MAO Debate Nedokončane modernizacije Med utopijo in pragmatizmom 13.–14. april 2012 Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana V petek in soboto, 13. in 14. aprila, bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje potekala mednarodna konferenca Nedokončane modernizacije, med utopijo in pragmatizmom, na kateri bo sodelovalo več kot 25 mednarodnih in domačih arhitekturnih kritikov, zgodovinarjev in raziskovalcev. S konferenco se bo zaključil projekt, ki je obravnaval dediščino socialistične arhitekturne in urbanistične produkcije v nekdanji Jugoslaviji. Med najbolj zanimivimi predavatelji na dvodnevnem dogodku bodo direktor The Josef and Anni Albers Foundation (ZDA), Owen Hatherley, pisatelj in novinar (Velika Britanija), Hans Ibelings, urednik A10, New European Architecture (Nizozemska) in Maroje Mrduljaš, vodja projekta Nedokončane modernizacije (Hrvaška). V sklopu dogodka bo ob koncu prvega dne potekal javni intervju z arhitektom Stankom Kristlom, enim od glavnih protagonistov modernistične arhitekture v Sloveniji. Z njim se bosta pogovarjala arhitektka Tina Gregorič in arhitekt Tadej Glažar. Drugi dan konference je namenjen temam, neposredno povezanih z arhitekturo in urbanizmom socialistične Jugoslavije. Partnerji projekta Nedokončane modernizacije so Društvo arhitekata Beograda, Beograd, Koalicija za održivi razvoj, Skopje; Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana; Oris Kuča arhitekture, Zagreb; Udruženje arhitekata Hrvatske, Zagreb in Umetnostna galerija Maribor, Maribor. Prijave na konferenco so obvezne, vstopnice so na voljo do zasedbe prostih mest. Več na www.mao.si! Nedokončane modernizacije Med utopijo in pragmatizmom Modernistična arhitektura in urbanizem iz obdobja socialistične Jugoslavije razkrivata mnoge izvirne, eksperimentalne in progresivne modele. V obdobju povojne gospodarske rasti je bilo načrtovanje mest in naselij v naši nekdanji državi na zavidljivi ravni. Potekalo je celovito in nadzirano ter z neprimerljivo večjo odgovornostjo do skupnega življenjskega prostora kot jo je zaznati danes. Arhitektura je bila raziskovalni laboratorij industrije in vir inovacij v gradbeništvu. Moderne zgradbe so bile propagandno orodje, s katerim je politična elita pred svetom hotela demonstrirati, kako napredno državo vodi in upravlja. Z obdelanimi temami in arhitekturnimi projekti v državah na območju nekdanje Jugoslavije bo projekt Nedokončane modernizacije prav gotovo zapolnil nekatere sive lise v svetovni zgodovini moderne arhitekture. Tema kolektivnega raziskovanja, ki se zaključuje s konferenco v Ljubljani, pa je aktualna predvsem zaradi vprašanj, ki se odpirajo ob vpogledu v arhitekturno produkcijo, ki jo je družba v trenutku, ko je padla v objem demokraciji in tržnemu gospodarstvu, zavrgla kot zablodelo in preživeto. Čas, ko socialni ideali ter kritični in eksperimentalni pristopi k gradnji ponovno stopajo v ospredje razmišljanj o arhitekturi, je več kot primeren za poglabljanje v prostorski sloj, ki je nastal z moderno produkcijo prostora in ugotovimo njegovo kulturno zapuščino za prihodnost. Ali smo modernizem, njegove protagoniste in manifeste razumeli dovolj dobro ali smo bili ob njihovem branju površni? Katera so njihova ključna sporočila za sodobno produkcijo arhitekture? Koliko se poklic arhitekta, katerega vloga se danes spreminja, navezuje na “herojske čase” modernizma? Je v njem še moč zaslediti modernistični aktivizem in kolektivno socialno zavest? Namen Nedokončanih modernizacij – kar odraža tudi naslov – ni idealiziranje obravnavanega obdobja; sploh pa ne sistema, v katerem se je odvijala obravnavana arhitekturna in urbanistična produkcija. Zaradi njegovih neizpodbitnih pomanjkljivosti so modernizacije ostale nedokončane. A obenem je nedokončanost, s katero smo dnevno soočeni, situacija, na katero se je potrebno neprestano odzivati. Na zaključni konferenci projekta Nedokončane modernizacije se bodo nanje odzvali mednarodni arhitekturni kritiki, teoretiki in raziskovalci, ki bodo na zgoraj zastavljena vprašanja odgovorili z različnih vidikov: Nicholas Fox Weber (direktor The Josef and Anni Albers Foundation, Bethany, ZDA), Owen Hatherley (pisatelj in novinar, London), Hans Ibelings (urednik A10, New European