeneracija
12
V letu 2011 več proizvodnje iz OVE
Štefan Šimunič
Ogrevna toplota
Proizvodnja TE-TOL 2011
Količinska proizvodnja ogrevne toplote je
potekala v odvisnosti od zunanjih temperatur na osnovi določil iz letne pogodbe o dobavi toplote. Glede na potrebe porabnikov,
ki so bile zaradi višjih zunanjih temperatur
manjše, smo proizvedli 1.149.242 MWh
ogrevne toplote, kar je za 9 % manj v primerjavi z lanskim letom.
Električna energija
Na pragu TE-TOL smo proizvedli 387.787
MWh električne energije, kar je primerljivo
z letom 2010. Proizvodnja električne energije se je prilagajala dogovorjenim dnevnim
voznim redom in količinskim planom proizvodnje glede na sklenjene pogodbe. Nekaj
proizvedene energije smo uspešno prodali
na odprtem trgu električne energije (4.451
MWh).
MWh
Tehnološka para ton
Električna energija MWh
Ogrevna toplota MWh
Poraba goriva (energentov) za realizirano proizvodnjo
Tehnološka para
Dejansko proizvodnjo tehnološke pare
133.738 MWh smo v primerjavi z letom
2010 presegli za dobrih 16 odstotkov. Razlog za večjo proizvodnjo tehnološke pare je
povečan odjem oz. realiziran projekt novih
proizvodnih zmogljivosti (porabnikov) v
podjetju Julon.
Poraba energentov vs CO2
Za realizacijo proizvodnje smo porabili
395.855 ton premoga (5 odstotkov manj kot
leta 2010) in 75.448 ton lesnih sekancev (13
odstotkov več kot leta 2010). Emisije CO2 so
v primerjavi z letom prej manjše za 4,5 odstotka (leta 2010 smo emitirali 756.316 ton
CO2, leta 2011 721.924 ton)
Energija iz OVE
ton
Mazut ton
Lesni sekanci (OVE) ton
Premog ton
Iz lesnih sekancev kot obnovljivega vira
energije smo proizvedli 37.400 MWh električne energije (dobrih 22 odstotkov več v
primerjavi z letom 2010) in 101.000 MWh
ogrevne toplote (3 odstotke več kot 2010).
Energija iz lesnih sekancev tako za leto 2011
predstavlja dobrih 10 odstotkov zelene električne energije in 11 odstotkov zelene toplote.
generacija
Svet delavcev
Narobe svet in delavcev svet
Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev
Korakamo
v
novo pomlad in
tudi v zadnje leto
mandata sveta
delavcev, ki je nastopilo z delom
leta 2008. V kolikor ne bo prišlo
do kakšnih večjih vremenskih
presenečenj, lahko zaključimo,
da je bila zima
s snežno odejo
žal
radodarna
le
izven
naših
Boštjan Kocijan
meja…
Poleg
»snežne
suše« smo vse bolj priča tudi »sušam« v državnih blagajnah, doma in po svetu. Če za
naravne pojave težko določimo krivce, bi
jih za ekonomske pojave veliko lažje, a imajo očitno le-ti precej nadnaravnih lastnosti,
saj praviloma ne nosijo posledic svojih (ne)
dejanj, temveč le-te praviloma najbolj občutijo tisti, ki celo v času »debelih krav« niso
živeli v izobilju. Žalostno je tudi, v kolikor
se bo izkazalo za resnično, da lahko posamezniki s kupljeno izobrazbo »prilezejo« v
parlament, medtem ko nemalo ljudi, ki so
za svojo izobrazbo pošteno garali, zaposlitve
ne dobijo, ali pa se morajo sprijazniti z minimalno plačo (delajo celo »pro bono«), ki je
že precej bolj podobna mezdi kot pa poštenemu plačilu. Narobe svet!
Da me ne bi preveč zaneslo v politiziranje, se
bom skušal držati »domačega terena«.
Nadzorni svet je na svojih sejah obravnaval
Plan družbe za leto 2012, ki ga je po dopolnitvah tudi potrdil. Še vedno smo priča porastu cen energentov na eni strani in nizkim
cenam električne energije na drugi, a sem
prepričan, da bo s strani vodstva storjeno
vse, da bo končni poslovni rezultat kljub negativnim dejavnikom čim boljši.
