Megavat 40/2013 - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
številka 40 / december 2013 TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA Intervju nekdanji direktorji te-tol TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA Okoljske izboljšave PPE-TOL: dve sta boljši od ene 2 uvodnik Samo Lozej Za zdravo hrbtenico energetike v Ljubljani Interna revija MEGAVAT izdaja Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o. Toplarniška ulica 19 • Ljubljana Uredniški odbor Glavna urednica: Irena Debeljak • Tehnični urednik: Vlado Maričič • Kogeneracija: Štefan Šimunič • E-kogeneracija: Primož Škerl • Ekogeneracija: Irena Debeljak • E-generacija in Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič • Novinarka: Doris Kukovičič • Fotografije: arhiv TE‑TOL • Karikature: Ciril Povše • Produkcija: Vela d.o.o. Ljubljana • Elektronski naslov uredništva: [email protected] V vsebini že 40. številke nam vsem drage revije, se danes oziramo tudi nazaj - da se spomnimo lepih, zanimivih in ne vedno lahkih odločitev iz skoraj 50-letne zgodovine obstoja naše družbe. TE-TOL v takšni obliki kot obstaja danes, v novem letu ne bo več. Postal bo del družbe, ki je nekoč, pred mnogo leti izšla iz njega na samostojno pot, a sta ostali, lahko rečemo usodno povezani. »TE-TOL in Energetika Ljubljana sta srce in ožilje ljubljanskega daljinskega sistema«, je bilo nekoč že zapisano. Dejstvo je, da sta ti dve družbi že vrsto let neločljivo povezani, v letu 2014 pa se bosta tudi pravno-formalno združili v skupno družbo, za katero lahko rečem, da bo »tretji steber«energetike v Republiki Sloveniji. Na skupščini Javnega holdinga Ljubljana mi je bilo zaupano vodenje skupne družbe z imenom Javno podjetje Energetika Ljubljana. S tem sem zadnji, osmi direktor TE-TOL, in prvi direktor skupne družbe. Prepričan sem, da je daljinski sistem Ljubljane hrbtenica energetike v tem mestu, ki pomembno vpliva na širšo ljubljansko regijo, in trdno verjamem, da bomo z novo družbo kos vsem izzivom, da bomo združeni močnejši, sposobnejši in poslovno uspešnejši. Žal so razmere na trgu danes bistveno drugačne kot so bile še pred nekaj leti. Po dobi konjukture, v kateri so se rojevali marsikatere poslovne ideje in razvijale tehnološke rešitve, smo priča neizprosni bitki na finančno degradiranem trgu, kjer se soočamo s turbulentnimi zakonitostmi poslovanja, če jim lahko tako rečem. Vse to ima posledice tudi v energetiki, ki je doslej veljala za praktično najstabilnejši sektor gospodarstva. Dobili smo udarec kar z dveh strani. Na eno stran s tržno ceno električne energije, ki še nikoli ni bila tako nizka in ji stroškovno ne moremo (več) slediti, na drugo stran pa s ceno toplote, ki je administrativno podcenjena… Vse to nas drži za »vrat« in nam ne omogoča prepotrebnega razvoja, h kateremu smo se zavezali in kateremu je potrebno slediti. Ne zatiskam si oči pred očitnim, to je, da je združitev teh dveh družb tako strokovno zahtevna kot čustveno obremenjujoča za vse zaposlene. V TE-TOL sem dobro leto, in vem, da sta pomembni vrednoti pripadnost in delovna požrtvovalnost zaposlenih, tako v TE-TOL kot v Energetiki Ljubljana. Le-ti predstavljata potreben elan za izgradnjo »čvrstih« temeljev našega energetskega stebra. Naše vodilo naj bo zato energija – tista, h kateri smo se zavezali s svojimi dejavnostmi, in tista, ki veje iz nas samih. Želim vam, da najdete energijo, s katerimi boste kos vsem izzivom tako doma kot v službi. Prijetne praznike in zdravja polno novo leto vam želim. Samo Lozej Vse dobro v letu 2014! Pripojitev v šestih korakih ■provokator Vzdrževalna služba za omrežje in TP Služba strojnega vzdrževanja TOŠ Služba elektro vzdrževanja TOŠ Energetskoanalitska služba TE-TOL Služba gradbenega vzdrževanja Služba za ARM Laboratorij za toplotne števce Služba elektro vzdrževanja Služba obratovanja TOŠ Oddelek za storitve Distribucijska služba Služba strojnega vzdrževanja Služba obratovanja Sektor za distribucijo toplote Sektor za vzdrževanje Sektor za proizvodnjo toplote in elektrike Služba varstva pri delu Služba za splošne zadeve Služba za notranje storitve Prodajnologistična služba Oddelek za oskrbo Oddelek za naročanje Nabavna služba Sektor za logistiko Laboratorij za merilno tehniko Služba za obračun Služba za pogodbene odnose Služba za soglasja Prodajna služba Sektor za uporabnike Služba za varnostni sistem Katastrska služba Oddelek za projektiranje vročevodnih omr. Oddelek za projektiranje plinovodnih omr. Projektivna služba Služba za izvedbo investicij Služba za pripravo investicij Sektor za inženiring Strateški projekti Služba za notranje plinske instalacije Odd. intervencija, sistemska kontrola in RP Služba za kontrolo omrežja Oddelek za vzdrževanje Oddelek za obratovanje Distribucijska služba Laboratorij za kemijsko kontrolo procesov Služba za procesno informatiko Sektor za distribucijo plina Služba za sistemske meritve Razvojni sektor Laboratorij za goriva Sektor za laboratorijske analize VODSTVO DRUŽBE Služba za procesno vodenje Sektor za procesno vodenje Administracija družbe Organigram družbe Javno Podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. + Sektor za okolje in varnost 3 aktualno 4 intervju Možje, ki so skrbeli za bitje energetskega srca Direktorji od ustanovitve TE-TOL do pripojitve k Energetiki Ljubljana Pogovarjala sem se Doris Kukovičič Ko sem razmišljala, kako napisati uvod prispevkom, ki sledijo, so mi misli uhajale v zgodovino, se prepletale s sedanjostjo in rahlo preplašeno zrle v prihodnost. Neokrnjeno bistvo TE-TOL so od nekdaj ljudje, povezani s seboj in med seboj. Možje, ki tokrat z nami delijo svoje spomine, občutke in poglede na prihodnost, so ga – vsak posebej in vsi skupaj – pomembno zaznamovali. Pred njimi, vmes in za njimi so tudi drugi možje, ki so družbi TE-TOL dali svoj pečat. V skoraj petdesetletnem obstoju družbe TE-TOL je za njegovim krmilom sedelo zgolj osem direktorjev – majhna številka v primerjavi z vsemi dekadami obstoja, razvoja, prilagajanja okoljskim in energetskim zahtevam. Vsi ti možje so TE-TOL vodili s srcem, z zgledom in zaupanjem v svoje sodelavce, s prepričanjem v strokovno znanje, s katerim utripa energetsko srce Ljubljane. Vsi ti možje danes TE-TOL pospremljajo k novemu poglavju, ki ga odpira pripojitev k Energetiki Ljubljana. In vsi mu želijo, da bo utripalo še naprej - zavzeto, predano in odgovorno. Marjan Gostinčar direktor 1977 - 1984 »Akterjem združevanja želim, da bi z združitvijo omogočili še boljše pogoje za delovanje in razvoj združenih subjektov ob povečani učinkovitosti le-teh, kar naj bi se poznalo tudi v ugodnejših pogojih za porabnike.« Marjan Gostinčar (foto: osebni arhiv) Kako bi opisali čas, v katerem ste vodili družbo TE-TOL? Kakšno mesto ima v vašem življenju/spominu? Katere ključne naložbe ali aktivnosti so bile takrat primarnega pomena? Na mesto direktorja Toplarne Ljubljana sem prišel spomladi leta 1977. Toplarna Ljubljana je bila tedaj v precej težavnem položaju. Kotla blokov 1 in 2 sta bila že dolgo nezanesljiva in izpadi blokov 1 in 2 so bili zelo pogosti. Ob tem tudi cela vrsta drugih naprav ni več ustrezala potrebam tedanje proizvodnje toplote in elektrike, zato je Toplarna že pred mojim prihodom začela s pripravo nujno potrebne investicije v sodobnejši dodatni tretji blok kombinirane proizvodnje elektrike in toplote, vključno s posodobitvijo tedaj že neustreznih postrojenj in naprav ter z izgradnjo zanesljivih zmogljivosti za proizvodnjo toplote v primeru izpada blokov. Ob mojem prihodu pa precej pomembnih zadev pri investiciji še ni bilo dorečenih, ne v tehničnem in tudi ne v finančnem delu. Ob nujno potrebni investiciji v Toplarni Ljubljana (gorivo premog) je obstajala še konkurenčna investicija Energetike Ljubljana v objekt za kombinirano proizvodnjo elektrike in toplote (gorivo zemeljski plin). Odločitve o izbiri med konkurenčnima projektoma še ni bilo. Velike težave pri obratovanju so imele v letu 1977 tudi neprijetno posledico za poslovni izid tega leta, saj je bila Toplarna Ljubljana ena od le dveh slovenskih elektrogospodarskih podjetij z izgubo pri poslovanju. To je v dokajšnji meri povzročila precej prenizka prodajna cena toplotne energije, ki je Toplarna že več let ni uspela ustrezno višati v dogovoru z mestno oblastjo. Navedena v letu 1977 zatečena stanja so terjala takojšnjo vzpostavitev dobrih tvornih odnosov s krovno organizacijo Elektrogospodarstva Slovenije, z Mestno občino Ljubljana in s Komunalno energetiko Ljubljana. To nam je relativno hitro uspelo in potrebno medsebojno zaupanje se je vzpostavilo. Kljub temu pa je trajalo kar nekaj časa, da smo dosegli odobritev investicije v Toplarni Ljubljana in postopno vendarle zadostno zvišanje prodajne cene toplotne energije. Toplarna Ljubljana je od leta 1978 naprej vseskozi poslovala pozitivno. Investicija v Blok 3 in v povezane po- Izgradnja bloka 3 5 intervju sodobitve in pridobitve je bila zelo obsežna in dolgotrajna, v marsikaterem pogledu tudi tehnično in strukturno neugodna, saj smo jo neizogibno potrebovali in si pri tem enostavno nismo mogli privoščiti še kake boljše rešitve. Najbolj neugodni zadevi pri investiciji sta bili zelo neugoden premog iz zasavskih premogovnikov z zelo visoko vsebnostjo pepela in nekaterih jugoslovanskih dobaviteljev, zaradi katerih se je izvajanje investicije dokaj zavleklo. Ob mojem odhodu iz Toplarne Ljubljana v letu 1984 je bila investicija tik pred uspešnim zaključkom in z že poznanimi zelo ugodnimi ekonomskimi učinki za čas po njenem aktiviranju. Kaj bi spremenili ali realizirali, če bi imeli to možnost? V celotnem času mojega dela v Toplarni Ljubljana smo si s sodelavci vseskozi prizadevali za čim uspešnejše poslovanje in za kar se da tekočo izvedbo investicije. Pri tem smo veliko pozornost posvečali dobremu poslovnemu sodelovanju s Komunalno energetiko Ljubljana in v