številka 30 / junij 2011 TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA INTERVJU: STANISLAVA MARIJA FERENČAK MARIN, PREDSEDNICA SVETA ČETRTNE SKUPNOSTI MOSTE UPRAVLJANJE Z ENERGIJO pa pir M e ga ju DELA POD NAPETOSTJO ZAHTEVAJO POSEBNO ZNANJE m v at t isk am o na re cik lir a ne uvodnik 2 Poletni program S katerimi aktualnimi temami se bomo ukvarjali v letošnjem poletju? Če prelistamo julijski program, lahko zaključimo, da bodo na sporedu različne teme, ki nas ne bodo pustile ravnodušne. Bom racionalna in poskusila spustiti vsaj tiste politične programe, na katere ne morem imeti vpliva oziroma jih jemljem kot samoumevne. Gledanje slovenske politične scene me vedno znova čustveno pregreje in tega v vročemu poletju res ne potrebujem. Irena Debeljak Eden izmed bolj gledanih vsebin julijskega programa bo projekt PPE-TOL, ko bomo v pričakovanju prihoda ponudb na razpisno dokumentacijo za LOT 1. Ne smemo pozabiti tudi na eno izmed zahtevnejših produkcij v letošnjem poletju, na »vzdrževanje«, ki traja že od konca pomladi in predstavlja zaradi vsakoletnih uspehov tradicionalni program. Na njem bomo še do konca oktobra spremljali znane igralce, ki zmorejo veliko spretnosti, a bomo o njihovi igri podrobneje pisali v jeseni. Nekateri od igralcev od letošnjega leta obvladujejo tudi »igre pod napetostjo«. V tem mesecu je predviden tudi zaključek sprejemanja pripomb na osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa (NEP) Republike Slovenije za obdobje do leta 2030: »Aktivno ravnanje z energijo«. Končno je NEP le našel izhod iz labirinta, v katerem se je »sprehajal« več kot dve leti in se večkrat neuradno prebil skozi tesnobne in klavstrofobične uličice, do sedaj brez uspeha. Verjetno kakšnega globljega pomena vsebine tega dokumenta ne boste prepoznali, morebiti pa vas vsi zapisani dekorativni dodatki le ne bodo pustili mentalno hladne. Zanimiva vsebina nas čaka na področju brezplačnih emisijskih pravic ogljikovega dioksida (CO2). Do konca julija se bo slišalo sopihanje pri izpolnjevanju obrazcev in metodoloških prilog za pridobitev brezplačnih kuponov emisij CO2 v post kjotskem obdobju od leta 2013 do leta 2020. Vsebina je zanimiva tudi za našo novo večinsko lastnico, Energetiko Ljubljana, s katero pri ustvarjanju te vsebine sinergijsko sodelujemo. Interes, da dobimo čim več brezplačnih kuponov CO2 zaradi proizvodnje toplote, dosega vrhunce v ustvarjalnem zagonu in improvizaciji. Tako smo že pokazali, da smo v obeh družbah pripravljeni za timsko sodelovanje in ustvarjalnost. Nezadovoljstvo uporabnika, ker ni bil dosledno obveščen o prenosih vsebin vezanih na spremembo lastniških deležev naše družbe, je zaradi dobrega razpoloženja na »Energijadi« pozabljeno, zdaj se začenja nova zgodba. Prepričana sem, da si bosta direktor naše družbe in direktor večinske lastnice prizadevala in tudi našla način za usklajeno in enakovredno povezovanje, ki bo ob spoštovanju vseh zaposlenih temeljilo na izvrševanju poslanstev in razvojnih prioritet obeh družb. Želim vam, da vam v tem poletju uspe čim večkrat pritisniti na program »rajski dopust« oziroma če že drugače ne gre, da vam ne glede na kateri program boste »naleteli«, uspe kdaj pa kdaj vsaj v času »oglaševalskega prostora« pobegniti daleč stran od predvidenega programa. Mogoče boste imel na programu tudi naš Megavat, ki je ob jubilejni 30. številki dobil lepo in okolju prijazno darilo – »obleko iz recikliranega papirja«. Z njo smo ustvarili nov »modni dodatek«, ki bo še pika na i vsem ukrepom k zmanjševanju vpliva na okolje naše družbe in bomo še dodatno prispevali k varovanju okolja. Foto na naslovnici: Zamenjava varovalčnega podnožja pod napetostjo 0,4kV Časopis MEGAVAT izdaja Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o. Toplarniška ulica 19 Ljubljana Uredniški odbor Glavna urednica: Irena Debeljak, Tehnični urednik: Vlado Maričič, Kogeneracija: Štefan Šimunič, E-kogeneracija: Primož Škerl, Eko-generacija: Irena Debeljak, E-generacija in Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič Lakić, Novinarka: Doris Kukovičič Lakić, Fotografije: arhiv TE-TOL, Naslovnica: Jana Urbas, Karikature: Ciril Povše, Produkcija: Vela d.o.o. Ljubljana, Elektronski naslov uredništva: [email protected] aktualno 3 JPE postala večinska lastnica TE-TOL TE-TOL in JPE sta kot srce in ožilje enega telesa Doris Kukovičič Lakić Sprememba lastništva poslovnih deležev TE-TOL je trenutno najbolj aktualna tema. Skladno s programom Vlade RS o prodaji oz. menjavi poslovnih deležev je aprila večinska lastnica TE-TOL postala Energetika Ljubljana (JPE). Pogled nazaj Postopek za menjavo poslovnega deleža JPE v Geoplinu s poslovnim deležem RS v TE-TOL je sicer stekel že leta 2003, a je bil kasneje prekinjen, maja 2009 pa je Vlada RS sprejela sklep o izvedbi, s ciljem povečanja lastniškega in upravljavskega deleža države v Geoplinu, hkrati pa prenos lastniškega deleža v TE-TOL na novega lastnika. Temeljni cilj prenosa večinskega lastniškega deleža RS na novega lastnika je sposobnost zagotavljanja izvajanja nalog, ki jih ima TE-TOL v strategiji oskrbe RS z električno energijo in mesta Ljubljana z daljinsko toploto. Strategija med glavnimi nalogami izpostavlja gradnjo nove proizvodne enote na lokaciji TE-TOL (PPE-TOL), ki bo ob ohranjanju konkurenčne cene toplote ter čim nižjih stroških za emisijske pravice za ogljikov dioksid zagotavljala čim večjo proizvodnjo električne energije. Prvi korak v uresničevanju programa je bil storjen avgusta 2010, ko je skupščina TE-TOL potrdila, da v njegovo lastniško strukturo vstopi JPE z osnovnim vložkom 5 mio EUR, s čimer se je lastniško razmerje spremenilo v: RS 57,4 %, MOL 31,5 % in JPE 11 %. Na podlagi pogodbe o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža septembra 2010 JPE pridobi celotni poslovni delež MOL, s čimer se razmerje med preostalima družbenikoma ponovno spremeni: RS 64,57 % in JPE 35,43 %. Decembra 2010 JPE dokapitalizira TE-TOL še s 5 mio EUR, kar ponovno vpliva na spremembo poslovnih deležev družbenikov TE-TOL, in sicer se poslovni delež RS zmanjša na 57,45 %, poslovni delež JPE pa poveča na 42,55 %. Aprila 2011 Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države skladno z vladnim programom z JPE podpiše menjalno pogodbo, po kateri ta pridobi še 42,65-odstotni delež TE-TOL in tako s skupno 85,20 % postane večinska lastnica TE-TOL, poslovni delež RS pa se ponovno zmanjša, in sicer na 14,80 %. Pogled naprej Da bi se lahko jasneje zazrli v prihodnost, se ozrimo še malo dlje v preteklost. Pred