Architecture, Amsterdam), Breda Mihelič (umetnostna zgodovinarka, direktorica Urbanističnega inštituta republike Slovenije, Ljubljana), Maroje Mrduljaš (vodja projekta Nedokončane modernizacije, Zagreb). V sklopu konference bo ob koncu prvega dne potekal javni intervju z arhitektom Stankom Kristlom, enim od glavnih protagonistov modernistične arhitekture v Sloveniji. Z njim se bosta pogovarjala arhitektka Tina Gregorič in arhitekt Tadej Glažar. Drugi dan konference je namenjen temam, neposredno povezanim z arhitekturo in urbanizmom socialistične Jugoslavije. Teme, ki segajo od posebnosti arhitekture kot je »okus za konstrukcijo« v slovenski arhitekturi, do velikih mednarodnih projektov, kot je japonski projekt za popotresno obnovo Skopja, bodo predstavili: Alenka Di Battista (SI), Nika Grabar (SI), Jelena Grbić (SR), Jelica Jovanović (RS), Ivan Kucina (RS), Višnja Kukoč (HR), Ana Lovrenčič (HR), Martina Malešič (SI), Nina Ugljen-Ademović (BiH), Dragana Petrović (RS), Antun Sevšek (HR), Biljana Spirkoska (MK), Jasna Stefanovska (MK), Sašo Ivanovski (MK), Biljana Stefanovska (MK), Irena Šentevska (RS), Elša Turkušić (BiH), Dafne Berc (HR) in Luciano Basauri (HR). Konferenco je pripravil Matevž Čelik (direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana), ki jo bo tudi vodil. Partnerji projekta Nedokončane modernizacije so Društvo arhitekata Beograda, Beograd, Koalicija za održivi razvoj, Skopje; Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana; Oris Kuča arhitekture, Zagreb; Udruženje arhitekata Hrvatske, Zagreb in Umetnostna galerija Maribor, Maribor. Program Petek 13.04.2012 9.30 Registracija in kava 10.15 Uvod, Matevž Čelik, MAO 10.30 Med utopijo in pragmatizmom Maroje Mrduljaš (Zagreb) 11.15 Slovenski urbanizem v obdobju modernizma Breda Mihelič (Ljubljana) 12.00 Odmor za kavo 12.30 Le Corbusier: A Life Nicholas Fox Weber (Bethany) 13.15 Militant Modernism Owen Hatherley (London) 14.00 Kosilo 15.00 Zahodni Balkan na arhitekturnem zemljevidu Hans Ibelings (Amsterdam) 15.45 Stanko Kristl, pogovor pogovarjala se bosta: Tina Gregorič in Tadej Glažar Sobota 14.04.2012 9.30 Registracija in kava 10.00 V+II točki o arhitekturi in ideologiji Nika Grabar (Slovenija) 10.15 Zagrebški velesejem na "desnem bregu" Save Lana Lovrenčić, Antun Sevšek (Hrvaška) 10.30 Načrtovano nenačrtovane transformacije Novega Beograda Ivan Kucina (Srbija) 10.45 Urbane transformacije Skopja, Ustvarjanje grajenega okolja v različnih socialno-političnih kontekstih Biljana Spirkoska, Jasna Stefanovska (Makedonija) 11.00 Odmor za kavo 11.30 Sarajevo-Marijin dvor, programska kompozicija socialističnega mesta Elša Turkušić (Bosna in Hercegovina) 11.45 Nova mesta v Sloveniji (1945 - 1960) Alenka Di Battista (Slovenija) 12.00 Beograjska stanovanjska arhitektura 1950 - 1970: Privilegirano stanovanje za družbo brez privilegijev Jelica Jovanović (Srbija) 12.15 Gradnja dosegljive arkadije Dafne Berc, Luciano Basauri (Hrvaška) 12.30 Odmor za kavo 13.00 Split III Višnja Kukoč 13.15 Značilnosti prefabricirane gradnje v SFR Jugoslaviji: Pot od sistema, do tehnologije Jelena Grbić, Dragana Petrović (Srbija) 13.30 Spoj modernega in tradicionalnega v Bosni in Hercegovini Nina Ugljen-Ademović (Bosna in Hercegovina) 13.45 Celuloidna gradbišča socijalistične Jugoslavije: kinematografska fikcija in nedokončane modernizacije Irena Šentevska (Srbija) Predavatelji Maroje Mrduljaš Maroje Mrduljaš (Rijeka, 1971) je arhitekturni kritik, avtor in urednik več knjig s področja sodobne arhitekturne prakse, med drugim Sodobna hrvaška arhitektura – Testiranje realnosti. Od leta 2005 je zaposlen kot strokovni sodelavec na Arhitekturni fakulteti Vseučilišča v Zagrebu. Deluje v uredništvih strokovnih revij s področja arhitekture, oblikovanja in umetnosti in je med drugim urednik revije Oris, ki izhaja v Zagrebu. Je neodvisni svetovalec evropske nagrade za arhitekturo Mies van der Rohe. Maroje Mrduljaš je kot kustos sodeloval pri več arhitekturnih razstavah. Leta 2008 je bil član skupine kustosov, ki je zasnovala razstavo “Balkanology” o arhitekturi in urbanih fenomenih na območju nekdanje Jugoslavije. Leta 2010 je skupaj z Vladimirom Kulićem zasnoval raziskovalno platformo “Nedokončane modernizacije” in dve leti koordiniral delo raziskovalcev