okviru Elektrogospodarstva Slovenije. V nekaj letih smo s Komunalno energetiko Ljubljana razvili neko vrsto dohodkovnih odnosov, ki so bazirali na skupnem letnem načrtu proizvodnje toplote tako iz cenejših proizvodnih zmogljivosti Toplarne Ljubljana na premog, kot tudi iz nujno potrebnih proizvodnih zmogljivosti Komunalne energetike na mazut, pri čemer smo si skupno prizadevali dosegati čim nižje skupne stroške poslovanja in s tem tudi pogoje za ugodne nizke cene toplotne energije iz sistemov daljinske oskrbe z ogrevno toploto in paro v Ljubljani. Na kaj ste bili kot direktor te družbe najbolj ponosni? Kot direktor Toplarne sem bil najbolj ponosen, da smo uspeli utemeljiti in pridobiti investicijo v razširitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti ter jo tudi dobro izpeljati. Ob tem pa tudi, da smo vzpostavili učinkovito in tvorno sodelovanje tako s Komunalno energetiko Ljubljana kot tudi v okviru Elektrogospodarstva Slovenije ter z lokalnimi oblastmi. Kakšen je vaš pogled na združitev TE-TOL in Energetike Ljubljana – v čem vidite prednosti in v čem slabosti ? O združitvi TE-TOL in Energetike Ljubljana ne zmorem soditi, saj ne poznam ne ciljev ne nobenih podrobnosti združevanja. Akterjem združevanja želim, da bi z združitvijo omogočili še boljše pogoje za delovanje in razvoj združenih subjektov ob povečani učinkovitosti le-teh, kar naj bi se poznalo tudi v ugodnejših pogojih za porabnike. Mag. Janez Debeljak direktor 1984 - 1998 »Z novo organizacijo bo potrebno vsestransko zagotoviti varno obratovanje, vzdrževanje in obnovo, sicer bo neuspešna. Vsaka reorganizacija se na začetku idealizira, uspešna je samo ob ustrezni kadrovski zasedbi, zastavljenih ciljih in zadovoljstvu zaposlenih.« Mag. Janez Debeljak (foto: osebni arhiv) Kako bi opisali čas, v katerem ste vodili družbo TE-TOL? Kakšno mesto ima v vašem življenju/spominu ? Vse moje delovno obdobje je vezano na »toplarniško« dejavnost v Ljubljani: od leta 1963 do 1973 sem sodeloval pri gradnji in zagonu Toplarne Ljubljana, od leta 1973 do 1982 sem bil direktor Komunalne energetike Ljubljana (KEL). Od leta 1982 do 1984 sem bil pomočnik direktorja DO Energetika, ki je nastala z združitvijo KEL in Plinarne Ljubljana, od leta 1984 do 1998 sem bil direktor Toplarne Ljubljana, kasneje preimenovane v Termoelektrarno Toplarno Ljubljana. Prisoten sem bil praktično pri vseh dogodkih, ki so se zgodili v tem časovnem obdobju, tako pri proizvodnji toplotne in električne energije, kot tudi pri distribuciji toplotne energije. V spominu mi je ostalo predvsem dobro sodelovanje znotraj in zunaj toplotne dejavnosti. Vedno je bilo potrebno usklajevati tehnološke potrebe in želje z realnimi finančnimi možnostmi. Proizvodnja in distribucija toplotne in električne energije zahteva trajno skrb za vzdrževanje naprav, ki pa ni možno brez zanesljivih in strokovno usposobljenih sodelavcev, ki so tudi primerno nagrajeni. Na kateremkoli vodilnem delovnem mestu sem bil, sem se vselej zavedal, da je potrebno: –– pravočasno vzdrževati in obnavljati tako proizvodne enote kot distribucijo, skladno z napredkom tehnologije in okoljevarstvenimi zahtevami; –– skrbeti za racionalno in urejeno delujočo kadrovsko sestavo, ki mora biti tudi ustrezno nagrajena; –– ustvariti dobre odnose z ustreznimi republiškimi in mestnimi organi, ki določajo organizacijsko in cenovno politiko obeh dejavnosti (v današnjem obdobju tudi dodatno upoštevati odločitve lastnika in tržne zakonitosti); –– pripraviti racionalne in kompromisne rešitve na vseh področjih, ker so potrebe in želje včasih večje od realnih možnosti. Katere ključne naložbe ali aktivnosti so bile takrat primarnega pomena? V začetnem obdobju zagon 1. faze Toplarne Ljubljana (toplotne meritve). Glede na to, da me sprašujete za obdobje vodenja TE-TOL, bi vseeno rad izpostavil, da so se tudi v obdobju vodenja KEL naredile nekatere investicije, kot npr. povišan dimnik v Šiški za 50 m, rezervoar kurilnega olja 20.000 m3; gradnja povezovalnih magistralnih cevovodov in priključevanje novih potrošnikov pare in toplote. V obdobju vodenja TE-TOL so bile predvsem aktivnosti usmerjene v posodo- Izgradnja hranilnika toplote bitev naprav, kot je bila rekonstrukcija K1 in K2 in revitalizacija kurišča ter prehod na kurjenje v vrtinčni plasti, pri kateri je bila omogočena prva finančna pomoč ZDA Sloveniji. V nadaljevanju je potekala izgradnja 2. faza TE-TOL (kotel 3) in njen zagon, kjer smo se soočili z začetniškim težavami. Sledila je postavitev drugega vročevodnega kotla v vršni kotlarni (NTK) in rekonstrukcija elektrofiltra v vrečasti filter. Začeli smo uporabljati uvoženi lignit iz ZDA in kasneje iz Indonezije (Borneo). Kurjenje uvoženega premoga je bilo potrebno urediti tako po tehnološki, ekonomski kot tudi po politični strani, ki je prinesla na začetku precejšnje nasprotovanje. TE-TOL je bil drugi kupec premoga iz rudnika 6 intervju Adaro v Indoneziji. Z uvoženim indonezijskim premogom smo dosegli boljše ekološke rezultate pri nižjih stroških. Veliko časa sem posvetil v urejanje odnosov med zaposlenimi v TE-TOL in odnosov med TE-TOL in zunanjimi dejavniki, tako na tehnološkem kot tudi ekonomskem področju (stroški, cene proizvodov, plače delavcev, itd). Pred mojim odhodom se je izvedla še izgradnja akumulatorja toplote… Kaj bi spremenili ali realizirali, če bi imeli to možnost oz. priložnost? Posvetil bi se obnovi in modernizaciji proizvodnih naprav, kjer bi v največji možni meri upošteval okoljske in energetske zahteve sedanjosti; se dogovoril znotraj in zunaj za ekonomsko ustrezen plačni sistem. Zgradil bi plinsko-parno elektrarno, ki je že dolgo samo načrtovana, ter obnovil napore za zgorevanje odpadkov podobno kot na Dunaju. Na kaj ste bili kot direktor te družbe najbolj ponosni? Na dobre odnose in stike z večino sodelavcev v TE-TOL in zunaj njega; na tehnološko zanesljivo in ekonomsko sprejemljivo dolgoletno obratovanje in poslovanje; na dobro sodelovanje s predstavniki mesta in države, ter na večinoma uspešno usklajevanje plačnega sistema TE-TOL. prednosti in v čem slabosti ? TE-TOL je bil in vedno bo organizacijsko razpet med mestom in državo Republiko Slovenijo. Od lastnikov je odvisno kakšno organizacijsko obliko želijo. Energetika je nastala z združitvijo KEL in Plinarne. Z novo organizacijo bo potrebno vsestransko zagotoviti varno obratovanje, vzdrževanje in obnovo, sicer bo neuspešna. Vsaka reorganizacija se na začetku idealizira, uspešna je samo ob ustrezni kadrovski zasedbi, zastavljenih ciljih in zadovoljstvu zaposlenih.. Kakšen je vaš pogled na združitev TE-TOL in Energetike Ljubljana – v čem vidite Aleksander Mervar direktor 2001 - 2005 »Prednost vidim predvsem v sinergijah – kadrovskih, stroškovnih, kapitalski moči, večji zmožnosti pridobivanja tujih virov financiranja. Slabosti v tej fazi ne vidim, ker sem po naravi optimist. Bolj nevarnost, ki jo poznam še iz časov direktorovanja v TE-TOL v slogu 'Kaj je bilo prej: kura ali jajce?' Se pravi, kdo je večji frajer, Energetika ali TE-TOL? Če se bo to uspelo nevtralizirati, potem rešitev ni slaba.« Aleksander Mervar (foto: arhiv ELES) Kako bi opisali čas, v katerem ste vodili družbo TE-TOL? Kakšno mesto ima v vašem življenju/spominu? Prihod v TE-TOL je bil zame poseben izziv. Znašel sem se sredi mestnih in državnih inte- Povečanje moči TA1 resov, v »sofisticiranem« ljubljanskem okolju, ki ga kot Zasavčan nisem bil navajen. Lastnika, MOL in Republika Slovenija nista imeli podpisane družbene pogodbe, z največjim kupcem, Energetiko Ljubljana, nismo imeli podpisane kupoprodajne pogodbe, iztekala se je pogodba za nakup indonezijskega pre- moga, v fazi preučevanja je bil projekt IPP TE-TOL (IPP – independent power producer, op. a.), letni plan je nakazoval na veliko izgubo, razen nekaterih posameznikov, nisem poznal nikogar. Skratka, če sem iskren, prve tri mesece sem se počutil malo izgubljeno. Seveda so se stvari začele potem sestavljati. Na začetku, pa tudi skozi celotno obdobje direktorovanja sem imel občutek, da delam med dobro mislečimi kolegicami in kolegi. Še posebej bi izpostavil kolege Koprivška, Boleta in Sajovca, ki so mi vzbujali občutek sigurnosti. Če sem iskren, mi je bilo ob odhodu težko, saj sem menil, da sem zapustil dobro stoječo družbo, homogen kolektiv, ki je jasno vedel, kaj želi v prihodnje. Če pogledam za nazaj, ima TE-TOL v mojem spominu posebno mesto. Lahko rečem, da je bil to čas, ko sem dejansko užival v delu! Pa da ne pozabim, takrat mi je bil v veliko pomoč sedanji direktor, Samo Lozej, ki je bil takrat šef kabineta županje MOL. Predvsem z njegovo pomočjo sem uspel urediti družbeno pogodbo TE-TOL in skleniti dolgoročno pogodbo z Energetiko Ljubljana glede nakupa toplotne energije. Katere ključne naložbe ali aktivnosti so bile takrat primarnega pomena? Zaključevali sta se naložbi v GIS 110 kV stikališče in pripravo demineralizirane tehnološke vode (KPV). Seveda, rdeča nit pa projekt, ki sem ga že omenil – IPP plinsko-parna enota 180 MW, za katero je bilo pred- videno, da bo delovala v samostojni pravni osebi. V tem projektu sem prepoznal niz tveganj, predvsem za bodoči obstoj preostalega TE-TOL, njegovih zaposlenih, ekonomika se mi ni izšla, zato sem od projekta odstopil po dobrem mesecu mojega direktorovanja. Na to »hitro odločitev« sem še danes ponosen. Kaj bi spremenili ali realizirali, če bi imeli to možnost? Ja, razvojno bi stvar zasukal nazaj k premogu, v kombinaciji z nenevarnimi komunalnimi odpadki. Nov, sodoben kombinirani blok z ustreznimi čistilnimi napravami. Če sem iskren, pred plinsko-parno enoto sem imel vedno »strah«. Strah pred izjemno visokimi proizvodnimi stroški, istočasno povečanimi stroški na preostalem premogovnem delu (fenomen obsega proizvodnje), kako bom vse to upravičil navzven, predvsem pri kupcih toplote. Kdo mi bo dal kredit, če ne bom imel »verificiranih« proizvodnih