tridesetimi leti (1971) se v okviru takrat še Toplarne Ljubljana organizira enota Komunalna Energetika, ki samostojno opravlja dejavnost, tedaj še v imenu Toplarne Ljubljane. Leto kasneje se ta reorganizira v dve delovni organizaciji: Termoelektrarno toplarno Ljubljana, ki zadrži soproizvodnjo toplotne in električne energije, in Komunalno energetiko Ljubljana, ki prevzame distribucijo toplotne energije. Danes je TE-TOL največja soproizvodnja toplotne in električne energije v Sloveniji in ključni proizvajalec ogrevne toplote za daljinski sistem ogrevanja Ljubljane, JPE pa največji oskrbovalni sistem s toploto v Sloveniji in med večjimi na področju oskrbe z zemeljskim plinom. Skupaj sta kot srce in ožilje enega telesa in od njunega brezhibnega delovanja je odvisna varna, stabilna in dolgoročna energetska oskrba Ljubljane. Direktor TE-TOL Blaž Košorok verjame, da je TE-TOL z vstopom novega večinskega družbenika dobil močnega in sinergijskega partnerja, s katerim bo izvedba tako projekta PPE-TOL kot drugih strateško pomembnih projektov lažje izvedljiva. Direktor JPE Hrvoje Drašković pa je prepričan, da je TE-TOL strateško pomemben za prestolnico in tudi za državo. Kot sta oba poudarila na junijskem srečanju zaposlenih, sta družbi skupaj močnejši in še trdneje zavezani k izpolnjevanju strateških ciljev obeh družb. Direktor TE-TOL Blaž Košorok in direktor JPE Hrvoje Drašković verjameta, da bosta družbi sedaj lažje izvrševali poslanstvo in uresničevali vizijo. 4 intervju »V Labirintu umetnosti najdem mir, uteho in sprostitev« Stanislava Marija Ferenčak Marin, predsednica Sveta Četrtne skupnosti Moste Doris Kukovičič Lakić Stanislava Marija Ferenčak Marin Tam, kjer sonce vzhaja, tam so Moste in v njih je več naselij. V naseljih so bloki in hiše in v njih so stanovanja. V stanovanjih so ljudje in v njih so srca. V srcih so želje in tudi težave. Za oboje pa obstojijo oči, ki znajo gledati, ušesa, ki znajo slišati, in roke, ki jim ni težko delati. Teh je vsaj 17 in od teh si vsaj ene že dvanajsto leto zapored želijo, da dan ne bi bil tako hudičevo kratek. Te nosijo ime Stanka Marija Ferenčak Marin ali predsednica Sveta Četrtne skupnosti Moste. danes naše medsosedsko življenje? Okolje Četrtne skupnosti Moste je zelo razgibano. Naselje Fužine je blokovsko, naseljeno čez noč s pretežno mladimi družinami različnih kultur, narodov in veroizpovedi, z lepo urejeno okolico sprehajalnih poti, parkov, otroškimi igrišči in športnimi površinami, skratka s celotno urejeno infrastrukturo. Naselje Kodeljevo z individualnimi hišami, športnim parkom Slovan, vezanih na preskrbovalni center Most, ki je jedro bivše Občine Moste, kjer živijo »stari« moščani z drugačnim življenjskim pogledom na probleme četrti. Proti obvoznici, oziroma naši vzhodni meji s ČS Polje pa je naselje Studenec, »vas v mestu« s svojim načinom prebivanja. Modrost je razumeti probleme in želje posameznih sredin in jih pravilno z vso potrebno skrbnostjo reševati v dobro vseh prebivalcev. Prireditve kot so Evropski dan sosedov, Sosed sosedu – človek, ki je prerasla okvirje in smo jo razdelili v kulturni del Fužiniada in športni del Fužinetlon, Velikanček in še vrsto drugih, so tiste, ki ljudi povezujejo. Z letošnjo prireditvijo Evropski dan sosedov ste dokazali, da sonce res vzhaja v Mostah, saj vam je uspelo v močnem nalivu zbrati in sprostiti okoli 150 udeležencev te prireditve. Se ne daste kar tako, ne? Moščani smo res od sile, to smo dokazali že v zgodovini in vesela sem, da tudi sedanja generacija četrtnih svetnikov s svojo voljo, energijo in željo pomagajo zaznavati probleme, jih reševati in spreminjati na bolje Kateri so trenutno - dnevno to potrjujenajbolj aktualni proModrost je razumeti probleme mo. Mogoče nam prav blemi v tej četrti, ki in želje posameznih sredin in ti prvi jutranji žarki so potrebni rešitve, in dajejo toliko moči in kateri izzivi, vredni jih pravilno, z vso potrebno energije, da vse zmoreuresničitve? skrbnostjo, reševati v dobro mo. Tudi nevihta nam Svet ČS Moste, izvone more do živega, kar ljen na volitvah 2010, vseh prebivalcev. smo na »našem« dnenadaljuje s tradicijo vu sosedov z vašo poosnovnih usmeritev močjo dokazali. Že sedmo leto praznujemo delovanja: skrb za najmlajše, odraščajočo dan sosedov in že drugič se nam je zgodimladino, bolne in invalide, ter najstarejla taka deževna ujma, prvič 2006. leta. Ne še prebivalce. Svoje aktivnosti v programu samo mokri do kože, takrat smo bili blatni uresničujemo poleg tega še na evidentiranju do vratu. In počasi se je blato sušilo in strdistanja na različnih področjih bivanja v četrlo, da smo trdi od blata hodili kot roboti in ti: komunala, parkirne površine, varne poti na fotografijah smo videti kot zamorčki… A v šolo, otroška igrišča in športne površine, glejte, tega druženja se še danes spominjaskrb za zdravje. ČS Moste je ena najaktivmo kot enega najlepših. nejših četrti v Ljubljani, lahko bi bila seveda še bolj, a vedeti je potrebno, da so člani Sveta Osnovni namen te prireditve je zmanjše(17 jih je) v službah drugje, svoje poslanstvo vanje medsebojnih razlik in spodbujanja v četrtni skupnosti opravljajo v svojem prodobrih medsebojnih odnosov. Kakšno je stem času, prostovoljno in brezplačno… intervju Kako sodelujete s podjetji, ustanovami, organizacijami ipd., ki delujejo v tem okolju? S podjetji sodelujemo bolj malo. Podjetja zaključijo s svojim delom, ko se mi, člani Sveta ČS, »aktiviramo« kot krajani in kot člani Sveta. Ponujamo pa roko sodelovanja vsako leto znova. Predvsem jih vabimo na dan sosedov, da krajanom predstavijo svojo dejavnost. Razen TE-TOL ne beležimo večje odzivnosti. V Labirintu umetnosti se lahko sprostite tudi ob prebiranju knjig. Lani se je dobro odzvala Pizzerija Pinki, ki sicer ni mogla priti na druženje, a nam je na prizorišče poslala kar nekaj pic, kar smo seveda oznanili z velikim pompom, da so pošle v nekaj minutah. S TE-TOL pa se poleg dneva sosedov družimo tudi na rednem letnem srečanju, ki je bolj resne narave, povezan z delovanjem in tehnologijo ter vplivi na okolje. Za taka podjetja, ki se po svojih možnostih povezujejo z okoljem, vedno najdemo lepo besedo, zagovor dejanj, ki so bolj ali pa manj v korist okolja – vedno sta dve plati. Recimo TE-TOL niso samo izpusti iz dimnika, ljudje preprosto ne vidijo, da je TE-TOL tudi toplota in svetloba v njihovih stanovanjih, pisarnah, trgovinah, knjižnicah, vrtcih… Ena vaših novih pridobitev za izboljšanje kakovosti življenja krajanov je fitnes na prostem. Od kod ta ideja in kako se je prijela? Za