Nadzorni svet je po dodatni razlagi s strani
vodstva podal soglasje na podpis Pogodbe o
izvajanju strokovno-tehničnih in organizacijskih storitev med TE-TOL in JHL.
Podano je bilo tudi soglasje k zadolževanju
za morebitne potrebe občasnega pokrivanja
likvidnosti.
Z vstopom v investicijo PPE-TOL se je pokazala tudi potreba po konzultantskih storitvah, saj vsej strokovnosti navkljub z gradnjo takšnih objektov v TE-TOL nimamo
veliko izkušenj. Nadzorni svet je podal soglasje na podpis pogodbe z najugodnejšim
ponudnikom, ki ima tudi odličen renome in
bogate izkušnje na tem področju. Obravnavalo se je tudi poročilo o stanju na PPE-TOL
ter težavami ob uvedbi SAP informacijske
tehnologije (prenos domene TE-TOL pod
domeno JHL).
Aktivnosti sveta delavcev so bile v tem obdobju največje na področju varstva pri delu
(označevanje naprav, problematika nedostopnih – nevarnih – mest pri upravljanju z armaturami in napravami, določitev kriterijev
za podeljevanje dodatkov za težke pogoje
dela, zahteve po pridobitvi izjav o varnosti
z oceno tveganja za vsa delovna mesta,…).
Zaradi spremembe zakonodaje (Zakona o
zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov – ZZRZI) in nejasnih tolmačenj
glede dovoljene namembnosti porabe sredstev iz naslova rezerv za delavce invalide pa
bo svet delavcev pridobil tudi zunanjo pravno razlago, ki bo razjasnila situacijo na tem
področju.
V pomladanskem delu pa pričakujemo, da
bomo lahko spravili v »obtok« anketo za vse
zaposlene, rezultati katere bi služili najprej
za analizo trenutne situacije (zadovoljstva
delavcev) ter kasneje za spremljanje trendov
gibanja teh rezultatov (periodično izvajanje
anket na določena obdobja).
Kmalu bo nastopil čas, ko bo potrebno potegniti črto pod uspešnost delovanja sveta
delavcev v tem mandatu, delavci pa bodo
svojim predstavnikom lahko podelili ocene
že v zadnjem delu letošnjega leta.
13
generacija
14
Mi vsi smo eno
Obratni elektrikarji in obratni ključavničarji
»Lahko bi nam rekli tudi obratni zdravniki«
Sandi Zupančič
Zgoraj od leve
proti desni: Sandi
Zupančič, Tomaž
Rigler, Aleksander
Humar, spodaj:
Mirko Matičič,
Drago Pekez in
Milinko Ćućić
Delo, ki ga opravljamo, ni fizično
naporno, a od nas
zahteva
veliko
mero iznajdljivosti, poznavanja
različnih sistemov, tehnoloških
procesov, orodja,
sposobnost hitrega ukrepanja,
univerzalnost…
Po nazivu imamo
ločeni imeni, v
praksi velikokrat
delujemo kot eno
delovno mesto.
Ključavničarji se
spoznamo tudi
na osnove elektrotehnike, elektrikarji pa na
osnove strojništva. V zadnjem
času smo se morali spoznati tudi
Glede na dosedanje izkušnje vemo in občutimo pri svojem delovnem procesu, da smo
nepogrešljivi člen naše družbe. Obe delovni
mesti sta sistematizirani v službi obratovanja oziroma v tako imenovanem pogonu.
Naša poglavitna naloga je odpravljanje tehničnih napak v tehnoloških procesih, ki se
pojavljajo med samim obratovanjem. Pomemben je tudi varnostni izklop pri vzdrževanju naprav. Preprečujemo težje okvare
posameznih elementov in naprav tehnološkega procesa. Torej so ključne aktivnosti
predvsem vzdrževalne, kontrolne in varovalne narave. Lahko rečem, da smo prvi, ki
ukrepamo, ko nastopijo težave. Pogosto smo
izpostavljeni neugodnim vplivom okolja ter
delovnega procesa pri odpravljanju in ugotavljanju oziroma poskusih odprave napak.