stroškov, realiziranih preko ustreznih prodajnih cen. Na kaj ste bili kot direktor te družbe najbolj ponosni? Ponosen sem bil na rezultate, ki smo jih dosegali v letih 2001 - 2005. Na to, da smo izdelali prvi strateški poslovni načrt, v katerem smo med drugim opredelili investiciji, ki sta bili potem tudi po mojem odhodu prepoznani kot ključni – to je projekt biomase na bloku 3 in projekt prigradnje plinsko-parne enote k bloku 1. Seveda tudi na sklenjeno 7 intervju pogodbo o dobavi premoga za leta 2004 – 2006, na podlagi katere smo kupovali premog po izjemno nizki ceni. Izvedba investicije v sekundarno regulacijo, pa povečanje moči generatorja T1 za 10 MW v letu 2005. Postavitev emisijskega prikazovalnika emisij na objektu vodočpralnice, pridobitev certifikata ISO 14001 v letu 2003 in postavitev spletne strani ter izdaja prvega internega glasila Megavat v začetku leta 2004. Pa da ne pozabim, podpis pogodbe za prodajo elektrike za leti 2006 in 2007, s katerima sem TE-TOL omogočil dodatnih 7 mio EUR čistega zaslužka v letu 2007 zaradi pogodbene klavzule, kjer sem omogočil TE-TOL, da je kasneje uveljavljal dodatek zaradi spremenjenih pogojev proizvodnje električne energije. Imel sem res absurdno situacijo, saj sem kot direktor TE-TOL podpisal pogodbo o prodaji elektrike z družbo, v kateri sem bil potem član uprave in ta družba je bila tista, ki je morala plačati TE-TOL dodatnih 3,5 mio EUR. Si lahko predstavljate, kako sva se takrat gledala s kolegom v upravi Istrabenz-Gorenja? Vendar, ko sem bil direktor TE-TOL, sem ščitil njegove/naše interese! Aha, pa to, da smo iz tečajnih razlik zgradili podzemno garažo in novo parkirišče. Ja, na kar veliko stvari sem ponosen še danes. Seveda, brez dobre ekipe tega sam ne bi realiziral. Kakšen je vaš pogled na združitev TE-TOL in Energetike Ljubljana – v čem vidite prednosti in v čem slabosti? Tisti, ki so bili moji najbližji sodelavci, vedo, da sem že leta 2002 pisal tedanji žu- panji, da ji predlagam razmislek glede oblikovanja mestnega energetskega holdinga, v katerega bi vključili tudi Elektro Ljubljana – mesto. Kot prvo fazo pa sem imel zamišljeno združitev TE-TOL in Energetike. Se pravi podobno kot sedaj, a z razliko, da to ni v skupnem mestnem holdingu. Prednost vidim predvsem v sinergijah – kadrovskih, stroškovnih, kapitalski moči, večji zmožnosti pridobivanja tujih virov financiranja. Slabosti v tej fazi ne vidim, ker sem po naravi optimist. Bolj nevarnost, ki jo poznam še iz časov direktorovanja v TE-TOL v slogu 'Kaj je bilo prej: kura ali jajce?' Se pravi, kdo je večji frajer, Energetika ali TE-TOL? Če se bo to uspelo nevtralizirati, potem rešitev ni slaba. Blaž Košorok direktor 2005 - 2012 »Želim vam strpnosti, razumevanje moči argumenta in ne argumenta moči. Po-združitveno obdobje bo naporno, saj se združujeta dve različni kulturi. Ne bo se zgodilo čez noč. Tudi v pol leta ne. Velik del odgovornosti bo nosilo poslovodstvo, za katerega pa sem prepričan, da bo uspešno.« Blaž Košorok (foto: arhiv TE-TOL) Kako bi opisali čas, v katerem ste vodili družbo TE-TOL? Kakšno mesto ima v vašem življenju/spominu? Leta od 2005 do 2012 so bila moje obdobje v TE-TOL. Učna leta, prvi koraki v slovenski energetiki. Veliko koristnih nasvetov in strokovnega znanja je name prenesel Aleksander Mervar. Lepo obdobje, lahko bi rekel tudi romantično. Čas grenko - sladkih spominov, slednjih veliko, veliko več. Vrhunska ekipa strokovnjakov, ki me je naučila marsikaj o energetiki. Ljudje, ki te naučijo pomena biti pripaden in biti ponosen, da si del tima. Biti kamenček v mozaiku največje Uvedba OVE – lesne biomase soproizvodnje toplote in električne energije v Sloveniji. Zares nikoli ne bom pozabil tega obdobja. Katere ključne naložbe ali aktivnosti so bile takrat primarnega pomena? Primarnega pomena so bili vsakoletni redni letni remonti in ponos, da je proizvodnja skozi vse leto delovala brez večjih izpadov in imela svoj pomen v elektro-energetskem sistemu Slovenije. Izhajajoč iz tega pa vsekakor ne morem mimo izvrstne izvedbe projekta uvedbe obnovljivega vira energije (sokurjenja lesnih sekancev) in vzpostavitev trga lesnih sekancev v Sloveniji - prvi tlakovec oz. prvi posajeni ginko v trajnostni energetski aveniji Ljubljane. Omeniti pa bi želel tudi sklenitev dolgoročne pogodbe za dobavo premoga in projekt absorpcijskega hlajenja, prestavitev portala stikališča, vzpostavitev mobilnega portala s pomembnimi tehnološkimi in okoljskimi informacijami... Kaj bi spremenili ali realizirali, če bi imeli to možnost? Z grenkobo gledam na ne-izvedbo projekta plinsko-parne enote, ki je nujno potreben v Ljubljani in se sprašujem, ali bi bilo z malo več korajže in z več posluha tedanjih dveh lastnikov lahko drugače... Začet v obdobju pred menoj, pripeljan skoraj do odločitve, a 'še ne' izveden. Delno lahko krivdo pripišemo tudi burnim časom recesije, ki je udarila v letu 2008. Prepričan pa sem, da bo izveden. Na kaj ste bili kot direktor te družbe najbolj ponosni? Ponosen sem na vso strokovno ekipo izvrstnih inženirjev, podpornih služb, ki me je spremljala in mi sledila ter predvsem veliko naučila. Uspehi družbe so bili skupni uspehi. Čisto vsak 'tetolovec' je imetnik kamenčka v mozaiku uspehov te družbe. Kakšen je vaš pogled na združitev TE-TOL in Energetike Ljubljana – v čem vidite prednosti in v čem slabosti? Dobrodošli doma… Želim vam strpnosti, razumevanje moči argumenta in ne argumenta moči. Po-združitveno obdobje bo naporno, saj se združujeta dve različni kulturi. Ne bo se zgodilo čez noč. Tudi v pol leta ne. Velik del odgovornosti bo nosilo poslovodstvo, za katerega pa sem prepričan, da bo uspešno. Vsi direktorji družbe TE-TOL –– Ivan Lampič, direktor 1959 - 1971 –– Bernhard Klugler, direktor 1971 – 1977 –– Marjan Gostinčar, direktor 1977 – 1984 –– Janez Debeljak, direktor 1984 – 1998 –– Angelo Brščić, direktor 1998 – 2001 –– Aleksander Mervar, direktor 2001 – 2005 –– Blaž Košorok, direktor 2005 – 2012 –– Samo Lozej, direktor 2012 – 2014 8 eko-generacija Z različnimi izboljšavami do višjih izkoristkov in manjših emisij snovi v zrak Irena Debeljak To leto je zadnje leto, da je TE-TOL pravno-formalno samostojna družba. Direktorji, ki so vodili to družbo, so poudarili ključne investicije, realizirane v času njihovega vodenja. Da ne bodo samo besede, poglejmo skozi prizmo emisij snovi v zrak »okoljske številke«, ki so prispevek vseh investicij. Čeprav je bil na samem začetku delovanja vpliv TE-TOL na onesnaženost zraka v Ljubljani kar precej velik, je prav prehod na daljinsko ogrevanje najbolj vplival na izboljšanje zraka v Ljubljani. S prehodom na indonezijski premog z nizko vsebnostjo žvepla in pepela se je vpliv naših naprav na kakovost ljubljanskega zraka še bistveno zmanjšal. Številne izboljšave in posodobitve na napravah so dodatno prispevale k večjim izkoristkom in s tem prihrankom goriva ter zmanjšanju emisij snovi v zrak. Daljinski sistem ogrevanja TE-TOL s svojim obratovanjem ter vzdrževanjem daljinskega sistema ogrevanja prispeva k znatnemu znižanju smoga v Ljubljani. Če TE-TOL ne bi zagotavljal daljinskega ogrevanja, bi imeli v mestu na tisoče malih kurišč, ki bi v zimskem času močno onesnaževala bližnjo okolico s prašnimi delci in smogom. Za mala kurišča je značilno, da imajo nizke dimnike, nizke dimne dvige, ter nimajo nameščenih naprav za zmanjševanje emisij. Verjetno si lahko predstavljate, da je nadzor nad obratovanjem številnih razpršenih nekaj tisoč malih kurišč skoraj nemogoče izvajati. Nadzor samo ene velike naprave kot je to npr. TE-TOL, ki nadomešča vsa ta številna mala kurišča, pa je mogoče veliko lažje zagotoviti. Kot nadzor imam v mislih uporabo najboljših razpoložljivih tehnik za čiščenje odpadnih dimnih plinov in kontinuirano spremljanje emisij odpadnih dimnih plinov. Višina odvodnika odpadnih dimnih plinov družbe TE-TOL je bila načrtovana tako, da naj bi dimni plini »prebili« inverzno plast, ki se pogosto pojavlja v Ljubljanski kotlini. Kot primer, da se to res dogaja, prikazuje slika, ki smo jo našli objavljeno na svetovnem spletu (http://www.gore-ljudje.net/novosti/89129/). Na sliki je lepo vidna megla, ki pokriva dno Ljubljanske kotline in pa dimni plini iz družbe TE-TOL, ki prehajajo čez stabilno plast z meglo v višje predele ozračja. –– Zamenjava elektro filtrov kotla 1 in kotla 2 z vrečastimi filtri (1994, 1995); –– Izgradnja toplotnega akumulatorja kapacitete 850 MWh (1998); –– Znižanje izpusta dušikovih oksidov na kotlu 3 (2000); –– Rekonstrukcija sistema zgorevalnih zrakov na kotlu 1 (2003) in 2 (2004) za povečanje izkoristka in zmanjševanje dušikovih oksidov; –– Izgradnja dodatnega grelnika omrežne vode na kotlu 3, ki je bil leta 2006 nameščen v dimni trakt za ventilatorji vleka; –– Uvedba uporabe lesnih sekancev (2008) -izgradnja rešetke na kotlu 3 (dogorevanje žlindre); –– Projekt zmanjševanje dušikovih oksidov (2012/2013) za optimizacijo zgorevanja. Z raznimi tehnološkimi posodobitvami smo izboljšali izkoristke in tako naprave, čeprav stare že več kot štirideset let, dosegajo prihranke primarne energije in kriterije za visoko učinkovito soproizvodnjo. Prav ta je opredeljena kot tehnologija, ki jo je potrebno spodbujati zaradi velikega prispevka v zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Emisije ogljikovega dioksida Daljinsko ogrevanje v urbanih središčih je še danes v borbi za nizkoogljično družbo eden od najvišje zapisanih prioritetnih ciljev. TE-TOL ima zaradi izboljšanja izkoristkov danes manjšo porabo premoga in posledično tudi manjše specifične emisije ogljikovega dioksida. Obnovljivi vir energije, lesni sekanci, se od konca leta 2008 uspešno Izboljšave na napravah: –– Izgradnja sistema recirkulacije dimnih plinov na kotlu 1 in 2 (1993), ki je omogočila uporabo kakovostnejših, višje kaloričnih (18 MJ/kg) premogov (z nizko vsebnostjo žvepla in