izpolnitev najnujnejših želja četrtne skupnosti v Ljubljani namenjajo vsako leto po 20 odstotkov svojih sredstev (lahko tudi več). To je nekje v povprečju okoli 4-5 tisoč evrov. Te najnujnejše želje se imenujejo »mala dela«. Še najraje četrti z njimi izpolnjujejo potrebe s področja gospodarskih dejavnosti in prometa. V Mostah smo sadili drevje na večja asfaltna parkirišča za prepre- čevanje poletnega pregrevanja sosesk. Tudi za 2010 je bilo tako predvideno. A sem bila vmes na ŽAK-u, kjer sem videla tak fitnes, koordinatorka pa je prebrala članek o takem v Londonu – in smo v hipu preklicali drevje ter za mala dela najavili fitnes. Po odzivih krajanov se nismo zmotili. Zunanje fitnes naprave bomo postavljali v vseh naseljih naše četrti do 2014. leta, ko bo potekel moj že četrti mandat. Fužine in z njimi Ljubljana so z letošnjim letom bogatejše tudi za čisto poseben park -Labirint umetnosti. Se kdaj odpravite tja? Morda po izgubljene misli ali v iskanju za novimi, svežimi idejami? Skoraj tristo dreves je posajenih v tem parku. Vsako ima svojega skrbnika, tudi ČS Moste je skrbnik enega. Ne mine teden, da se ne bi odpravila tja na sprehod. Ne, ne iščem izgubljenih misli. Včasih mi pride prav, da se mi kakšna misel izgubi. Predvsem grem v Labirint umetnosti po mir, uteho, sprostitev. Ampak ne morem iz svoje kože – vsa drevesa pogledam: mlada so še, se morda katero suši, je park zasmeten, ni pokošen… In sporočim naprej. Predsednica Sveta ČS Moste ste že 4. mandat. Na kaj ste do sedaj najbolj ponosni in kaj bi spremenili, če bi lahko? Spremenila bi samo to, da bi se vsem dosežkom posvetila še bolj, a kaj, ko imam tudi jaz dan dolg samo 24 ur in niti sekunde več. Najbolj ponosna sem na Velikančka, prireditev za otroke, ki jo decembra obišče Dedek Mraz s predstavo in lepimi darili. Nazadnje smo obdarili okoli 600 otrok. Ponosna sem, da smo v desetih letih pripomogli, da se o Novih Fužinah ne govori in piše kot o zloglasnem naselju, kot o getu, ker si tega ne zaslužijo, ker nikoli niso bile zloglasne in nikoli geto, so naše najlepše naselje, ljudje so izjemno prijazni, odzivni, kooperativni, komunikativni in skrbni. Bi pa ob tej priliki rada povedala, da bi bore malo naredili, če ne bi tesno ob sebi imeli že sodelavk iz Službe za lokalno samoupravo – Darje, Vere, Blanke, Saše in drugih. Pogovor si lahko v celoti preberete na naši spletni strani www.te-tol.si (Za medije/Megavat) 5 e-kogeneracija 6 PPE-TOL novičke V pričakovanju ponudb za LOT1 Janez Rupar Zaradi splošne gospodarske krize so se projektne aktivnosti na PPE-TOL za nekaj časa ustavile in se usmerile v izdelavo novega investicijskega programa, ki je upošteval novonastale razmere. Kljub zaostrenim razmeram in podrtimi običajnimi sorazmerji cen energentov (plin, premog, biomasa) in prodajnih cen naših proizvodov (elektrika, toplota, tehnološka para), so v novem investicijskem programu ekonomski pokazatelji potrdili upravičenost investicijske naložbe. Ni greh, če zašepetamo, da z izdatnimi viri subvencij za soproizvodnjo iz PPE-TOL. Ogleda gradbišča PPE-TOL se je udeležilo čez 40 predstavnikov kvalificiranih ponudnikov V prvi polovici tega leta je projektni tim intenziviral končanje razpisne dokumentacije za LOT1, po tem, ko je bila ta že enkrat »končana«. Skozi intenziviranja so bile privzete tudi nekatere konceptualne spremembe v tehničnih rešitvah, kjer imam v mislih predvsem rešitev s parno turbino, ki bo po velikosti prirejena prvi fazi PPE-TOL in ne dvema fazama, kot je bilo prvotno mišljeno. Pomembna sprememba je bila tudi sprememba mej dobav med posameznimi LOT-i. Meje dobav najpomembnejšega LOT-a1 (plinska turbina s kotlom in z vso opremo, ki zagotavlja funkcionalnost) so se premaknile od povezovalnega mostu med obstoječo strojnico in novo kotlovnico do priključkov (prirobnic, sponk itd.) obstoječe tehnologije oziroma priključkov na opremi drugih LOT-ov. Tak premik mej dobav nam je omogočil, da od nosilca LOT-a1 zahtevamo garancije za funkcionalnost celotnega novega postrojenja. Razpisna dokumentacija za LOT1 je bila končana v aprilu 2011 in z vabili za oddajo ponudb poslana kvalificiranim kandidatom. Ponudbe za izvedbo del v obsegu LOT-a 1 pričakujemo v juliju 2011. Izveden je bil obvezen ogled gradbišča in TE-TOL za vse kvalificirane kandidate. Ti so se ogleda gradbišča udeležili z množico predstavnikov podizvajalcev in projektantov, s čimer so potrdili interes za resnost priprave ponudb. V obdobju, ko ponudniki pripravljajo ponudbe, teče intenzivna enosmerna izmenjava informacij v smislu pojasnjevanja razpisne dokumentacije in zahtevanih tehničnih rešitev s strani TE-TOL. V smislu intenziviranja končanja razpisne dokumentacije se dokončuje tudi razpisna dokumentacija za LOT2 – parna turbina. Upoštevaje terminski plan nekoliko zamujamo, a ne pričakujemo večjih zamud v izvedbi projekta. Realno ocenjujem, da bi lahko bila izvajalska pogodba za LOT1 podpisana še v tem letu, kar bi omogočilo, da bi bil projekt končan v predvidenem roku in bi s tem preklopili ero PPE-TOL iz izvedbene v proizvodno. Za obe je pričakovati, da bosta izpolnili 25 let. e-kogeneracija 7 Iščeta se milijonček ali dva (na 120 podlage) Herman Janež Na področju zagotavljanja finančnih virov za izvedbo projekta PPE-TOL intenzivno delamo. Že v osnovi smo predvideli, da si bomo denar izposodili malo tu, malo tam, nekaj potegnili še iz nogavice, na nepovratno evropsko solidarnost pa nismo povsem računali. Malo tu in tam pomeni nekaj mio EUR iz Evropske investicijske banke (EIB), pa spet drugih nekaj mio EUR iz komercialnih bank, kakšen milijonček pa še prek dobaviteljev. Ja, nogavica je vedno bolj prazna. So bile na delu »električne« miške, ki so poglodale prihranke bolj kot pa inflacija. Zaradi 65-odstotnega lastniškega deleža države v TE-TOL (kakršno je bilo v času priprave investicijskega programa) smo sledili zahtevam zadolževanja po Zakonu o javnih financah (ZJF). Za začetek smo tako poiskali še prejšnjega ministra za gospodarstvo (MG), g. Lahovnika, ki je julija 2010 v imenu MG podal pozitivno mnenje na nameravano dolgoročno zadolžitev pri EIB za investicijo v PPE-TOL, ter pozitivno mnenje MG za nameravano dolgoročno zadolžitev pri komercialnih bankah in dobaviteljih. Sledilo je romanje na Ministrstvo za Finance (MF), kjer so že bili nekoliko bolj strogi, a smo skupaj z njihovo pomočjo ustrezno pripravili gradivo, na osnovi katerega smo septembra 2010 dobili Soglasje k začetku postopka dolgoročne zadolžitve pri EIB in Soglasje k začetku postopka dolgo- ročne