Od sodelavcev velikokrat slišimo očitek, da
»obratni« ne delamo nič. Najbolje bi bilo,
da tisti, ki tako mislijo, najprej spoznajo in
poizkusijo naše delo in ga potem ocenjujejo.
A veš, da smo spet pod napetostjo?
generacija
Itak imam vse pod kontrolo, čeprav mogoče ni videti tako
z računalniškim vodenjem procesov in raznimi merilniki ter napravami, ki delujejo
na osnovi digitalne tehnologije.
Opravljamo tudi vizualni nadzor tehnoloških procesov in naprav po lastni presoji ter
obvezno kontrolo objektov kemične priprave vode in nizkotlačne kotlovnice, saj je bila
v teh objektih pred časom ukinjena 24-urna
prisotnost posluževalca.
Obratni ključavničarji pri svojem delu potrebujejo izpit za voznika viličarja in izpit iz
Ex sistemov. Poleg svojih rednih zadolžitev
v času kurilne sezone skrbimo še za pretovor lesnih sekancev s kamionov v kamionski vsipnik. Dodatna opravila nam dajejo
tempo delavnika. Naša prisotnost na kamionskem vsipniku, kljub dodatnemu delu, ni
zmanjšala učinkovitost pri odpravljanju in
ugotavljanju napak v proizvodnih procesih.
Obratni elektrikar za opravljanje svojega
dela potrebujemo
izpit iz Ex sistemov in izpit za
posluževanje in
vzdrževanje nizko in srednje napetostnih naprav.
Za svoje delo
potrebujemo še
poznavanje vseh
sistemov elektrotehnike, saj nam
je prepuščena vsa
odgovornost pri
odločanju kako
ukrepati, ko se
pojavi
napaka
na
električnih
sistemih in tehnoloških procesih. Po dosedanjih
izkušnjah
ugotavljamo, da
smo popoldne in
ponoči v službi
obratovanja redki s poznavanjem
elektrotehnike in
avtomatizacije ter
meritev na posameznih napravah
in postrojih, zato
moramo velikokrat sami presojati, kako ukrepati,
da proizvodnja
oziroma procesi
potekajo neovirano in da ne pride
do
zaustavitve
posameznega procesa proizvodnje.
Ekipa obratni elektrikar in ključavničar
smo tim, ki ne pozna besedne zveze »to ni
moje delo«. Pristopimo tudi k delu, kjer ni
potrebno poznavanje strojništva ali elektrotehnike. Smo ekipa, ki nudi prvo pomoč,
izvid, terapijo in napotnico, ko nastopijo
težave na katerem od naših tehnoloških sistemov. Smo tudi tisti, ki nas lahko srečaš na
vseh lokacijah družbe.
Za zaključek lahko rečemo, da smo v družbi kot zdravniki, saj je naše delo podobno
njihovemu delu; k njim gremo, ko imamo
zdravstvene težave. Nas »obratne zdravnike« pa pokličejo, ko so težave na sistemih in
tehnoloških procesih, da jim nudimo prvo
pomoč in damo napotnico za odpravo napak in poškodb. Manjše poškodbe, ki jih
lahko odpravimo in imamo na voljo potrebno opremo, pa oskrbimo tudi sami.
15
generacija
16
Jubilanti
V prvem četrtletju letošnjega leta so svoje delo TE-TOL obeležili naslednji jubilanti:
Fink Boštjan - 20 let v TE-TOL
»V takem kolektivu kot sem, mine dvajset let kot bi mignil, upam da bo naslednjih dvajset
isto lepih, vendar ne tako hitrih, lepe stvari naj trajajo. Nagrado pa bom namenil za dopust z
družino.«
Maša Štangl - 10 let v TE-TOL
»V TE-TOL sem redno zaposlena 10 let, prej pa sem štiri leta opravljala delo preko študentskega servisa. Danes sem zadovoljna, da sem v študentskih časih začela TE-TOL spoznavati
od najnižjih delovnih mest. Tudi meni je ta čas, kot verjetno vsem nam, izredno hitro minil.