pepela); Sekanci Gorilnik 9 eko-generacija Zmanjševanje je podano od leta 2008. Zaradi enotne metodologije določanja emisije ogljikovega dioksida je potrebno poudariti, da je bila v letu 2008 proizvodnja toplote 10 odstotkov višja kot v letu 2012. uporabljajo v kotlu 3 in tako znižujejo ne samo emisije ogljikovega dioksida, temveč tudi emisije dušikovih oksidov in žveplovega dioksida. Investicija uspešno prispeva tako k povečanju deleža obnovljivih virov energije, kot tudi k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida, in sledi ciljem, ki so si ga članice EU zadale v okviru podnebno-energetskega paketa. TE-TOL je zmanjšal svoj ogljični odtis za približno 60.000 ton letno. Emisije žveplovega dioksida TE-TOL nima razžvepljevalnih naprav in je emisija žveplovega dioksida odvisna od količine žvepla v premogu. Od pričetka obratovanja, pa vse do začetka devetdesetih let, je uporabljal različne vrste rjavega premoga in lignita z visoko vsebnostjo žvepla (do 3,5 %) iz slovenskih premogovnikov. Emisije žveplovega dioksida so se gibale med 20.000 in 25.000 tonami letno. Po letu 1991 so se zaradi postopnega prehoda na uvožen in- Zalogovnik toplote sti žveplovega dioksida dosegajo vrednosti, ki so opredeljene v najboljših referenčnih tehnikah za razžvepljevalne naprave, in sicer so pod 200 mg/Nm3. Emisije dušikovih oksidov V obdobju med letoma 2000 in 2004 so bile v kurišču kotlov 1, 2 in 3 izvedene rekonstrukcije v smislu kurilno-tehničnih (primarnih) ukrepov. Zaradi izvedene rekonstrukcije TE-TOL nima več preseganj zakonsko določenih emisijskih vrednosti dušikovih oksidov, čeprav se je le-ta pred dvema letoma spusti- Količine emisije prahu so v primerjavi z letom 1981 zmanjšane za kar 98 odstotkov. elektrofiltre za kotlom 1 in 2 v vrečaste filtre. Po manjših poporodnih težavah teh filtrov danes dosegamo emisijske vrednosti, ki jih dosegajo odpraševalne naprave, opredeljene v referenčnih dokumentih za najboljšo razpoložljivo tehnologijo (pod 20 mg/Nm3). Včasih so bile te koncentracije tudi čez 400 mg/Nm3, kar je 20-krat več kot danes. Nadaljnje aktivnosti »izboljšav« Čeprav je danes proizvodnja toplotne energije za 50 odstotkov večja kot je bila leta 1981, so emisije žveplovega dioksida za kar 96 odstotkov manjše kot so bile tistega leta. Zmanjšanje dušikovih oksidov glede na leto 1981 je kljub večji proizvodnji več kot 35-odstotno. donezijski premog z nizko vsebnostjo pepela (pod 0,2 %) emisije letno zniževale. Leta 1995 je bila ob polovici uvoženega premoga emisija žveplovega dioksida pod 9.000 ton. Od leta 2001, ko se v celoti uporablja indonezijski premog, se emisije žveplovega dioksida gibljejo od 500 do 700 ton letno. V preteklosti so bile emisijske vrednosti žveplovega dioksida tudi čez 12.000 mg/Nm3. Samo z ustrezno zamenjavo premoga in brez finančnih sredstev za gradnjo čistilne naprave, je TE-TOL dosegel, da emisijske vredno- la iz 650 mg/Nm3 na 600 mg/Nm3. V preteklosti so bile zakonsko določene polurne koncentracije dušikovega oksida presežene tudi več kot 5.000 krat. Emisije prahu Včasih se je iz dimnika TE-TOL videl rjav dim. Danes razen zanimivega pojava »lokalnega sneženja« ne vemo, kdaj obratuje, ker rjavega dima ni več. V začetku obratovanja smo imeli za vsemi tremi kotli elektro filtre. Leta 1994 oziroma 1995 smo zamenjali obstoječe Okoljski izziv v nadaljevanju nas čaka tudi s prigradnjo plinsko-parne enote. Zemeljski plin, kot nov energent, bo še dodatno prispeval k višji kakovosti življenja v mestu. Zmanjšale se bodo emisije prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in specifične emisije ogljikovega dioksida. Prepričana sem, da bomo s skupnimi prizadevanji z Energetiko Ljubljana dosegali še naprej okoljsko izboljševanje in dosegli vse visoke standarde, ki jih mora imeti »zelena prestolnica«mesta Ljubljane. 10 e-kogeneracija Dve sta boljši od ene Primož Škerl R ek na splošno velja. V našem primeru za plinsko turbino. Dve sta res boljši od ene. To je potrdil tudi razvojni kolegij TE-TOL konec meseca oktobra, ko je sklenil, da je najprimernejša varianta za nadomestitev bloka 2 sestavljena iz dveh plinskih turbin skupne instalirane električne moči približno 100 MW, ki tudi po toplotni moči ustrezno nadomeščata toplotno moč obstoječega bloka 2. Kakšna je osnova za sprejetje take odločitve? Kot vemo, se do pred dvema mesecema TE-TOL ni opredeljeval do števila enot, ki naj bi se gradile v prvi fazi izgradnje plinsko-parne elektrarne (PPE). Bolj pomembno je bilo vprašanje velikosti enote. V začetku poletja je delovna skupina, sestavljena iz članov Energetika Ljubljana in TE-TOL, poizkusila oblikovati z dejstvi podprto enotno mnenje glede velikosti PPE. Mnenja so v okviru skupine ostala deljena, skupina pa je poleti prekinila delo. V TE-TOL smo vseeno želeli priti do interne opredelitve najustreznejše tehnološke variante PPE ob upoštevanju spremenjenih tržnih pogojev (zmanjšanje odjema toplote, nižje cene električne energije,...), saj smo želeli premakniti projekt z mrtve točke, pa tudi čas, ko bo morala PPE začeti z obratovanjem, se hitro bliža. Tako smo nadaljevali tam, kjer je skupina prenehala z delom, ko je pripravila primerjalni ekonomski izračun za obravnavane variante, ki je edini nepristranski način ovrednotnenja posameznih variant PPE. Ta izračun je ob danih predpostavkah pokazal, da so, izvzemši dve, vse preostale tehnološke variante ekonomsko gledano tako blizu skupaj (izenačene), da zaradi pogreška ekonomskega modela samo na osnovi teh izhodišč ne moremo utemeljiti odločitve o najprimernejši varianti. Tako je bilo potrebno poseči po drugih kriterijih, katerim pa je skupno, da jih ni moč denarno ovrednotiti, temveč le primerjati med seboj po posameznih t.i. »nemerljivih« kriterijih, ki se jih težje izrazi skozi denar. Oblikovani so bili naslednji kriteriji: 1. Toplotna moč, kjer je bila za ustrezno privzeta le moč, ki nadomešča izpad toplotne moči obstoječega bloka 2, 2. Potencial za dodatno proizvodnjo električne energije, kjer so v ospredju večje enote z možnostjo dodatne kondenzacijske proizvodnje, 3. Obstoječa konkurenca dobaviteljev. Zelo pomemben kriterij, saj zaradi transparentnosti, konkurenčnosti in nižje nabavne cene nočemo izpostavljati le enega modela plinske turbine. Tako je smiselno upoštevati vse primerljive tehnologije, tako »heavy duty« kot izvedenke letalskih turbin, v potrebnem rangu moči. 4. Povezljivost v obstoječo infrastrukturo na lokaciji v Mostah. Tu so najpomembnejši kriteriji parametri sveže pare ter delež toplote, ki je pri teh parametrih dobavljiv. Temu kriteriju ustrezajo vse plinsko-parne variante. 5. Omejitve lokacije. Prostor za postavitev je omejen, zaradi česar so primernejše variante z manj enotami večje moči. 6. Fleksibilnost. To je bila najkompleksnejša točka, saj zajema zelo širok pojem. Fleksibilnosti je več vrst: fleksibilnost na strani proizvodnje električne energije, ki se izkazuje v obliki sistemskih storitev; fleksibilnost v primeru potrebe po obratovanju nadomestne enote to je v času remontov ali izpadov. Tu pridejo do izrazite prednosti variante z več enotami. 7. Zanesljivost obratovanja oz. redundanca, ki je največja v primeru variant z več enotami – če se ustavi edina instalirana enota, je zanesljivost pač manjša. 8. Prihodnji razvoj virov, kjer se pojmujeta predvsem (oddaljujoča se) izgradnja objekta za termično predelavo odpadkov (po domače sežigalnica) ter priklopi industrijskih in manjših soproizvodnih virov na obstoječe omrežje za distribucijo toplote. Tu so v prednosti variante z več enotami. 9. Skladnost z že pridobljenimi dovoljenji izkazuje le varianta z eno veliko enoto, za vse ostale je potrebno spremeniti že pridobljena dovoljenja, kar terja svoj čas. Tu je v prednosti očitno varianta z že pridobljenim gradbenim in okoljevarstvenim dovoljenjem, t.j. z eno enoto. 10.Sposobnost zagotovitve podpor, če v obzir vzamemo splošno stanje državne blagajne. Tveganje je tako največje pri variantah z veliko instalirano električno močjo, z vidika izpolnjevanja zahtev EU po deležu visoko učinkovite soproizvodnje in ugodnega razmerja cena/moč pa so ravno take variante najbolj zaželene. 11.Tehnološka tveganja, kjer je izpostavljena predvsem tehnologija batnih motorjev, ki se zaradi specifike proizvodnje dela toplote na nizkem temperaturnem nivoju ne more enostavno vklopiti v obstoječo infrastrukturo sistema daljinskega ogrevanja na lokaciji TE-TOL. Na osnovi podrobno razčlenjenih navedenih kriterijev ter izvedenim individualnim »ocenjevanjem« vseh variant po teh kriterijih se je izkazalo, da je v ospredju pri t.i »nemerljivih« kriterijih varianta plinsko-parne enote z dvema plinskima turbinama, velikostnega razreda skupne instalirane električne moči približno 100 MW. To mnenje je, kot že navedeno na začetku, po sklepu razvojnega kolegija postalo tudi mnenje TE-TOL. VISOKA NAPETOST Splošno znano je, da imamo vsi večinoma eno. In si želimo, da bi imeli dve. Hkrati. Morda celo enaki. In potem se zgodi. Imamo dve. Hkrati. Smo v tako želenem trikotniku. In potem se spet zgodi. Smo pred ultimatom. Treba se je odločiti. Ena ali druga. In smo spet tam. Želimo si, da ne bi nikoli imeli dveh. Hkrati. In se odločimo ... za eno ... slabšo? 