zadolžitve pri komercialnih bankah in dobaviteljih. Manjkala je samo še izjava Vlade RS »No objection letter« za zadolževanje pri EIB in že bi bili skoraj pri bazenu denarja. V nadaljevanju smo proti koncu leta 2010 pripravili informativno gradivo za vabo komercialnim bankam, da bodo čim bolj ugriznile v projekt PPE-TOL – uspelo nam je vzpostaviti kontakt z okoli 10-imi komercialnimi bankami. Hkrati smo skladno z zakonom o javnih financah iskali svetovalce za finančno in pravno svetovanje pri izboru ponudnikov financiranja. Kot je v navadi, je svetovalcev veliko takrat, ko jih ne potrebuješ, ko se jih išče, pa kar nobenega ustreznega. Po polletnem iskanju in pogovorih smo v maju 2011 podpisali pogodbe s svetovalci, ki imajo dobre izkušnje predvsem na področju, za kakršnega potrebujemo svetovanje tudi mi. V stikih smo še vedno s komercialnimi bankami, ki skozi izražen interes za sodelovanje pri financiranju izvedbe projekta potrjujejo, da je projekt izvedljiv. V bližnji prihodnosti nas čaka prvo seznanjanje s ponudbami financiranja prek dobaviteljev, ko bodo ponudniki del za LOT1 oddali ponudbe, k oddaji informativnih ponudb za financiranje pa bodo povabljene tudi komercialne banke. Skratka, kot v Grčiji, bo tudi pri nas dolgo vroče poletje, ki se bo raztegnilo v še daljšo indijansko jesen. »Kako bomo razvozlali vse vozličke v projektu? Odločno in učinkovito, vsakega posebej.« eko-generacija 8 Upravljanje z energijo Irena Debeljak A9RAC76.pdf 1 23.6.2011 15:38:36 Model upravljanja z energijo po standardu SIST EN16001:2009 C M O tem, da smo v družbi že opravili skrben energetski pregled, smo že pisali v eni od prejšnjih številk. Ta je pokazal, da lahko obstoječe stanje glede rabe in upravljanja z energijo izboljšamo tudi z uvedbo energetskega managementa, ki bo omogočal sistematično in kvalitetno obravnavo problematike učinkovite rabe energije v družbi. Standarda SIST EN 16001:2009 kot tudi ISO 50001, katerega izdaja je še »topla« (izšel je namreč v sredini junija 2011) ponujata sistemski pristop k nadzoru in zmanjšanju porabe energije. Ne glede na to, da naša družba že dosega visoke prihranke primarne energije kot visokoučinkovita soproizvodnja toplotne in električne energije, nas vsi obvezujoči dokumenti, ki jih je država Slovenija sprejela, vendarle spodbujajo, da sledimo novim zahtevam na področju varčevanja in učinkovite rabe energije. Oba zgoraj omenjena energetska standarda omogočata celosten pristop h kontinuiranemu obvladovanju porabe in stroška za energijo. Standarda zahtevata pripravo energetske politike s konkretnimi cilji, vzpostavitev aktivnosti za zmanjšanje in nadzor nad poKontinuirano izboljševanje Energetska politika Načrtovanje Vodstveni pregled Izvedba Notranja presoja Preverjanje Y CM MY CY CMY K Nadzorovanje in merjenje Korektivni in preventivni ukrepi rabo energije, preverjanje prihrankov energije in načrtovanje izboljšav (planiraj, izvedi, preveri, ukrepaj). Po svoji strukturi sta oba energetska standarda zelo podobna okoljskemu standardu ISO 14001, vendar se pri okoljskem standardu posvetiš okoljskim vidikom (okoljskim vplivom), pri energetskemu standardu pa energetskim vidikom. Torej, medtem ko pri okoljskem standardu spremljamo okoljske vplive naše družbe na okolje (emisije v zrak, vodo, hrup, odpadke,…), so po- dročja spremljanja rabe energije ogrevalni sistemi, razsvetljava, klimatizacija, električne naprave… Pri sistemu ravnanja z okoljem prepoznavaš in ocenjuješ okoljske vidike, medtem ko pri sistemu upravljanja z energijo prepoznavaš in redno pregleduješ pomembne energetske vidike družbe. Pregledi morajo vključevati: preglede rabe energije in preglede dejavnikov, ki vplivajo na rabo energije, prepoznavanje področij s pomembno rabo energije, ocenjevanje predvidene rabe energije, prepoznavanje oseb, ki lahko pomembno vplivajo na rabo energije in prepoznavanje in prednostno obravnavo priložnosti za izboljšanje energijske učinkovitosti. Na osnovi prepoznanih energetskih vidikov podjetje nato vzpostavi svoje okvirne in izvedbene energetske cilje in oblikuje programe, ki mu omogočijo doseganje zastavljenih ciljev, z ustreznimi organizacijskimi predpisi in navodili pa obvlada tisto svoje delovanje, ki je povezano s pomembnimi energetskimi vidiki. Obstoječ ali ustrezno nadgrajen sistem meritev rabe energije, sistem notranjih presoj, ocenjevanje ustreznosti in pregledi s strani vodstva omogočajo nadzor nad delovanjem sistema in zagotavljajo njegovo nenehno izboljševanje. Na zadnjem vodstvenem pregledu sistema kakovosti in ravnanja z okoljem smo si zadali cilj, da z vpeljavo sistema upravljanja z energijo po standardu SIST EN 16001 (ali ISO 50001) še dodatno prispevamo k večji energetski učinkovitosti. Dejstvo, zaradi katerega smo se odločili za vzpostavitev sistema upravljanja z energijo so številne prednosti. Najbolj poglavitni so zmanjševanje stroškov za energijo, varovanje okolja (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov) in večji ugled družbe. Uvajanja sistema upravljanja z energijo še nismo začeli, a naši energetski managerji se že aktivno ukvarjajo s karakterističnimi kazalniki, s katerimi se ugotavlja, kje in kako lahko na ekonomsko učinkovit način znižamo porabo energije. Kot IPPC zavezanci imamo v okoljevarstvenem dovoljenju zapisano, da moramo voditi evidenco o porabi energije. Prav za take večje porabnike energije, kot smo mi, je v letu 2009 v okviru IPPC direktive izšel referenčni dokument Energy Efficiency, ki podrobneje kogeneracija določa osnove energetsko učinkovitih tehnik. Zaključimo lahko, da je sistem upravljanja z energijo zelo primerno orodje za zmanjšanje stroškov za energijo z zagotavljanjem učinkovitega upravljanja in varčevanja z energijo. Z verifikacijo delovanja sistema bomo zagotovili nepristranski in kontinu- 9 iran nadzor nad sistemom (pridobitev certifikata) in z njim izkazali, da izpolnjujemo zahteve energetskega standarda, dokazovali močno zavezanost energetski učinkovitosti ter povečali obstoječe družbeno odgovorno ravnanje in mogoče tudi spodbudili ostale, da vzpostavijo ta sistem. Proizvodnja Januar – maj 2011 Štefan Šimunič Realizacija plana proizvodnje Proizvodnjo električne energije smo na pragu TE-TOL realizirali v višini 207.308 MWh (plan 209.220 MWh). Proizvodnja je potekala po napovedanih (dogovorjenih) dnevnih voznih redih. Razlog za odstopanje od plana (1 %) je zaradi tehničnih težav na proizvodnih napravah (delovanje zaščit) in daljinske obremenitve generatorja (sistemskih potreb EES iz RCV - sekundarna regulacija). Proizvodnjo ogrevne toplote smo realizirali v višini 621.410 MWh (plan 629.327 MWh). Celotna proizvodnja je bila realizirana iz soproizvodnje t.j. brez zagonov vršnih virov proizvodnje (VKLM kotlov na mazut). Razlog za nižjo proizvodnjo od planirane so bile višje zunanje temperature od pričakovanih, ki jih ocenjujemo na podlagi večletnega povprečja. Proizvodnjo tehnološke pare smo realizirali v višini 55.247 MWh (plan 65.149 MWh). Planirane proizvodnje nismo dosegli zaradi manjšega odjema porabnikov. Realizacija je odvisna od tehničnih potreb (porabe in prodanih količin produktov pogodbenih partnerjev). Celotna količina tehnološke pare je bila proizvedena v soproizvodnji (brez zagonov BKG kotlov na mazut). Poraba goriv Za realizacijo proizvodnje smo porabili 199.901 ton (3.796.415 GJ) premoga, 49.324 ton (491.314 GJ) lesne biomase (sekancev) in 82.116 ton (3.317 GJ) mazuta. Energija iz OVE Ogrevna toplota Iz lesnih sekancev kot obnovljivega vira smo Električna energija Tehnološka para proizvedli 24.390 MWh električne energije, 66.486 MWh ogrevne toplote in 7.250 MWh tehnološke pare. V obdobju od januarja do maja 2011 smo proizvedli 11,8 odstotkov »zelene« električne energije in 11,9 odstotkov »zelene« toplotne energije. Izkoristek Doseženi celotni izkoristek vseh treh blokov na podlagi Direktive o soproizvodnji 2004/8/ES v obdobju januar – maj 2011 je MWh 77,07 odstotkov. Ogrevna toplota Lesna biomasa Električna energija Premog Tehnološka para Mazut MWh Proizvodnja TE-TOL januar – maj 2011) ton Poraba goriva (energentov) za realizirano proizvodnjo 10 e-generacija Zemljo so nam posodili otroci TE-TOL zmagovalec v kategoriji ohranjanje čistega zraka Ob mednarodnem Dnevu Zemlje se je zaključila slovenska akcija »Zemljo so nam posodili otroci«, ki sta jo že šesto leto zapored organizirala Agencija RS za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije, njen pokrovitelj pa je nekaj let Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Zmagovalci letošnje akcije so društvo Ekologi brez meja, v kategoriji ohranjanje čistega zraka je zmagala naša družba. Učence OŠ Martina Krpana je zmaga presenetila in razveselila zitivnih učinkov na kakovost zraka najbolj izkazuje TE-TOL, ki so ga nominirali učenci 8. in 9. razreda OŠ Martina Krpana iz Ljubljane: Kaja Šošterec, Tana Benčan, Cicilija Barut, Aleš Kaplan in Danijel Vasilijević, pod mentorstvom eko-koordinatorice Katarine Kamnar. Pozornost komisije je zbudila njihova obsežna nominacija, saj so izdelali celo maketo TE-TOL, navdušila pa jih je vsebina, ker jasno prikazuje pomen daljinskega ogrevanja za Ljubljano, ki leži v kotlini. V svoji utemeljitvi nagrade je komisija poudarila velik prispevek daljinskega ogrevanja k zmanjšanju onesnaženosti zraka, predvsem z žveplovim dioksidom, izpostavila uvedbo obnovljivega vira energije (lesne biomase), ki od leta 2009 predstavlja že 8 odstotkov celotne proizvodnje TE-TOL, in tako dodatno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ne nazadnje pa so pohvalili redno informiranje javnosti o emisijah preko interneta, okoljske table in mobilnega portala. Več o akciji in zmagovalcih posameznih kategorij si lahko preberete na www.arso.si. Učenci osnovnih in srednjih šol so pripravili 43 kakovostnih projektov nominacij D. K. L. pravnih oseb in posameznikov, ki v lokalnih okoljih ter na področju celotne države najbolje skrbijo za ohranjanje naravnega okolja. Komisija, sestavljena iz strokovnjakov Agencije RS za okolje in dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice, je nagradila najboljše v šestih posameznih kategorijah, in sicer ohranjanje čistega zraka, neobremenjevanje zemlje, kakovosten odnos do voda, ozaveščanje javnosti, najboljši izdelek nominacije, najbolj aktivna šola, in razglasila zmagovalca celotne akcije. V kategoriji ohranjanje čistega zraka se po Na maketi TE-TOL, ki so jo skrbno izdelali učenci OŠ Martina Krpana Ljubljana, ne manjmnenju komisije zara- ka ne premoga ne lesnih sekancev – še več, najdejo se celo avtomobilčki in mobilni telefon z di jasno dokazanih po- emisijskim prikazovalnikom emisij ter celo bližnji nakupovalni center. e-generacija 11 Dela pod napetostjo zahtevajo posebno znanje Anton Simončič Delo pod napetostjo (DPN) je ekonomična in v svetu že uveljavljena metoda dela za vzdrževanje in popravila na električnih napravah. Znižuje število načrtovanih in nenačrtovanih izklopov ter omogoča varna specialna vzdrževanja, ki jih drugače praktično med obratovanjem ne bi bilo mogoče opraviti. Zaradi fizioloških učinkov električne energije na človeka pa se smemo dela pod napetostjo lotiti samo in aktivno s polnim razumevanjem, znanjem, usposobljenostjo in odgovornostjo. V preteklosti smo se delavci službe elektro vzdrževanja večkrat srečevali s potrebami z deli pod napetostjo, vendar smo se tem delom izogibali, ker nismo bili za to usposobljeni in nismo imeli za to ustreznega orodja in osebne varovalne opreme. Na podlagi programov in seminarskega gradiva smo se odločili, da pošljemo na teoretično usposabljanje po programu za vodje enega delavca, ter po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja delavcev za varno delo pod napetostjo na nizki napetosti dva elektro vzdrževalca – vodji skupine. Usposabljanje je potekalo na Hrvaškem na poligonu HEP-NOC, v mestu Velika. Za vodje je bilo predvidenih 34 delovnih ur, za neposredne vzdrževalce pa je 268 delovnih ur usposabljanja. Pod budnimi očmi inštruktorjev iz Hrvaške so elektro vzdrževalci v mesecu maju na elektro napravah v TE-TOL opravili praktični del usposabljanja, za kar so prejeli potrdila o praktičnem usposabljanju za varno delo pod napetostjo na nizki napetosti. Pri prak- tičnem usposabljanju so vzdrževalci uporabljali svojo zaščitno opremo – last TE-TOL, izolirano elektro orodje pa smo si izposodili v Papirnici Vevče. Praktično usposabljanje je potekalo v elektro delavnici, kjer sta vzdrževalca Franc Martinc in Marijan Prašnikar zamenjala varovalčno podnožje v razdelilniku moči R 1.2 pod napetostjo 400 V brez obremenitve. Za organizacijo in pripravo delovne dokumentacije je poskrbel referent za VN naprave Marjan Regina, ki je tudi opravil usposabljanje po programu usposabljanja za vodje. Za primere potreb po delih pod napetostjo na elektro napravah so si naši vzdrževalci pridobili dragoceno znanje, ki ga bodo zdaj lahko uporabili pri nujnih posegih v elektro naprave. Delo bodo lahko izvedli varno in strokovno, družbi prihranili finančna sredstva oz. preprečili stroške, ki bi