Poleg družboslovnih ved sta me vedno zanimala umetnost in oblikovanje, zato bom jubilejno
nagrado, kot tudi večino dopusta porabila za šolanje na University of the Arts London, kjer se
izobražujem že drugo leto.«
Sandi Zupančič - 10 let v TE-TOL
»Po desetih letih dela v podjetju TE-TOL se zdi, da je ta čas res hitro minil. Za to so pripomogli
dobro delovno vzdušje in dobri pogoji dela. Lahko rečem, da sem se v tem času marsikaj naučil
in z veseljem sem prihajal v službo, kljub napornemu nočnemu delu. Denar, ki sem ga dobil za
deset let delovne dobe v podjetju, bom porabil za dopust v tujini v mesecu maju in za izobraževanje otrok.«
Marjan Godec - 10 let v TE-TOL
»V TE-TOL sem prišel povsem slučajno. Bil sem sicer zaposlen, a ne za reden delovni čas, zato
sem si nadvse želel redno službo. Sosed Uroš Lenič (sodelavec iz strojne službe) mi je takrat
dejal, da v toplarni potrebujejo delavce, a da so delovni pogoji v delavnicah precej težki (izpostavljenost umazaniji, prahu, …). Kljub temu sem z obema rokama zagrabil priložnost in
se prijavil za odprto delovno mesto in vse do danes mi ni žal. Svoje delo imam rad. Jubilejne
nagrade sem se razveselil, saj mi bo prav prišla pri adaptaciji stanovanja.«
Ciril Povše - 10 let v TE-TOL
»Čas res hitro mineva, teh deset let je minilo en dva tri. Najbrž tudi zato, ker je moje delo zelo razgibano – sem skupinovodja, delam predvsem na lesni biomasi.« Da je Ciril Povše povezan z lesom
tudi zasebno, večini zaposlenih v TE-TOL ni tuje. On je namreč tisti, ki je ob 40-letnici delovanja
TE-TOL izdelal 1,5 m veliko leseno skulpturo, ki krasi vhod v upravno stavbo. Ciril je tudi tisti,
čigar delo lahko občudujemo tudi v sliki – je namreč karikaturist za Megavat. Kot umetnik po srcu
bo tudi jubilejno nagrado namenil za svoj hobi, če ne, pa se bo podal na kakšno potovanje.
Petrič Janez - 10 let v TE-TOL
»Neverjetno se mi zdi, da je minilo že deset let. Zame še najbolj opazni razliki v tem času sta menjava treh »cimrov« v pisarni in to, da smo v glavno komando postavili kakih 20 novih računalnikov. No saj, ko začnem razmišljati, se začne nabirati kar veliko manjših, če jim še lahko rečem,
novosti, saj so stare že po pet in več let. Večino jubilejne nagrade bom porabil že drug mesec za
družinsko potepanje po Italiji.«
generacija
17
Člen v verigi
Janez Babnik: »Vse v življenju ti da energijo: ljudje, živali,
predvsem pa šport«
Janez Petrič
Janez Babnik je v TE-TOL zaposlen na delovnem mestu izmenovodje. Večini je poznan po odličnih uvrstitvah na kolesarski
dirki Juriš na Trebeljevo, a kolesarstvo je le
eden izmed številnih športov, v katerih dosega odlične rezultate. Sam vem, da je tudi
en najbolj prizadevnih članov tekaške sekcije in ne nazadnje še oče številne družine.
Odkar te poznam, torej že vsaj desetletje, si
zaposlen kot izmenovodja. Verjetno pa nisi
začel na tem delovnem mestu. Mi lahko poveš kaj o svojem začetku v TE-TOL?
Začel sem še kot štipendist na počitniški
praksi. Z zaposlitvijo sem nadaljeval poklicno pot kot pomočnik strojnika parne turbine, potem sem napredoval v strojnika kotlovskih naprav in v vodjo izmene, kar sem
še danes.
Kadar se srečava, si vedno nasmejan, miren
in preudaren. Tudi večji zapleti te ne vržejo s tira. Že to, da ti sodelavci niso podelili nobenega vzdevka pove veliko. Kako ti
uspeva?