11 kogeneracija MWh apr maj jun jan feb mar Proizvodnja januar – november 2013 jul nov avg sep okt Tehnološka para (ton) Električna energija (MWh) Ogrevna toplota MWh) Proizvodnja MWh Poraba goriva apr maj jun jan feb mar jul nov avg sep okt ton apr maj jun jan feb mar jul nov avg sep okt Lesni sekanci (OVE) (ton) Tehnološka para (ton) Električna energija (MWh) Ogrevna toplota MWh) Premog (ton) Tekoče gorivo (ton) Otvoritev posodobljenega vodenja in nadzora 6,3 kV in 0,4 kV razvodov TE-TOL brez lastne rabe električne energije, ne toplotne in ne električne energije ne bi mogel proizvajati. Zato je eden primarnih vzdrževalnih področij v TE-TOL področje elektro vzdrževanja. Zavoljo skrbnega upravljanja in vzdrževanja je to tisti segment, ki v dolgih letih obratovanja še ni privedel do hujše delovne nesreče. V vseh letih obraton maj jun jul tovanja je bila obnovljena ali janzamenjana feb mar apr že skoraj vsa primarna oprema. V prejšnji šteLesni sekanci (OVE) (ton) vilki Megavata smo pisali o posodobljenem vodenju in nadzoru 6,3 kV in Premog 0,4 kV(ton) stikalTekoče gorivo (ton) nih blokov, ta mesec je projekt dočakal tudi slavnostno otvoritev. Vodja službe elektro vzdrževanja Anton Simončič je ob tem dejal, da so opravili pomembno in ne lahko delo, kateremu bo sledilo tudi potrebno šolanje za potrebe računalniškega vodenja. Resda bodo operaterji zaradi posodobitve razbremenjeni, a bodo morali ves čas pridobivati in ohranja vsa potrebna znanja za delo. D. K. nov avg sep okt 12 eko-generacija V desetih letih že od A do F - kot kaže je v pripravi že G Irena Debeljak Z akon o varstvu okolja je doživel od leta 2004 že več sprememb, od 23. novembra veljajo spremembe, zapisane v ZVO-1F. Te so posledica prenosa oz. dokončanja prenosa EU Direktiv in zaradi odprave kršitev EU zakonodaje ter nekaterih ostalih sprememb. Kar je pomembno za našo družbo, je to, da je s spremembami ZVO-1F prenesena direktiva o industrijskih emisijah (IED Direktiva) in da je dokončan prenos direktive, ki se nanaša na izboljšanje in razširitev sistema unije za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Prenos zahtev IED Direktive prinaša spremembe, ki so povezane predvsem z uveljavitvijo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah BAT (best available techniques), s spreminjanjem okoljevarstvenega dovoljenja, dokončnim prenehanjem obratovanja naprave in inšpekcijskim nadzorom naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC naprave), kamor spadajo naprave TE-TOL. BAT zaključki Dosedanja ureditev, ki se nanaša na določanje mejnih vrednosti za naprave in druge tehnične parametre njihovega delovanja, je temeljila na t. i. referenčnih dokumentih BREF. Zdaj je to razširjeno, tako da BREF poleg opisa BAT vsebuje tudi zaključke o BAT. To pomeni, da se bo naprava morala uskladiti z zaključki BAT v štirih letih od njihove objave. 27. junija 2013 je bil objavljen prvi osnutek BREF za velike kurilne naprave, v katerem je bilo zapisano, da naj bi se mejne vrednosti emisij v zrak (SO2 in NOx) zmanjšale za 10 -20 % glede na tiste, zapisane v sedanji IED Direktivi, ki ima povzete »BAT zaključke« iz BREF dokumenta o velikih kurilnih napravah iz leta 2006. Upravljavci naprav lahko samo upamo, da predlogi novih BAT zaključkov za velike kurilne naprave, ne bodo sprejeti v letu 2014 in ne bodo obvezujoči za obstoječe naprave. Kajti to pomeni, da bi že v letu 2018 morale dosegati vrednosti, ki so še manjše kot je sedaj zapisano v IED Direktivi. Glede na to, da je TE-TOL vključen v Prehodni nacionalni načrt RS, lahko samo upamo, da se bomo morali prilagoditi tem BAT zaključkom šele s 1.7.2020 oziroma, da bodo za TE-TOL veljale dovoljene emisijske vrednosti iz IED Direktive. Izhodiščno poročilo Druga večja sprememba se nanaša na prenehanje delovanja naprave, zlasti če se v njej uporabljajo, proizvajajo ali izpuščajo ne- varne snovi, kar je relevantno tudi za TE-TOL. Tako bo naprava morala k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja oziroma k vlogi za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja po novem priložiti tudi izhodiščno poročilo, ki vsebuje informacije o stanju okolja na območju naprave, zlasti tal in podzemne vode. Če bomo hoteli dati spremembo okoljevarstvenega dovoljenja šest mesecev preden bo dejansko začela veljati Uredba o dejavnosti in napravah, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, nam tega ne bo potrebno narediti. Omenjena Uredba naj bi bila objavljena v Uradnem listu RS v januarju 2014. Podrobnejša navodila glede vsebine izhodiščnega poročila še niso napisana. Ministrstvo bo preučilo predlagane ukrepe in izdalo odločbo o njihovi izvedbi, če bo presodilo, da so ustrezni. Po izvedbi bo pregledalo kraj naprave in izdalo odločbo o njenem dokončnem zaprtju, če bo ugotovilo, da so izvedeni ukrepi dosegli nameravani cilj. Redni in izredni inšpekcijski pregledi Tretja večja sprememba se nanaša na posebne določbe, ki urejajo inšpekcijski nadzor nad napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega. Inšpekcija bo na podlagi inšpekcijskega načrta pripravljala programe za redne okoljske preglede, ki vključujejo določitev pogostosti inšpekcijskih ogledov naprav na kraju samem. Časovni razmik med obiskoma za TE-TOL ne bo smel biti večji kot eno leto. Ministrstvo bo v primeru spremembe okoljevarstvenega dovoljenja zaradi večje spremembe naprave, ali kadar bo v določenih primerih spreminjalo okoljevarstveno dovoljenje, po uradni dolžnosti zaprosilo inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja, da opravi izredni inšpekcijski pregled. Inšpekcija bo morala pregledati napravo in o svojih ugotovitvah v 30 dneh ministrstvu poslati poročilo, v primeru ugotovitve neskladnosti delovanja s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja pa bo izdala odločbo o izvedbi določenih ukrepov. V tem primeru bo ministrstvo postopek izdaje spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja prekinilo, in sicer do izvršitve inšpekcijske odločbe. V primeru, da naprava deluje v skladu z zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja, se bo Odločba za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za večjo spremembo naprave izdala v treh mesecih, drugače pa v 30 dneh od prejema popolne vloge. Poročilo bo v štirih mesecih od dneva ogleda naprave dostopno tudi javnosti v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Predlog zakona vključuje v inšpekcijski nadzor tudi carinske organe. Predpisi, ki jih bo vlada izdala na podlagi zakonskih pooblastil, bodo natančneje določili naloge carinskih organov. Carinski organi bodo predvidoma dobili nekatere naloge pri nadzoru nad izvrševanjem predpisov, ki jih sprejema vlada zaradi določanja okoljskih dajatev. Register Unije za trgovanje z emisijskimi pravicami od 1. 1. 2013 Ob 1. 1. 2013 je vzpostavljen register Unije. Prej so države članice same vzpostavile in upravljale registre pravic do emisije, sicer je to urejeno v okviru in na podlagi posebnega predpisa EU o delovanju registrov. Tako je do tega predpisa tudi Republika Slovenija imela svoj register emisijskih kuponov, ki ga je upravljala Agencija Republike Slovenija za okolje (ARSO). Uredba Komisije o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov v celoti ureja sistem in institucije, ki se nanašajo na dražbo pravic do emisije toplogrednih plinov od leta 2013. Do uveljavitve tega predpisa je veljalo, da države članice samostojno organizirajo in izvedejo dražbo emisijskih kuponov, če so se zanjo odločile, saj je bila prodaja emisijskih kuponov na dražbi od leta 2005 do 2012 prepuščena državam članicam le kot možnost. Z uveljavitvijo Direktive EU pa je postala prodaja na dražbi pravilo, podrobnosti pa so urejene v navedeni uredbi. Z njo so urejena vsa vprašanja, ki se nanašajo na dražbo pravic do emisije (način in izvedba dražb, finančni produkti, ki se prodajajo na dražbi, dražbeni sistemi, nadzornik dražbe, dražitelj države članice itd.). –– Dražbe: EEX (Leipzig) za 26 držav članic in za Nemčijo, ICE (London) za Veliko Britanijo –– Dražitelj za RS: SID banka Sredstva, pridobljena z dražbo emisijskih kuponov, bodo predvidoma prihodek Podnebnega sklada kot proračunskega sklada države. Sredstva se bodo porabljala v skladu s programom, ki ga bo sprejela vlada, vseboval pa bo izvedbo ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami. Sprememba ZVO-1F sedaj omogoča, da bo TE-TOL na podlagi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije dobil Odločbo o brez- 13 eko-generacija plačnih emisijskih kuponih za obdobje 20132020. Od leta 2005 do 2012 ni bilo enotne metodologije za izračunavanje brezplačnih količin emisijskih kuponov v državah članicah, zato je tudi cena emisijskih kuponov zaradi viška podeljenih trenutno tako nizka. T.i. backloading predlog je bil na glasovanju Evropskega parlamenta 10. 12. 2013 sprejet s 385 glasovi za in 284 glasovi proti. S tem se je po letu in pol, odkar je Evropska komisija prvič predstavila osnutek predloga začasnega umika emisijskih kuponov iz trga, zaključilo obdobje negotovosti glede sprejetja kontroverznega predloga. »Backloading« je bil zasnovan s ciljem reševanja sistema EU ETS preko začasnega umika 900 milijonov emisijskih kuponov in s tem povišanja cen le-teh na trgu. Prvi kuponi bi bili lahko iz trga umaknjeni v drugem četrtletju 2014. Analitiki pričakujejo, da bo ukrep cene EUA dvignil nad 10 EUR/tono. Poleg sprememb glede trgovanja z emisijskimi kuponi, so spremembe tudi na po- dročju preverjanja emisij CO2 oz. zahtev za preveritelje, ter vsebine dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov. Presoja vplivov na okolje Zaradi zahtev Komisije predlagani zakon v že uveljavljeni postopek presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja uvaja postopek t. i. predhodne presoje. Z njim se ugotovi, ali je zaradi značilnosti posega v okolje ali značilnosti območja posega mogoče pričakovati pomembne škodljive okoljske vplive, zaradi česar je treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja. Vrste posegov, za katere bo potreben postopek predhodne presoje, bodo določene s spremembo in dopolnitvijo Uredbe o vrstah posegov, za katere je treba opraviti presojo vplivov na okolje. Predhodno presojo bo izvedel organ, ki tudi sicer presoja o vplivih na okolje in izdaja okoljevarstveno soglasje, to je ARSO. Prav tako je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predvideno preverjanje izpolnjenosti pogojev iz okoljevarstvenega soglasja