nastali zaradi zaustavitev blokov oziroma izklopov posameznih elektro sistemov. Za izvajanje del pod napetostjo bomo čim prej kupili tudi ustrezno izolirano ročno orodje, ki bo v primeru potrebe takoj pri roki. Za varno delo pod napetostjo je najprej potrebno ustrezno pripraviti delovišče 12 generacija Strateško-planska konferenca TE-TOL »Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo« V duhu teh Voltairovih besed se danes odgovornost do dela kaže tudi skozi strateško načrtovanje poslovanja in razvoja družb. Večina poslovnih subjektov se že zaveda, da dobro delo temelji na preudarni strategiji. Ta terja sposobnost nenehnega strateškega razmišljanja, ob poglobljenem poznavanju in spoštovanju zakonodajnih okvirov in smernic razvoja poslovnega okolja, v katerem delujejo. Naša družba ni nobena izjema – ravno nasprotno. Strateški razvojni dokument (Strategija razvoja TE-TOL 2008-2020) je tisti, ki skozi strateške cilje v koherentno celoto povezuje poslanstvo, vizijo in potrebe TE-TOL (kot ključnega proizvajalca toplotne energije za potrebe daljinskega sistema ogrevanja Ljubljane na eni strani in največje soproizvodnje električne in toplotne energije v Udeleženci konfeSloveniji na drugi), usklajene z zahtevami in rence so v skupinah analizirali razvojne smernicami na nivoju energetike in okolja. scenarije TE-TOL Ključnega pomena je, da se vsi zastavljeni glede na aktualne cilji in sredstva za dosego strateških ciljev tehnološke, okoljske družbe preverjajo in po potrebi novelirajo, in ekonomske vidike. usklajujejo z novo nastalimi zahtevami oz. potrebami. V ta namen smo konec maja izvedli strateško-plansko konferenco, na kateri smo obravnavali sprejeto strategijo razvoja družbe in tudi poslovne strategije posameznih podpornih služb ter na podlagi poglobljene analize razvojnih scenarijev - pri kateri so bili upoštevani tako tehnični in okoljski kot tudi finančni in kadrovski vidiki – zaključili, da je razvojna strategija pravilna. Pri utemeljevanju ključnih prednosti in priložnosti nasproti slabostim in nevarnostim so bile identificirane tudi možne težave in potencialni izhodi, ki bodo pripomogli k nadaljevanju začrtane razvojne poti družbe v smeri varne, učinkovite in celovite oskrbe z energijo. D. K. L. Predčasni dvig privarčevanih sredstev dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja Letos bo minilo 10 let od vključitve zaposlenih TE-TOL v Kapitalski vzajemni pokojninski sklad in s tem bo večina zaposlenih pridobila pravico do predčasnega dviga privarčevanih sredstev, saj bo za to izpolnjen zakonski pogoj. Da bi zaposleni lahko sprejeli pravo odločitev zase, ali je predčasen dvig smiseln oz. zakaj ni, je sindikat zaposlenih organiziral srečanje s predstavniki Kapitalske družbe. Predsednik uprave Kapitalske družbe Borut Jamnik je varčevalcem podrobneje predstavil pravice in možnosti v okviru dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja in skupaj s sodelavcem odgovarjal na njihova vprašanja. D. K. L. generacija Svet delavcev Tri poti modrosti Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev Ponovno smo zakorakali globoko v pomlad, ko se delček možganov že veseli prihajajočega poletja in dopu s t n i š k e g a »odklopa«. Če se mi je v srednješolskih letih čas od enih do drugih počitnic neznosno vlekel, se mi v zadnjih Boštjan Kocijan letih dogaja ravno nasprotno. Vse bolj se mi krepi občutek, da se zemlja vrti z vse večjo hitrostjo, saj me letni časi obiskujejo in zapuščajo čedalje hitreje. V tej pred-dopustniški številki Megavata se bom osredotočil na eno pomembnejših sprememb, ki se je zgodila v času od zadnje številke, to je sprememba lastniških deležev v naši družbi. JP Energetika je postala dobrih 85-odstotna lastnica TE-TOL, preostanek pa ima še v lasti država. Kljub temu, da so bile namere glede menjave lastniških deležev med državo in JP Energetiko znane že dlje časa, se je celotna zadeva v zadnji fazi odvila tako hitro in predvsem tako tiho, da smo člani sveta delavcev in celo predstavniki delavcev v nadzornem svetu družbe o že izpeljani zamenjavi lahko izvedeli šele iz dnevnega časopisja. Najprej precej dolgo obotavljanje lastnikov, da izvedejo sicer že dolgo napovedovano zamenjavo lastniških deležev, nato pa še »tiha« izvedba same zamenjave, lahko pri zaposlenih v obeh družbah vzbudi negotovost in določeno mero neugodja. Zato je zelo pomembno, da se zaposlene korektno in kvalitetno informira o razlogih, namenih in posledicah takih sprememb. Z razlogi in nameni sprememb lastniških deležev smo bili delavci in predstavniki delavcev v svetu delavcev ter sindikatu s strani vodstva že precej konkretno seznanjeni, precej manj informacij je bilo podanih o posledicah, o čemer lahko pri- čakujemo konkretnejše informacije šele po tem, ko se bodo zaključili pogovori in dogovori med vodstvom in predstavniki večinskega lastnika naše družbe. Konfucij je nekoč zapisal: »Tri poti vodijo k modrosti: razmišljanje - to je najplemenitejše; vzgoja - ta je najlažja; in izkušnja - ta je najbolj neugodna«. Iskreno upam, da je na obeh (vseh) straneh prisotno dovolj modrosti, da bodo znali poiskati in sprejeti najbolj pametne, tako poslovno uspešne kot tudi ljudem prijazne odločitve, ter bo izvedena sprememba lastniških deležev dejansko imela tiste pozitivne učinke in pozitivne sinergije, o katerih je že večkrat govoril direktor na sejah sveta delavcev in so bile tudi že predstavljene v Megavatu. V tej luči lahko pohvalim organizacijo srečanja med posameznimi delavci iz sektorja proizvodnje naše družbe in predstavniki s strani JP Energetika. Tako so se srečali delavci, ki sicer med seboj »telefonsko« komunicirajo že dlje časa, precej pa se jih med seboj še ni (s)poznalo »v živo« (npr. strojniki termične priprave vode iz TE-TOL in dispečerji iz JP Energetika). Poleg tega smo se po nekajletnem premoru zopet srečali na skupni »Energijadi«. Vse te aktivnosti lahko med zaposlenimi bistveno zmanjšajo t.i. »pozdružitveni« stresni sindrom (tako stanje posameznih delavcev definirajo nekateri ekonomisti, ki pri svojem delu poglobljeno obravnavajo tudi ta vidik prevzemov in združitev podjetij), hkrati pa med (so)delavci obeh družb gradijo mostove in ustvarjajo prijateljski duh. Kot sproščen sprehod čez most naj vam mine tudi dopust, ki je pred vami, z obilico lepega vremena in v dobri družbi. Privoščite si popolni - kot sem omenil že v uvodu - »odklop«. 