(Smeh) Ne, vzdevka nimam. Preudarnost
in zmožnost pravilnih odločitev pa sem pridobil od svojega mentorja, žal pokojnega g.
Habiča. Na življenje gledam z vidika, da je
treba vsak dan izkoristiti, jaz ga poizkušam z
nasmehom, in mislim, da mi res kar uspeva.
Kot sem že omenil, šport predstavlja velik
del tvojega življenja. V katerih športnih
sekcijah ŠKD TE-TOL si vključen in s katerimi športi poleg teh se še ukvarjaš?
Košarka je prvi šport skozi vse moje življenje. Z leti sem pa spoznal tudi ostale športe.
Najprej sem začel s tekom, potem pa s kolesarstvom in odbojko. Ravno prav sem visok,
da nisem neroden in višina mi pri vseh športih prav pride.
Če je kolesarstvo šele tvoj tretji šport, se je
nabralo že veliko tvojih zmag na dirki Juriš
na Trebeljevo. Mi poveš koliko?
Mislim, da tri ali štiri, ampak prva je bila
najslajša (smeh). So bile pa vse prigarane na
celoletnih treningih. V kolesarski sekciji je
veliko dobrih kolesarjev, tako da zmage brez
treninga ni mogoče
doseči. Ni bližnjic.
Kaj ti predstavlja
zmaga na tej dirki?
Dodaten motiv za
naslednjič ali breme? Bi po številnih
zmagah lažje ali težje prenesel poraz?
(Smeh) Poraz bi kar
prenesel. Zmaga mi
ne pomeni toliko.
Všeč mi je močna
konkurenca, ki je
močnejši motiv od
same zmage.
Si tudi oče štirih
otrok. Sam imam
dva fanta polna energije in si kar predstavljam kako bi bilo, če bi bili štirje.
Ja, imam dva sinova in dve hčerki. Otroci
so mi popolnoma spremenili življenje. Pred
očetovstvom se mi je življenje odvijalo bolj
počasi. Sedaj je v družini potrebno mnogo
usklajevanj in organizacije. Vsekakor sem
mnenja, da ti otrok podari dvakrat toliko
energije in volje kot ti je vzame.
Poleg vsega si še gospodar na manjši kmetiji. Od kod črpaš energijo za vse to?
Vse v življenju ti da energijo: ljudje, živali,
predvsem pa šport, če jo zmoreš črpati. Velikokrat se utrujen in nenaspan podam na
kolo, vrnem se pa prerojen. Vame je šport
vcepil disciplino in red, kar mi zelo prav pride v vsakdanjem življenju. Ob preobilici dela
na kmetiji, številni družini in triizmenskem
delu je potrebno stvari narediti takoj. Dela
nikoli ne prelagam.
Si si zastavil še kake večje izzive za prihodnost? Še kakšen otrok?
(Smeh) Ne, to pa ne. Je pa dovolj. Ja, podvigi,
mogoče se bom vrgel še v kakšen šport (???),
čaka me pa tudi obnova hiše. Že dolgo imam
željo preteči dvainštirideset kilometrov na
Ljubljanskem maratonu. Enkrat v življenju
se bom zagotovo opogumil…
Janez Petrič in
Janez Babnik
generacija
18
Živimo zdravo
Tistega mrzlega vikenda je edino letalo zasenčilo snežno
podlago
Nebo je brez
oblačka…
30 stopinj pod ničlo. Kljub temu se je
večina odločila, da ob vrhunski opremi, ki jo ima večina članov smučarske
sekcije, in s še malo dodatne toplotne
zaščite, le odrinemo na smučarske terene in premagamo napovedan sibirski
mraz. Prvi dan je temperatura res krepko padla pod ničlo, na višini 2.400 metrov je bilo - 22 stopinj. Kljub temu se
je po smučiščih vila lepa močeradasto
črno-oranžna silhueta smučarjev (naša
smučarska sekcija namreč). Drugi dan
je mraz nekoliko popustil in ob lepem
sončnem vremenu mraza skorajda ni
čutilo, sončno idilo je baje »skazila« ena
sama senca in še to je povzročilo letalo.