v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Potrebno bo sprejeti kar nekaj sprememb podzakonskih aktov zaradi sprememb ZVO-1F. In kot pravijo, edina stalnica v življenju so spremembe. In najbolje, da vsaj te, ki se tičejo sprememb na nivoju zakonodaje čim prej implementiramo v naše »delovanje« (beri: jih sprejmemo) in se tako izognemo težavam, ki bi nas čakale, v kolikor tega ne storimo (beri: plačilo prekrškov ipd.). Energetska predelava odpadkov v Ljubljani in vloga TE-TOL Srečanje s civilno iniciativo Ne sežigalnici Civilna iniciativa »Ne sežigalnici«, ki nasprotuje izgradnji objekta za energetsko predelavo odpadkov v Ljubljani, v svojih aktivnostih in komunikaciji pogosto omenja TE-TOL kot enega izmed ključnih akterjev v projektu izgradnje tega objekta. Vodstvo TE-TOL je predstavnike iniciative v začetku novembra povabil na pogovor, v okviru katerega jim je v želji, da bi vsi delovali čim bolj konstruktivno, predstavil dejansko vlogo TE-TOL v tem projektu. Razvojne okoljske politike kreira država Direktor TE-TOL Samo Lozej in namestnik direktorja dr. Marko Notar sta predstavnikom Civilne iniciative »Ne sežigalnici« poudarila, da je kreiranje razvojnih okoljskih politik in smernic, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, in kamor sodi tudi ravnanje z odpadki ter z njimi povezana energetska predelava, v pristojnosti države in njenih organov. Energetska predelava odpadkov je obvezna državna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je odločitev o izgradnji takega objekta izključno v pristojnosti države oziroma pristojnega ministrstva. Država odločitve za gradnjo objekta še ni sprejela. Zanjo še ni bila podana niti pobuda, ki bi jo morala potrditi Vlada RS kot predpogoj za začetek priprave Državnega prostorskega načrta (DPN). TE-TOL torej ni družba, ki bi lahko odločala o tem, ali Slovenija potrebuje tak objekt ali ne, ravno tako ni družba, ki bi odločila, kje bo tak objekt stal. TE-TOL je ključni proizvajalec ogrevne toplote za daljinski sistem ogrevanja v Ljubljani, pomembno dejstvo pri energetski predelavi odpadkov pa je, da mora biti vsa toplota, ki bi jo tak objekt proizvedel, primarno plasirana v daljinski sistem ogrevanja. Zakonodaja zahteva, da je objekt energetske predelave odpadkov priključen na daljinski sistem ogrevanja. Postavitev objekta za energetsko predelavo odpadkov bi zato – ne glede na to, da je zanj pristojna država – pomembno vplivala na obstoječe delovanje TE-TOL in s tem na njegovo energetsko vlogo v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane. Poudarila sta tudi, da je razvojna strategija družbe TE-TOL prioritetno usmerjena v postopno zamenjavo premoga z zemeljskim plinom ter v izgradnjo čistilne naprave na premogovnem bloku 3, v katerem sedaj uporablja tudi obnovljiv vir energije (lesne sekance). Civilna iniciativa predlaga izvoz goriva iz odpadov Predstavniki Civilne iniciative »Ne sežigalnici« Andrej Gnezda, Marjana Krajnc in Gorazd Marinček, sicer predsednik društva Slovenski E-Forum, so na srečanju izpostavili, da v Sloveniji količina odpadkov, potrebnih za proizvodnjo goriva močno upada, zaradi česar je gradnja nove sežigalnice po njihovem prepričanju nepotrebna. Glede vloge nastajajočega RCERA Barje, ki bi kot končni produkt proizvajal gorivo iz odpadkov, so predstavniki iniciative poudarili, da je primernejša rešitev izvoz končnega tega produkta v obstoječe proste kapacitete v tujini. Izpostavili so, da po njihovem prepričanju v tujini obstajajo stroškovno, zdravstveno in okoljsko sprejemljivejše prakse ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki, ki ne temeljijo na sežigu in ne terjajo ogromnih investicij. D.K. 14 generacija ■jubilanti 20 let v TE-TOL: Matjaž Kosec, Slavko Kastelic in Bojan Zavrl Tomaž Stramšak Boštjan Kocijan Andrej Belec Matjaž Kosec, Slavko Kastelic in Bojan Zavrl imajo skupen jubilej – 20 let TE-TOL in vsi so delovodje strojnega vzdrževanja v službi strojnega vzdrževanja. Slavko ob pogovoru o zbranih vtisih skozi vsa leta najprej pomisli na to, da je kolega Ignacij Simončič v TE-TOL prišel na isti dan kot on, a gre letošnji december že v pokoj. Da čas res neizogibno mineva, meni tudi Matjaž, ki pri svojem delu ceni predvsem dinamiko. Ta je bila še posebej delovno izrazita pri projektu biomase. Bojan se pridružuje mnenju o hitrem minevanju let in pohvali delovno vzdušje v službi. Vsi trije so ali pa še bodo jubilejno nagrado namenili družinskemu proračunu, v katerem projektov zagotovo nikoli ne zmanjka. Tomaž Stramšak, vodja blokov v službi obratovanja ob svojem jubileju pove: »Teh dvajset let je minilo kot silovita nevihta, ki razbije poletno vročino sprosti ozračje in razjasni nebo. Z denarjem bom popravil svoj insolventen položaj. Aja, za dušo bom pa kupil dve hiški za čebelice….« Boštjan Kocijan je vodja izmene v službi obratovanja in hkrati predsednik sveta delavcev. Pravi takole: »Kot otrok sem poslušal mamo, kako je s prijatelji razpredala o tem, da čas hitro beži. Sam se do nekje 25. leta s tem nikakor nisem strinjal, od prihoda v TE-TOL pa ugotavljam, da »so imeli mati prav«. Ali je temu kriv predvsem režim izmensko-vikendaško-prazničnega dela ali zgolj EMŠO – ne vem? Dejstvo pa je, da imam velikokrat občutek, kot bi nekdo pritisnil »fast forward« gumb na daljinskem upravljavcu. Prihod v TE-TOL je bila ena izmed pomembnejših sprememb v mojem življenju. Iz podjetja na robu preživetja, kjer ni bilo primarno vprašanje, kakšna bo plača, temveč ali sploh bo in kdaj, sem prišel v neko novo, popolnoma drugače urejeno družbo. Zato mi je še toliko težje sprejeti »izbris« družbe, ki je v mojem življenju odigrala tako pomembno vlogo. Velikokrat se spomnim tudi svojega razgovora za sprejem v TE-TOL in vsakič se z iskreno hvaležnostjo spominjam obeh takrat prisotnih predstavnikov družbe, ki sta v meni videla potencial in mi dala priložnost. Denar bo šel v »družinski sklad za počitniške dejavnosti«, kjer pa ne bo imel priložnosti, da bi se pokvaril zaradi pretečenega roka uporabe.« 10 let v TE-TOL: Andrej Belec je zaposlen kot vodja izmene transporta premoga v službi obratovanja. Pravi, da je ta čas zelo hitro minil. Glede jubilejne nagrade pa pravi, da, ker je plača slaba, bo nagrada za v »štumf«. Bojan Unčanin je strojnik termične priprave vode. Na to delovno mesto je prišel šele pred enim letom – pred tem je delal na transportu premoga – in pravi, da je teh deset let najboljših doslej. Sicer je, kot pove, delo v izmenah težko in se nanj še vedno ni privadil, da pa je zagotovo najboljše biti v jutranji izmeni. Jubilejno nagrado bo namenil družini, natančneje za ureditev otroške sobice. Lovro Novinšek je zaposlen v prodajno-nabavnem sektorju, kjer mu je delo, kot pravi, še posebej všeč zaradi sodelavcev, ki ga obkrožajo. Tako so dobri časi še boljši in slabši malo manj slabi. Jubilejna nagrada pripada družinskemu proračunu, nekaj pa je bo namenjeno za zimske radosti. Đorđe Donev je zaposlen v službi obratovanja in letošnjega decembra praznuje 10-letni jubilej. Nagrade je tako kot ostali vesel, en del jo bo namenil za dopust, drugega pa varčevanju. Bojan Unčanin Jubilantom, med katerimi so tudi Marjan Prašnikar (30 let) iz službe elektro vzdrževanja, Matjaž Pintar (20 let) iz razvojnega sektorja, Skender Šmid (20 let), Dušan Strušnik (20 let) in Aleksander Humar (20 let) iz službe obratovanja ter Sebastjan Smerajec (10 let) iz službe obratovanja in Robert Oven (10 let) ter Dušan Čokl (10 let) iz službe strojnega vzdrževanja, iskreno čestitamo. Lovro Novinšek 15 generacija ■svet delavcev Bo z združitvijo presekan gordijski vozel? Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev Ponovno je pred vrati zima, tokrat zadnja pod okriljem imena TE-TOL. Bere se nekoliko dramatično in tudi občutke »Tetolovcev« ob tem praviloma ne bi mogel opisati ravno z nekimi veselimi toni. Poleg povsem normalne – lahko zapišem tudi čustvene – navezanosti na družbo, ki je posameznikom 5, 10, 20, nekaterim celo 40 let, dajala kruh, dodatno vse skupaj zapletejo še »ekskluzivni« slovenski primeri združevanj, prevzemov, … družb, katerih rezultati so bili velikokrat vse prej kot dobri za zaposlene. Čeprav bi nam bilo morda ljubše, da bi naša družba ostala pod okriljem mešanega državno-občinskega lastništva, ne moremo mimo dejstva, da so podobni objekti tudi v tujini pod okriljem mestnih občin, za katere proizvajajo toploto za potrebe daljinskega ogrevanja. Kljub temu pa je nenavadno, da se je država odpovedala deležu v svojem največjem objektu soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE), še posebej upoštevajoč okoljske zaveze do EU, ki jih je podpisala in glede na zaostanek pri izpolnjevanju le-teh. TE-TOL bi ji namreč z investicijo v PPE-TOL lahko omogočil relativno visok skok deleža proizvodnje električne energije v SPTE, kjer se trenutno nahajamo na samem repu, saj proizvajamo zgolj med 6 % in 7,5 % električne energije iz SPTE, medtem ko je evropsko povprečje blizu 12 %. To bi moral biti več kot zadosten razlog, da bi bila naša družba še kako zanimiva za državo. Pri vsem skupaj pa je za nas vendarle bolj kot lastništvo pomembno, da se – podobno kot pri šahu – v pravem trenutku vlečejo prave poteze. To pomeni, da bi moral nekdo na odgovornem položaju pravočasno presekati »gordijski vozel« nenehnih neplodnih usklajevanj na vseh nivojih, ki ne pripeljejo do ustreznih konkretnih rešitev v smislu nujno potrebne investicije ali pa prevzeti odgovornost za posledice svojih odločitev oziroma ne-odločitev, ki onemogočajo pravočasen pričetek izvajanja aktivnosti na področju investicij in lahko v prihodnosti povzročijo precej nevšečnosti. Pa preidimo na kratko še na področje delovanja sveta delavcev in nadzornega sveta družbe. Nadzorni svet se je sestal na svoji predvidoma zadnji seji. Za TE-TOL se mi zdi pomembno, da je bil nadzorni svet enotnega mnenja, da