13 generacija 14 Mi vsi smo eno Služba za informatiko: A..b...c..d..e...f...g...h...t...t..p...w..w..w... Pavle Kobilšek in Miha Remec Z leve proti desni: Pavle Kobilšek, Miha Remec, Stane Stele in Aleš Jelševar Začetki poslovne informatike TE-TOL segajo v devetdeseta leta, ko je družba na pobudo tedanjega vodstva začela z obračunom plač in računovodskimi aplikacijami na računalniku IBM AS400. Aplikacije so se izvajale terminalsko, izdelalo pa jih je podjetje INTERTRADE ITS in jih v Jugoslovanskem prostoru tržilo pod blagovnim imenom »SIRENA«. Aplikacije so že tedaj uporabljale relacijsko podatkovno bazo DB2, ki je takrat veljala za tehnološko najbolj dovršeno bazo z neposrednim naslavljanjem, kar je pomenilo tudi hitre dostopne čase v realnem času in s tem tudi učinkovite t.i. »batch« paketne obdelave. Prikaz računalniškega omrežja TE-TOL Temeljita prenova informacijskega sistema je sledila po letu 2002 in še poteka. Poslovni informacijski sistem danes uporablja okoli 140 uporabnikov. ERP (Enterprise Resource Planning) deluje v okolju strežnik-odjemalec proizvajalca ZRC, poudarek pa je na stroškovno učinkovitem poslovanju podjetja. Temeljni sklopi ERP so računovodske aplikacije (obračun plač, glavna knjiga z pomožnimi knjigovodstvi, vodenje osnovnih sredstev), plačilni promet, planiranje, nabava in vodenje skladišč, logistično spremljanje in poraba vseh vrst energentov in prodaja s fakturiranjem. Z ERP so povezane aplikacije v okolju Lotus notes, ki omogočajo elektronski vpogled v pogodbe, tehnično dokumentacijo ter vso ostalo poslovno dokumentacijo. Vsa poslovna korespondenca je zagotovljena z brezpapirnim »e-poslovanjem« že od leta 2006. Računi se potrjujejo elektronsko in tudi vsa ostala dokumentacija je distribuirana do končnih deležnikov po elektronski poti. Prav tako so v elektronski obliki vsi dokumenti potrebni za vzdrževanje standardov kakovosti in ravnanja z okoljem. Uporabljajo se tudi specifične aplikacije, kot so vodenje varnostne delovne dokumentacije ob vzdrževalnih posegih, in aplikacije za po- generacija moč pri periodičnih vzdrževalnih delih. Letos smo zaključili tudi s projektom uvedbe aplikacije »poslovne inteligence«, ki bo v podporo vodstvu podjetja pri odločanju. Ta sistem omogoča, da na podlagi preteklih finančnih in ostalih podatkov izvajamo simulacije raznih poslovnih situacij v bodočnosti, upoštevaje kopico spremenljivk, kot so npr. stroški in valutni tečaji cene energentov in končnih produktov. V službi za informatiko smo zaposleni štirje sodelavci in skrbimo za nemoteno delovanje računalniškega omrežja in zgoraj navedenega. S strojno in programsko opremo v okviru proračunskih zmožnosti sledimo najsodobnejšim smernicam v informacijski tehnologiji. Naš glavni cilj je nemoteno poslovanje TE-TOL glede razpoložljivosti računalniške in programske opreme in seveda zadovoljstvo končnih uporabnikov pri vsakdanjem delu. Jubilanti V drugem četrtletju letošnjega leta se ni nihče upokojil, imeli pa smo dva visoka jubileja - Hamida Benović in Dragomir Pekez, oba iz Službe obratovanja, sta obeležila 30 let službovanja v TE-TOL. Obema iskreno čestitamo! Dragomir Pekez (30 let v TE-TOL): Dragomir Pekez svoje prve službe ni začel tu, temveč je bil dobra tri leta zaposlen v terenskem podjetju Himomontaži. V službo zelo rad hodi, saj se v TE-TOL odlično počuti, in pravi, da leta neverjetno hitro minevajo. Ker mu zdravje zelo dobro služi, se v svojem prostem času veliko ukvarja s športom, predvsem rad hodi in kolesari. Jubilejne nagrade je tako kot vsak vesel in je prepričan, da jo bo zelo hitro porabil, en del zagotovo za popestritev letnega dopusta. Hamida Benović (30 let v TE-TOL): Hamido Benović poznamo kot tiho, a vedno vsaj z rahlim nasmeškom okrašeno sodelavko. Jubilejne nagrade je vesela in čeprav si ne bo privoščila kakšnega osebnega razvajanja, je vesela, da si bo z njo lahko pomagala pri prenovi stanovanja (menjava oken) oziroma sinu pri nakupu avtomobila. 15 „Kot vidite, smo uspeli narediti enostavno in uporabniku prijazno računalniško omrežje.” generacija 16 Živimo zdravo Rubrika Živimo zdravo je šla po svoje Fotoreportaža Tisti, ki imate doma mladostnike, ste nemara gledali film Gremo mi po svoje. Po svoje je šla tudi Rubrika Živimo zdravo. Tekmovala je v Letnem športnem stiku, prekolesarila malodane vso Slovenijo in ko je ugotovila, da so roke na »balanci« preveč pri miru, se je šla še tenis. Potem je postala sita športanja in lačna arhitekturnih lepot, zato je pobegnila v Toskano. Ko se je vrnila, je ugotovila, da se je zredila, pa je šla še malo migat, tokrat na športno srečanje ŠKD TE-TOL, kjer pa ni nič plesala, zato je kmalu prišla (hvala bogu) še Energijada. Tam je vse od sebe dala in verjeli ali ne, ob devetih zvečer je že omagala. Na Letnem športnem stiku, srečanju proizvajalcev električne energije, smo slavili zmago v teku Letni športni stik je postregel z novimi disciplinami: tek, kolesarjenje in veslanje. Ekipa TE-TOL, vedno polna energije. Naši kolesarji so se udeležili maratonov Metlika, češenj in Franja Zaradi prepoznavnih dresov so naši kolesarji velika atrakcija in odlična promocija za TE-TOL. generacija Tradicionalni teniški spopad dvojic - Šampanj'c turnir »Vikendaški pobeg v Toskano« V TE-TOL izdelanega pokala sta se razveselila zmagovalca Andrej Lukek in Štefan Šimunič. Brez »lova« na energetske objekte pač ne gre. Športno srečanje članov ŠKD TE-TOL Posebno zanimiva je bila igra z vrečko fižolov – luknje ni bilo lahko zadeti. Ob takem loncu golaža prav nihče ni ostal lačen. Energijada 2011 Javno podjetje Energetika + Termoelektrarna Toplarna Ljubljana = ZA aktivno! 17 generacija 18 Člen v verigi Vlasta in Nace Kastelic: Za skupno srečo ne potrebujeta čarobne paličice Doris Kukovičič Lakić Koliko delovnih mest si zamenjal? Bil sem turbinski strojnik, prakticiral sem za vodjo blokov, zdaj sem energetik 1. Usposabljal si se tudi za energetskega menedžerja… N.: Da, tudi. Kaj to pomeni za tvoje delo? N.: Predvsem bo dela več (smeh). V bistvu gre za to, da se bo optimiziralo delo v pomenu varčevanja z energijo. Strokovno gledano je tudi velik izziv. Vlasta in Nace Kastelic Skupaj sta devet let, od tega dve leti poročena. Imata dve ljubki hčerki, ki ju že od malega učita delovnih navad. Živijo na kmetiji blizu Temenice. Ko v izraziti dolenjščini pripovedujeta o prostranem polju, ki obdaja njun dom, jima iskreno zavidam, predvsem zaradi sproščujoče, skorajda zen atmosfere zaradi dela, ki ju vsak dan čaka, pa niti ne. Nace, koliko časa si ti v TE-TOL? N.: Ravno danes sem na plačilni listi gledal: 15 let in 5 mesecev. Kaj pa ti, Vlasta? V.: Pet let. Se je kaj spremenilo v vajinem