Smučarski vikend je tako minil v mrazu in soncu, a brez zmrznjenih okončin
in poškodb. Zato ni razlogov, da ga drugo
leto ne bi ponovili.
Sindikat TE-TOL se je letos prvič odločil,
da organizira dvodnevno smučarsko ekspedicijo, in sicer na Vzhodno Tirolsko. IzbraBojan Đorđević
li smo dve smučišči: za prvi dan
Hochpustertal nad Sillianom in za
drugega smučišče Grossglockner
Resort, ki je nastalo iz z združitvijo dveh smučišč Matrei in Kals
in od koder se ob lepem vremenu
razprostira pogled na 30 vrhov, ki
se ponašajo z višino nad 3.000 m
nadmorske višine. Zagotovo vredno ogleda.
Ker smo izbrali za datum
04.02.2012, ki je sredi smučarske
sezone, nas ni pretirano skrbelo za
samo količino snega (snežna belina je razvidna tudi s fotografije),
vendar pa smo se precej zamislili nad napovedanimi zunanjimi
temperaturami - nekateri udeleženci so zasledili podatke, da na
višjih legah zna zdrsniti tudi na Vzhodna Tirolska se lahko ponaša z odlično urejenimi smučišči.
Upokojenci
V prvem četrtletju letošnjega leta so se upokojili: Roman Rihtar iz Službe obratovanja,
Janez Marolt iz Službe elektro vzdrževanja
ter Rado Kocjančič iz Službe strojnega vzdrževanja.
Z začetkom leta 2012 so se na Javni holding
Ljubljana prenesle podporne službe (finanč-
no-računovodsko področje, kadrovska služba, služba za informatiko in pravna služba)
in s tem tudi sodelavci, zaposleni v teh službah. Želimo jim veliko delovnih uspehov ter
dobrega skupnega sodelovanja.
generacija
19
Zimski športni STIK z bolj in manj svetlečimi pikami
Letos se že tretje leto ukvarjamo s krajšim
zimskim športnim stikom po obdobju, ko
smo imeli že daljšega. Na germansko govorečem področju bi temu kratko rekli »kurz«. A
če se pošteno ozremo nazaj na vse šampi(n)
jonske zgodbe in kratke metre snega, je treba
priznati, da mogoče pa vseeno napredujemo.
Najprej s tem, da vas ne morem zamoriti z
dolgim tekstom, ker mi vsako leto uredniški
odbor nameni pol strani manj, potem pa še
tekst za polovico skrajša, v nadaljevanju pa
še zato, ker se s spremembo ideologij spremenijo tudi časi in letos je tako v ospredju
nabiranje pik. In ko jih takole na hitro seštejemo, je zgodbe konec na četrtem mestu, poročila pa v enem odstavku, vsako leto pa se
napreduje. Če organizator da, za eno mesto,
dne pike. Najbolj svetleče pike nismo dobili,
je bila pa ena malo manj svetleča pika in dve
še malo manj svetleči piki, dvakrat se je pa
končalo tudi s pikami, ki so se skoraj svetile,
šestkrat so bile pa pike kar tako.
Ena pikica se je zaradi tekmovalnega zanosa v neuradnem delu
tekmovanja poškodovala, drug
pikec pa nam je delal veselje v
plesnem delu večera. In ker nekateri nismo razumeli izračuna
rezultatov, organizator ni imel
težav samo s pikami, ampak so se
ga lotili kar fleki. In ker so manjkale pikice, je bilo tudi žlahtnih
pik manj in tako smo zadovoljni
s četrtim mestom. Naslednje leto
naj bi bili organizatorji mi in pričakujemo popolno udeležbo, da
se ne bo dogajalo, da zaradi pikic
izgubljamo pike.
Herman Janež
Položna proga je zahtevala precej nizko prežo…Z njo so nam eno srebro in
dva brona uspeli »prismukati« Doris Kukovičič Lakić, Primož Gostinčar in
Marjan Karpe.