je nujno potrebno narediti odločne in ustrezne korake na področju izvedbe investiciji PPE-TOL, in sicer z ustreznimi aktivnostmi vodstva, ki bodo dala jasna in nedvoumna opozorila vsem odgovornim na državnem nivoju in nižje. Po pripojitvi TE-TOL k JPE bo vlogo nadzornega sveta TE-TOL prevzel in opravljal nadzorni svet JHL. Vodstvo z nekaterimi predstavniki iz JHL, direktorico JHL in direktorjem JPE, je opravilo posvetovanje s svetom delavcev in sin- Boštjan Kocijan dikatom družbe v zvezi s pripojitvijo TE-TOL k JPE. Opravljena sta bila dva posvetovanja, prvi je bil posvečen bolj sami pripojitvi, drugi pa je obravnaval že bolj tematiko organizacije in sistemizacije združene družbe po pripojitvi. Svet delavcev je s tem v zvezi zavzel stališče v obliki sklepa na svoji 4. redni seji. Prišlo je do prvih srečanj članov sveta delavcev TE-TOL in sindikata s člani sveta delavcev in sindikata JPE. Odnosi med člani so izjemno korektni, po pripojitvi pa se bo sodelovanje obeh svetov delavcev še poglobilo, ali s posameznimi skupnimi sejami ali prisotnostjo predstavnikov enega sveta delavcev na sejah drugega. Glede nadaljnjih korakov v smislu enotnega oblikovanja sveta delavcev se bomo uskladili kasneje. Ob koncu želim vse sodelavkam in sodelavcem vesel Božič ter srečno in zdravo Novo leto 2014. ■sindikat Prihaja naporno leto Andrej Lukek, predsednik Sindikata Poslavljamo se od leta, v katerem so bile v sindikatu delavcev energetike in sindikatu TE-TOL izvedene volitve, na katerih smo člani izvolili predstavnike delavcev za obdobje petih let. Pred nami je leto, ki bo s sindikalnega vidika zelo naporno in zahtevno, saj se s pripojitvijo TE-TOL k družbi Energetika Ljubljana odpirajo pogajanja oz. pogovori o novi skupni podjetniški kolektivni pogodbi (PKP). To bo velik izziv, saj predvidevam, da bodo pogajanja težka. V situaciji, ki trenutno vlada v Sloveniji, je namreč pričakovati velike pritiske na zmanjševanje že pridobljenih pravic delavcev. Zaposleni v TE-TOL pridobljene pravice iz veljavne PKP ohranjamo še nadaljnji dve leti po pripojitvi. V tem obdobju bo potrebno uskladiti oz. poenotiti pravice zaposle- nih v skupni družbi, saj so zaradi različnih panožnih in podjetniških pogodb, ki veljajo v obeh družbah, prisotne razlike v pridobljenih pravicah. Glede na to, da bo v družbi po pripojitvi skoraj 600 zaposlenih, bo potrebno združiti moči, ter se zavedati, da smo vsi eno - samo tako bomo namreč lahko dosegli skupne cilje. Verjamem, da je vsem zaposlenim pomembno, da smo del uspešnega podjetja, prav tako pa mora biti vodilo vodstva oz. lastnika, da ima ekipo zadovoljnih, zanesljivih in uspešnih ljudi. Če bomo vsi skupaj verjeli in se trudili za to, uspeh ne bo izostal in bomo skupaj pisali novo zgodbo o uspehu. Upam, da je bila večina zadovoljna z našim delom, mi pa si bomo še naprej prizadevali za ohranitev vseh delavskih pravic in Andrej Lukek socialne varnosti vseh zaposlenih, ob vsem tem pa bomo poskrbeli tudi za skupno druženje in razvedrilo v obliki sindikalnih izletov. Ob koncu bi vsem sodelavkam in sodelavcem, vašim družinam in prijateljem zaželel vesele božične in novoletne praznike, predvsem pa veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v prihajajočem se letu, ter da se vsem izpolni čim več skritih želja. 16 generacija ■škd predstavlja Potapljaška sekcija Svet pod vodo nas navdušuje in poučuje Domen Pirkmajer P rvi radovedneži v TE-TOL so se z raziskovanjem podvodnega sveta srečali v letu 2006, ko je skupina zaposlenih opravila začetniške potapljaške tečaje po katerim potapljanje predstavlja pomemben del aktivnega preživljanja prostega časa. Vsi smo opravili nadaljevalni potapljaški tečaj, tečaj potapljanja z obogatenim kisikom (NITROX), trije člani pa smo opravili tudi tečaj reševanja iz vode s pomočjo kisika (Oxygen First Aid Provider). Potapljači pod okriljem sekcije letno opravimo od 8 do 12 skupinskih potopov in tako vzdržujemo potrebno pripravljenost in potapljaško kondicijo, kar je eno od osnovnih pravil za varno potapljanje. Smo redni gostje Reševanje iz vozila 2012: Skupna reševalna vaja PGD Zalog in ŠKD TE-TOL sistemu CMAS. Druga skupina navdušencev jim je sledila v letu 2007. Glavni krivec, da je kar 19 zaposlenih pridobilo certifikat za raziskovanje podvodnega sveta je, sedaj že upokojeni, Igor Urh, starosta in pionir potapljanja pri slovenski potapljaški zvezi. Ker so potapljači predstavljali dobrih 6 odstotkov vseh zaposlenih v podjetju, smo se v letu 2009 odločili, da oblikujemo sekcijo pod okriljem ŠKD TE-TOL. Leta 2010 je bila naša prošnja uslišana, kar je pripomoglo k uresničitvi številnih ciljev in projektov. S pomočjo ŠKD nam je uspelo kupiti opremo za reševanje s pomočjo kisika, kar je bil predpogoj za načrtovanje varnega potopa in hitrega ukrepanja v primerih, ko gre kaj narobe. V sekciji je danes še devet navdušencev, Senj, 2010. Potapljači ŠKD TE-TOL »Kakšne 'ribe'!« na čistilnih akcijah »Očistimo Ljubljanico« in na lokalnih čistilnih akcijah, kjer smeti ležijo pod vodo. V letu 2012 smo se udeležili reševalne vaje »Vozilo v vodi«, na kateri smo skupaj z gasilci PGD Zalog reševali ponesrečence iz potopljenega vozila. Članstvo v sekciji, ki deluje pod okriljem ŠKD, nam predstavlja zibelko, tako v finančnem, kot tudi organizacijskem smislu. Prikrajšana nam je marsikatera težava pri uresničevanju osebnih, skupnih in družbenih ciljev. Upamo, da bodo v valu zmanjševanja 17 generacija Ali ste vedeli? Čistilna akcija Ljubljanica 2011 pravic in ugodnosti zaposlenim, odgovorni prepoznali dodano vrednost vseh delujočih sekcij in omogočili njihovo nadaljnje delovanje. Za popestritev pa še nekaj dejstev iz podvodnega sveta: –– Da je prvi sodobni potapljaški dihalni aparat “SCUBA” (Self Contained Underwater Breathing Apparatus) leta 1943 izumil francoski pomorščak Jacques Cousteau? Poimenoval ga je “aqualung” oz. po slovensko “vodna pljuča”. –– Da voda nad potapljači filtrira oz. izloči rdečo in rumeno svetlobo, zaradi česar je vse videti modrikasto? Da bi videli naravne barve, moramo potapljači imeti s seboj lasten vir svetlobe. –– Da zvok potuje v vodi štirikrat hitreje kot na kopnem? Zato potapljači ne moremo določiti, iz katere smeri prihaja zvok, ko smo pod vodo. –– Da se je zgodilo že kar nekaj podvodnih porok in da so nekateri ljudje pripravljeni poskusiti vsepovsod, a vseeno spolnih odnosov pod vodo inštruktorji ne priporočajo, enostavno iz varnostnih razlogov, kar pa ne zaustavi tistih nekaj najbolj »trmastih«. –– Da se zaradi loma svetlobe stvari pod vodo zdijo 33 odstotkov večje in 25 odstotkov bližje, kot so sicer. Pag, 2011. Zadovoljstvo po opravljenem potopu ■upokojenci Anton Simončič in Ignacij Simončič Anton Simončič in Ignacij Simončič povezana kot brata in povezana skozi delo v službi elektro vzdrževanja. Anton oz. Tone je vodja službe, Ignacij oz. Nace je delovodja. Tone je v TE-TOL že polnih 41 let, to je zanj druga služba, skupno ima 46 let delovne dobe. Nace je v TE-TOL 20 let, to je njegova četrta služba, hkrati pa praznuje 20-letni jubilej v TE-TOL in odhod v pokoj. Oba sta navezana in ponosna na svoje sodelavce, za katere pravita, da so predvsem požrtvovalni in pripravljeni delati ne glede na uro v dnevu. »Najbolj ponosen sem nato, da se nam v vseh letih ni pripetila nobena hujša nesreča«, izpostavi Tone in Nace mu pritrdi, da je bila varnost od nekdaj na prvem mestu. Ko Tone govori o svojih sodelavcih, pove, da bo le-te najbolj pogrešal in da zaradi njih težko odhaja. Nace doda: »Ljudje v TE-TOL so kot mozaik, vsak nekaj pomeni.« Tone pa zaključi: »A čas je«, da na naše mesto pridejo mlajši in delajo po svojih najboljših močeh naprej.« Na vprašanje, kako gledata na združitev TE-TOL in Energetike Ljubljana, se Tonetu rahlo razžalosti obraz: »Človeku ni vseeno, ker se bodo stvari spremenile, a kaj hočemo, tako je… Obraz se mu razsvetli, ko se spominja, kaj vse so uspeli narediti v vseh Jože Rojec Milan Pribanič teh letih. Zamenjana je bila praktično že vsa elektro oprema. Nace se spominja, kako je Tone pred davnimi leti prihajal domov ves umazan, saj je na začetku službe menjaval žarnice v takrat še precej umazani toplarni. Ker gresta skupaj v pokoj, jima je malo lažje. Za prizadevne električarje pa tudi doma nikoli ne zmanjka dela, mar ne? bilo težko vztrajati. Letom navkljub upa, da bo »odsanjal« še kar nekaj sanj in načrtov, za katere je bil sedaj prikrajšan. Svoje misli zaključi: »Odhod ne bo lahek, priznam. Preveč imam prijateljev, ki jih bom pogrešal, tako da slovo ne bo lahko. Veliko lepih, zabavnih, včasih pa tudi težkih trenutkov smo skupaj preživeli, a ostali bomo prijatelji za vedno.« Jože Rojec iz službe obratovanja je bil v prejšnji številki jubilant, sedaj je upokojenec. Pravi, da je 40 let, kolikor jih je preživel v TE-TOL, minilo kot v trenutku, vsekakor prehitro. Dolga leta je bil najmlajši - starejši sodelavci so ga klicali »Prešeren« zaradi dolgih las -, danes pa odhaja kot že nekaj let najstarejši »pogonc«. »Ne morem trditi, da sem v TE-TOL izpolnil vse sanje, a »zastrupila« me je tako močno, da mi je delo v njej še danes izziv, zato sem svojo kariero začel graditi še v svoji firmi, a nikoli na škodo prve ljubezni«, Jože opiše svoje občutke in doda, da ima mnogo prijateljev in prijateljic, ki so mu bili potrpežljivi sodelavci in se jim ob tej priložnosti opravičuje, če jih je kdaj nehote užalil. Jože izpostavi, da delo v izmenski službi zahteva tudi mnogo odrekanja na račun družine, a ne glede na vse to, mu ni Milan Pribanič je v TE-TOL 27 let. Sprva je delal kot viličarist v službi obratovanja, zadnja leta pa je opravljal dela v orodjarni in garderobi službe strojnega vzdrževanja. Pravi, da je bil vsa ta leta zelo zadovoljen, tako z delom, kot s sodelavci. »Pogrešal bom TE-TOL, ker sem rad hodil v službo. Doma imam vrt, malo sadovnjaka in vem, da bom našel dovolj zaposlitve za vnaprej.