odnosu, odkar sta skupaj v službi? Razen tega, da sta se vmes poročila. V.: Ne, nič. N.: Isto je kot prej. Kaj vama pomeni služba? Vama predstavlja zgolj eksistenco ali v njej vidita tudi možnosti za osebno rast in obliko družabnega življenja? V.: Jaz predvsem rada hodim v službo, tu se dobro počutim. N.: No, roko na srce, vsi v prvi vrsti hodimo v službo zaradi denarja, za tem pa so seveda pomembni tudi delovno okolje, odnosi, možnosti razvoja kariere itn. Kaj pa ti, Vlasta, si želiš kakšne spremembe? V.: Jaz sem že ob vstopu na to delo vedela, da zaenkrat večjih možnosti za napredovanje ne bo. Zdaj opravljam dva združena delovna mesta: mesto referenta na vložišču in mesto tajnice v kadrovsko-splošnem sektorju. Mi je pa delo zelo všeč. Slišala sem te že reči, da si kot inventar, vedno tu… Morda res, saj brez tebe ni pošte, brez pošte ni novic in če ni novic, nič ne veš in zato nič ne veljaš, so včasih rekli…. V.: (smeh) Mogoče res. Je za vaju skupna služba ovira ali prednost? V.: Zame vsekakor ni nobena ovira. N.: Ne, ni ovira. Pa tudi midva imava to nekako ločeno: kar je v službi, ostane v službi. Včasih mi kdo reče: »Tvoja je v kadrovski službi in v vložišču, zagotovo vidi kakšne papirje itd…«. Midva se o tem ne pogovarjava. Prvič zato, ker so v službi drugačni problemi kot so doma. Drugič, ker so v službi poslovne skrivnosti in je delo na splošno vezano na zaupanje, zato se mi ne zdi pošteno, da bi drug drugega kakorkoli obremenjevala. Vajina pot domov je precej dolga, o čem se največkrat pogovarjata? N.: Radio Krka… Torej sta tiho in poslušata radio? N.: Ne, nisva čisto tiho. Dostikrat so glasni kakšni komentarji, kar se tiče moje vožnje po cesti… Enkrat bom jaz to poskusil v ku- generacija hinji: »Pazi zrezek v ponvi, pazi krožnik na mizi…« (smeh). Sicer pa najina pot hitro mine. Najprej pobereva ta malo v vrtcu, zatem ta veliko v šoli, pa smo že doma. kaj bi to bilo? N.: Bi bil jaz žaba (smeh). V.: (smeh) Da bi bil manj trmast. On ima eno vizijo in če se v nekaj zapiči, na tem vztraja. Vlasta, meni se zdi, da predvsem Nace veliko govori… V.: (smeh) Ja, itak. No, on očitno na tebi ne bi nič spremenil, ker naju je zapustil, želim pa ga isto vprašati... A misliš, da je šel ven iz pisarne zato, da v miru premisli? V.: (smeh) Ne vem. Je tako tudi doma? N.: Saj ni vedno tako, doma sem… Nace, daj se ti malo s škarjami igraj, da mi bo Vlasta lahko še kaj povedala… V.: Ne, doma ga pa v bistvu zelo malo vidim, ker je veliko v delavnici, kjer se sprošča. In kaj dela v delavnici? V.: Kakšne stroje 'šraufa' ali pa kaj popravlja, po navadi kmetijske stroje… N.: Očetu vse kmetijske stroje popravim, da lahko normalno dela… In spet si prekinil Vlasto… V.: Kot po navadi. Saj bom tudi tebe še kaj vprašala, obljubim. Glede na naravo vajinega dela, se tudi v službi ne vidita prav veliko – ga kaj pogrešaš, iščeta skupne trenutke? V.: Ne, v bistvu ne. Kar je nujnega, se zmeniva kar po poti. Kaj pa ti rada počneš v prostem času? V.: Rada sem ukvarjam z živalmi. Imava ovce in poni kobilo. Hodim na sprehode, če imam čas, preberem kakšno knjigo, slikam na svilo… Oba imata malo ustvarjalne žilice. Nace, ti si pravzaprav skriti talent… N.: In ostal bom skriti… …v bistvu si strojnik, ki zelo rad stopi na gledališki oder? N.: No, včasih sem res rad igral, a se je tista čisto prva skupina s časom malo razšla, tako da sem ta hobi zaenkrat opustil. Imata dve hčerkici, po kom sta se vrgli, če tako rečem? A tudi katera od njiju rada »šraufa«? V.: Manca (ta večja) je malo bolj fantovski tip in je rada z Nacetom v delavnici, Ela pa je predvsem rada zunaj v naravi. Vlasta, če bi imela čarobno paličico in bi lahko z njo enkrat zamahnila ter spremenila eno samo stvar ali lastnost na Nacetu, Nace, končno si nazaj. Kaj bi ti spremenil na Vlasti, če bi lahko? N.: Pa imam možnost nazaj spremeniti, če ne bom zadovoljen? To pa ne… Saj veš, da se potem zbudiš in ugotoviš, da si samo sanjal (smeh)… N.: (smeh) Po navadi moker…Ne vem, če bi sploh kaj spreminjal, ker ne vem, če bi bil potem s tem zadovoljen. V: Najbrž bi morala biti blond…(smeh). No, takih palčk pa nimamo… V.: Ne, saj jaz sem čisto v redu žena, a ne da Nace? N.: Da, res ne bi nič spreminjal. 19 razvedrilo Svet skozi Martinovo oko Martin je bušmanu Shortyju nekega jutra v zahvalo podaril Coca colo, ki se jo je, čeprav tople, nadvse razveselil. LETALO BREZ PROPELERJA GESLO KRIŽANKE: KONSTRUKTOR FERRARI PREBI- MAKEDONDEL VALEC SKI STOPALA MEDVOD PLES TOMAŽ TOZON Športno-kulturno društvo TE-TOL je organiziralo prvo razstavo umetniških del in s tem krstilo tisti del svojega imena, ki je namenjen spodbujanju kulturnega udejstvovanja svojih članov in zaposlenih v TE-TOL. Fotografije Martina Hauptmana-Jelena, sodelavca in svetovnega popotnika, ki pravi, da ga ne privlači toliko svet, ujet v njegov fotografski objektiv, temveč narava in človek, ki ujameta njega, so polne čustev in pristnega življenja nekje in nekdaj. Martinov fotoaparat je (zgolj) tisti, ki mu pomaga ovekovečiti spomine na druženje, na bližino, na dolge noči brez spanca in na dneve s pijavkami na nogah. S srcem se na pot po svetu lahko poda takoj - če mu to le dopuščajo finance in šef, je lahko že v jutri v Bocvani, pri svojemu prijatelju Shortyju. KRIŽANKE BISTRIJO UM! PREDEL KRANJA OLGA JANČAR NAŠA OBLIKOVALKA STEKLA (JANJA) ZNAK ZA JOD AMERIŠKI PEVEC WONDER OBRAT ZA PROIZVODNJO KISIKA TRINIDADSKI ATLET BOLDON SOSEDA NEMČIJE PIJANA ŽENSKA DEL VRATU PUBLICIST VIDMAR PEVKA (SAŠA) RAZKOL, AVTOR: V KROGU RAZVEZA JOŽE SPLETENO ORGABERDON CVETJE NIST KATERI EVICA OLIVER CROMWELL GORA V KARNIJ. A. RAZMIK KLJUČA PISEC O’ FLAHERTY NEMŠKI ŠAHIST ESPIG VDOLBINA VZOR, VZORNIK VZKLIK NA BIKOBORBI ROBERT ALTMAN MAJHNI LJUDJE GERMANSKE BOGINJE USODE FINSKI NARODNI EP ČETRTINA KROŽNICE JEZERO SEVERNO OD LHASE ROMAN URANJEK ANTON POLENEC ANTON OCVIRK OKRASNI KAMEN Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko, ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena.  Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 € Ime in priimek Naslov Geslo ILUSTRATOR ŠUBIC POKOJNI DIRKAČ (JOCHEN) LESENO OBUVALO KRILAT DEČEK S PUŠČICAMI PREBIVALEC IRSKE ANTON TROST SUKANA PREJA RUSKI ŠAHIST (SERGEJ) NIKO GORŠIČ ZAGREB. AERODROM STIK DEVH PLOSKEV NAGRAJENCI IZ 29. ŠTEVILKE: 63 €prejmeMuhamed Alagić 42 €prejmeDamir Ahmetović 21 €prejmeAsim Nuhanović Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in upokojenci TE-TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom oddajte v nabiralnik časopisa do 15.8.2011.