če ne, pa za manj. Kraj (Stari Vrh), mikro
lokacija (koča na Starem Vrhu), poškodbe
(Lidija, Lidija), ni važno. Poglejte slikce, če
imate možnost še en konkreten filmček, pa
bo. Po navodilih urednikov je »v stavku« potrebno omeniti tudi medalje, saj izgleda, da
jih fotograf ni uspel omeniti »v sliki«. Več od
te omembe pa niti ne, ker so to samo posre-
Družabne igre so poškodovale našo Lidijo...
razvedrilo
Prehod podpornih služb TE-TOL na Javni Holding
Ljubljana in opravljanje storitev za TE-TOL
Z dnem 01.01.2012 so podporne službe
TE-TOL prešle na Javni holding Ljubljana
(JHL). Finančno-računovodsko področje,
Kadrovska služba, Pravna služba in Služba
za informatiko bodo še naprej za TE-TOL
opravljale storitve v enakem obsegu.
Da bi sodelovanje s službami in opravljanje
storitev služb na JHL potekalo čim bolj nemoteno, smo v TE-TOL dvakrat na dan organizirali prevoz dokumentacije na JHL ter
v obratni smeri nazaj v TE-TOL.
Kurir odpelje pošto iz TE-TOL na JHL med
tednom vsak dan ob 10.00 in 13.00 uri
Dokumentacijo, ki jo želite poslati na JHL,
oddate v vložišču TE-TOL pred 10. uro in
pred 13. uro. Prav tako se lahko dogovorite
s kurirjem TE-TOL, da prevzame dokumentacijo na JHL in jo pri povratku pripelje v
TE-TOL.
Ob petkih vložišče na JHL obratuje do 13.
ure, zato je potrebno dokumentacijo v vložišče TE-TOL oddati do 12.30 ure.
V aplikaciji Dokumenti so na voljo kontaktne številke za storitve v posameznih službah.
M.Š.
GESLO
KRIŽANKE:
LARA
BARUCA
UPADANJE PODOČNIK
PISATELJ TANČICA,
MORSKE
PRI
TORKAR PAJČOLAN
VODE
PRAŠIČU
NEPODPISAN
AVTOR
VAROVALO
OTROŠKE
NOGE
JAKOB
SKET
ENOVALENTNI
RADIKAL
ETANA
AVTOR:
NAŠ
STOPNJA PISATELJ
JOŽE
BERDON V RAZVOJU (DANILO)
OBSESIJA
PO SLOVENSKO
OKRASNI
KAMEN
VRSTA
VRBE
EKSPERT
ZA OKOLJE
AZIJSKA
DRŽAVA
DRAGO
TRŠAR
LITERAT
FLISAR
SMOLA,
TER
LETALSKA
FIGURA
TRAKTORSKI
PRIKLJUČKI
ZIDAK
TRGOVEC
Z ZRNJEM
RAVNINA
DOLGO
OBDOBJE
PESEM
HVALNICA
SLOVAN.
BOGINJA
ZDRAVNIK
OPERATER
POSEL,
OPRAVEK
ZNAK
ZA RENIJ
POLITIK
RUPEL
PEDRO
OPEKA
GLAS OB
STRELU
PRIVLAČNOST
TRESENJE
ZOB
ZARADI
MRAZA
MOČVIRJE
(NAREČ.)
PTIČJI
GLASEK
STRELSKO
DRUŠTVO
KAREL
DESTOVNIK
TONA
KDOR
ODDAJA
DELO
NA AKORD
TRESENJE
TELESA
Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko,
ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena.
Nagradni sklad:
1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 €

Ime in priimek
Naslov
Geslo
RUSKA
REKA,
PRITOK
OBA
LASTNOST
DOLENJSK.
GOVORA
ŽENSKA
S POSEBNIM
LASIŠČEM
ALEŠ
VALIČ
PROSTOR
PREMIK
NAD
ROKE
GLAVNIM
KROVOM ALI NOGE
SESALCI
S TRDO
KOŽO
NAŠA IN AVSTRIJSKA
POKRAJINA
KULTURNO
DRUŠTVO
SOSEDNJI
ČRKI
NAGRAJENCI IZ 32. ŠTEVILKE:
63 €prejmeDragan Zdravković
42 €prejmeMladen Djurić
21 €prejmeJozo Pečuh
Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in upokojenci
TE-TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene
križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim
geslom oddajte v nabiralnik časopisa do 15.5.2012.