« Če mu bo zmanjkalo dela v okolici hiše, pa se bo crkljal z vnučkom. Z veseljem se bo vračal nazaj v TE-TOL kot upokojenec, če mu bo le zdravje služilo. Upokojencem, med katerimi je tudi Slavko Jakopin iz službe strojnega vzdrževanja, se zahvaljujemo za prizadevnost in jim na novi poti želimo čim več kakovostno preživetega časa. 18 generacija ■Člen v verigi Štefan Šimunič Ni hazarder, a posluša Hazard Pogovarjala sem se Irena Debeljak Štefan, že kar nekaj časa si vodja službe obratovanja, ki ima največ zaposlenih - če imam pravilne podatke, skoraj polovica vseh zaposlenih? Kako gledaš na to? V službi obratovanja nas je zaposlenih 124, od tega jih 120 opravlja svoje delo v izmenah. Za obratovanje treh blokov v glavnem pogonskem objektu in spremljevalnih objektov, kot so transport premoga in sekancev, kemijska priprava vode, vršna kotlarna, črpališče hladilne vode na Ljubljanici, je tako število zaposlenih nujno potrebno. Smo dobra ekipa in dosegamo dobre proizvodne rezultate. Če povzamem besede mojega nadrejenega, bi lahko rekel, da smo najboljši. In če bi se primerjali, s kakšno manjšo športno ekipo, bi lahko povzeli, da je ekipa lahko uspešna in dosega vrhunske športne rezultate samo, če je dobro organizirana in vsak član ekipe daje svoj največji prispevek. Taka je tudi ekipa službe obratovanja. Če se prav spomnim, si začel v energetsko-analitski službi. Imam prav? V TE-TOL sem prvič prišel davnega 1985. leta. Zaključeval sem študij na Fakulteti za strojništvo, in tu sem kot študent pomagal pri opravljanju pogodbenih nalog v Laboratoriju za termoenergetiko. Pri realizaciji teh nalog v TE-TOL so nam pomagali zaposleni v energetsko- analitski službi (EAS). Takratni vodja EAS Janez Rupar mi je tudi predlagal temo diplomske naloge v okviru TE-TOL. V naslednjem letu, po zagovoru diplome, sem se v TE-TOL redno zaposlil. Tvoje delo se verjetno ne konča ob dveh. Vem da imaš pogoste popoldanske in večerne klice iz TE-TOL. Kako gledajo domači na to, ti kdaj očitajo? Jutranja izmena prične z delom ob 05.30 uri, popoldanska ob 13.30 uri. S prihodom druge izmene se začnejo nove potrebe, želje, pogovori, analize, poročila… Velikokrat se aktivnosti nadaljujejo v popoldanskem času. Klici domov me ne motijo. Zavedam se, da gre za probleme, povezane s proizvodnjo in to spada v obseg mojega dela, zato pripombe doma niso dovoljene. (smeh) Poleg vodenja službe si skrbnik pogodbe za lesne sekance. Verjetno moraš imeti te zadeve dobro pod nadzorom, tako glede dobav kot glede kakovosti le-teh? V kurilni sezoni raztovorimo vsak dan dve vlakovni kompoziciji premoga, kar predstavlja dva krat po 22 vagonov in do 20 kamionov lesnih sekancev. Seveda prihaja tudi do zapletov, zlasti pri kvalitativnem prevzemu sekancev. Letošnja sezona se je dobro začela in upam, da bo tudi nadaljevanje ta- kšno. Dobavitelji mi dostikrat očitajo, da zahtevam »laboratorijske« sekance, les pa da je »živa stvar«. Si tudi v uredniškem odboru Megavata od samega začetka. Zdaj, ko se jih je nabralo že štirideset, kako ocenjuješ naše skupno delo in kako ocenjuješ, da bo delo v prihodnje? V uredniškem odboru dobro sodelujemo in si odkrito povemo, kaj si mislimo, včasih preko prijateljskega prepričevanja ali tudi preko neverbalne komunikacije… Zavzemam se, da zaposleni dobijo informacije, ki jih zanimajo. Glede na to, da smo energetski objekt, je prav, da so temu primerni tehnični članki v ospredju in da so naprave TE-TOL poudarjene na naslovnicah. Štirideseta številka praviš? V začetku sem mislil, da ne bomo tako dolgo skupaj, a sedaj bo to že deset let. Oh (smeh), ampak, kdor je dober, je dober. Kako naprej, ne vem, saj se z novim letom pripojimo Energetiki Ljubljana in bo novo oz. staro vodstvo povedalo svoje mnenje. Mogoče se bo le-to odločilo, da je potrebno uredniški odbor pomladiti. (smeh) Saj poznaš tisto pesem skupine Hazard: So najlepše pesmi že napisane… Vsekakor, če bo odločitev, da Megavat izhaja še naprej, bo potrebno dobiti nove moči v uredniški odbor s strani Energetike Ljubljana. Svoja leta »pridno skrivaš«. A kljub temu vedno navdušeno pripoveduješ o svojih vnukih. Se ti je kdaj že zgodilo, da te je kdo zamenjal in namesto, da bi mislil, da si dedi, te je imel za očeta? Pravijo, da te vnuki postarajo, mislim, da so mene pomladili. (smeh) No, narave ne moreš prelisičiti. Priznam, da uživam v vsakem trenutku druženja z njimi. Znan si tudi po organizaciji teniških Šampanji'c turnirjev v naši družbi. Večkrat si tudi zmagal na njem. Verjetno so ti očitali, da si priredil žreb in zato zmagal… Ali pa je to samo nevoščljivost, saj kot vem, igraš tudi na turnirjih izven TE-TOL? Šport je pomemben del mojega življenja. Najprej sem igral vrsto let nogomet in kasneje tenis, torej lahko bi rekel, da sta moja prva in druga ljubezen. (smeh) Žena tega ne sme prebrati. Pri organizaciji teniških turnirjev mi je zmeraj bilo v ospredju druženje. Žrebanje je javno, torej so zraven tudi tekmovalci in so očitki neutemeljeni. Dejstvo je, da si vsak želi zmagati in je potem, če nisi zmagovalec, krivo žrebanje oziroma partner, ki je igral s teboj. (smeh) Redno se odzovem povabilom na teniške turnirje in igram v zimski ligi TK Rival. Lahko se pohvalim (smeh), da nisem uspešen samo v toplarniških turnirjih, ampak imam kar nekaj »mednarodnih« zmag in uvrstitev med prve tri v ligi. Dostikrat greš v svoj rojstni kraj, Medžimurje. Kot vem, imaš veliko bratov in sester, ki ste šli na različne kraje sveta. Kaj ti je najraje pri srcu iz tvojih domačih krajev? Izhajam iz devetčlanske družine, sem četrti otrok. Imam tri sestre in tri brate. Razpršeni so na različne konce, od Kanade, Nemčije, Avstrije in do Hrvaške. Kljub temu, da smo tako daleč drug od drugega, se dobro razumemo in se radi dobimo v rojstnem kraju. Tradicionalno grem domov za katoliške praznike. Tam se mi čas ustavi, ker srečam vrstnike, obiščem sorodnike in prijatelje, s katerimi sem odraščal in se res imam lepo. Na začetku poletja se že nekaj časa predajaš jadranju. Ti je ostal v spominu kakšen zanimiv dogodek? Prvič sem na jadranje odšel čisto slučajno, saj so me povabili, ker jim je nekdo odpovedal. Zmeraj sem želel videti kraje tudi iz morske strani. Prejadrali smo že Jadransko morje, pluli že do Albanije, Grčije, Turčije, Malte in Sejšelskih otokov. Dogodkov je bilo veliko in zato se vsako leto znova veselim jadralske ture. Še eno vprašanje glede želja v novem letu? Kaj si želiš in kaj želiš nam? Želim, da nam zdravje služi in da nas sreča spremlja. Čeprav sem optimist, vem da bo kar nekaj težav zaradi pripojitve TE-TOL k Energetiki Ljubljana, a upam, da se bo izteklo tako, da bomo v novi družbi lahko vsi zadovoljni in uspešni. 19 generacija ■veseli december Povezani z energijo – povezani med seboj Tisto, kar tli v srcu posameznika je naša luč. Luč, ki jo prižgemo, da se med seboj prepoznamo, začutimo in povežemo. Je tisto nekaj tako občutenega in hkrati neoprijemljivega. Je tisto, kar nas dela za boljše, ko znamo dobro ločiti od slabega. Je tisto, kar nas dela za močnejše, ko nas poraz več ne prizadene. Je tisto, kar zmoremo podariti drugemu in je tisto, s čimer otroku pokaže- mo, da je prava pot samo tista, ki prihaja in vodi do srca. Naša luč je naša energija – odločna in hkrati sramežljiva, nezlomljiva in hkrati občutljiva. Brez nje ni nas in brez nas ni nje. Je med nami in v nas samih. In je vredna, da ji prisluhnemo, ko nas hoče prizemljiti in umiriti; in je vredna, da ji verjamemo, ko nas uči, da se moramo ceniti, spoštovati in si pomagati. Povezani smo z njo in ona z nami: skozi čas, skozi različne obraze, krajše in daljše razdalje. Prepoznamo jo lahko v pogledih, v nasmehu ali v solzah, v stisku roke ali v objemu. Prepoznamo jo lahko tudi na teh fotografijah. D. K. Jubilej Megavata Decembra leta 2003 smo v TE-TOL izvedli »razpis« za najboljši predlog imena naše interne revije, ki je takrat seveda še ni bilo. Je bila pa rojena ideja. In bila je želja, volja in izkazano zaupanje s strani vodstva, da se projekta »interno glasilo« lotimo s polno paro. In smo se ga lotili, tako kot se projektov znamo lotevati v TE-TOL - zavzeto in hkrati z dobršno mero »rešpekta«. Februarja 2004 smo doživeli krst. Občutek, da smo začeli nekaj dobrodošlega in koristnega, se je iz številke v številko potrjeval. S tem je naraščala naša volja, krepila se je želja in odgovornost, da delamo po najboljših močeh. Ta mesec, s to številko, ki jo ravnokar prebirate, smo popisali že 40. izid Megavata. Uredniški odbor je imel v tem mesecu pred desetimi leti tudi prvi sestanek skoraj v enaki sestavi kot je še danes (le Primož Škerl je zamenjal Janeza Ruparja). Če se opremo na numerologijo, to po- meni, da smo izbrali pravo ime in da je bila izdaja prve številke ravno v pravem času, da so bile naše energije, ne glede na vrsto predznaka, vedno usklajene. Praviloma je bolje, da ne gledamo preveč v prihodnost, da ne pozabimo na sedanjost, a vendarle: to je zadnja številka interne revije v samostojni družbi TE-TOL. Če pokukamo v bližnjo prihodnost, bomo revijo ustvarjali še naprej, v skupni družbi Energetika Ljubljana. Ali bodo »kozmične« energije še naprej tako usklajene, bo pokazal čas in številke, ki jih bomo šteli od leta 2014 dalje. Do katere številke bomo prišli? Ne Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 € Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko, ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena. Ime in priimek Naslov Geslo pozabimo: voljo, željo še imamo. Želimo verjeti, da imate voljo tudi vi, da nas boste še naprej brali. Nagrajenci iz 39. številke: 63 €prejmeValentina Kokalj 42 €prejmeIgnacij Kastelic 21 €prejmeTone Prašnikar Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in upokojenci TE‑TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom oddajte v nabiralnik časopisa do 15.2.2014.
© Copyright 2024