v projektu ter sokuriral razstavo “Nedokončane modernizacije” v Mariboru. Redno predava na Hrvaškem in v tujini. Breda Mihelič Breda Mihelič (Ljubljana, 1948) se ukvarja z raziskovanjem zgodovine arhitekture in urbanizma v 19. in 20. stoletju in je direktorica Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Poleg zgodovine med njena raziskovalne področja spadajo še urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane prenove in varstva kulturne dediščine. V okviru teh tematik je posebno pozornost posvečala prav obdobju na prelomu 19. in 20. stoletja. Njeno magistrsko delo z naslovom “Urbanistični razvoj Ljubljane”, je pred skoraj 30 leti izšlo kot znanstvena monografija ter še danes predstavlja temeljno delo o razvoju glavnega mesta v moderno mesto. Breda Mihelič je objavila številne članke tako doma kot v tujini. S svojimi raziskavami omenjene tematike je sodelovala pri številnih mednarodnih projektih, od leta 1999 pa vodi in koordinira slovenski del projekta Art Nouveau in Progress/Art Nouveau en Projets in aktivno sodeluje v mreži Art Nouveau, tudi kot članica njenega upravnega odbora. Nicholas Fox Weber Nicholas Fox Weber (Hartfordu, Connecticut, ZDA, 1947) je diplomiral na Columbia College in Univerzi Yale in je že več kot trideset let direktor Fundacije Albers, ki skrbi za zapuščino Josefa in Anni Albers, edinega umetniškega para znotraj skupine Bauhaus, s katerima je Fox Weber osebno prijateljeval. Učil je na različnih šolah v ZDA in bil nekaj časa izvršni direktor Josef Albers Stiftung v Nemčiji. Leta 1988 je kot gostujoči kustos v Muzeju Guggenheim v New Yorku postavil retrospektivno razstavo o delu Josefa Albersa. Je avtor več znanstvenih monografij s področja umetnosti in arhitekture, med drugim The Clarks of Cooperstown, Balthus, Patron Saints, The Art of Babar. Leta 2009 je izšlo njegovo delo z naslovom The Bauhaus Group, v kateri je Nicholas Fox Weber skozi svoje prijateljstvo z Albersoma v življenje obudil osebnosti in skupno življenje protagonistov te pionirske šole. Leto pred tem je Nicholas Fox Weber izdal biografsko delo Le Corbusier: A life, ki je prva biografija o enem najbolj vplivnih, občudovanih in obenem osovraženih arhitektov 20. stoletja. Owen Hatherley Owen Hatherley (Southampton, 1981) je britanski pisatelj in novinar, ki živi v Londonu, ki bloga predvsem o arhitekturi, urbanizmu, politiki, oblikovanju in kulturi. Redno piše za Icon, The Guardian, Frieze in ima svojo kolumno v reviji Building design. Pred kratkim je doktoriral na kolidžu Birkbeck na temo Amerikanizem v Weimarski republiki in Sovjetski zvezi. Je avtor dveh zelo priznanih knjig: Militantni modernizem ter Vodič po novih ruševinah Velike Britanije. Njegova prva knjiga z naslovom Militantni modernizem (Militant Modernism) je izšla pred tremi leti in v časopisu The Guardian so jo ocenili kot “inteligenten in strastno argumentiran poskus, da bi ‘odkopali utopije’ iz ruševin modernizma”, ki je obenem “razburljivi manifest za preporod socialističnega modernizma”. V knjigi Owen Hatherley s provokativno nostalgijo opisuje svet, ki je nastal, še preden se je rodil, katerega pomen je pozabljen in smisel oskrunjen. V Vodiču po novih ruševinah Velike Britanije Hatherley kritizira neuspele in brezdušne projekte, ki zaznamujejo “obdobje pohlepa in izčrpavanja” v Blairovski Veliki Britaniji. Hans Ibelings Hans Ibelings je arhitekturni kritik in zgodovinar. Skupaj z Arjanom Grootom je leta 2004 ustanovil revijo za novo evropsko arhitekturo A10, ki jo je do nedavnega tudi urejal. Hans Ibelings je študiral umetnostno zgodovino in arheologijo v Amsterdamu. Kot kustos je več let delal na Nizozemskem arhitekturnem inštitutu v Rotterdamu. Poučeval je na različnih šolah na Nizozemskem in v tujini, med drugim v Rotterdamu, Lausanni in Beogradu. Napisal je več knjig s področja sodobne arhitekture, med drugim European Architecture 1890-2010. Kot urednik, kritik in kustos se je Hans Ibelings na različne načine srečeval z arhitekturo v državah nekdanje Jugoslavije. Leta 2009 je bil član zlate žirije za Zlati svinčnik v Sloveniji ter komisar 44. zagrebškega salona in je kustos potujoče razstave RESTART. Arhitektura v Bosni in Hercegovini. 1995-2010. Trenutno se pripravlja na zagon svojega novega arhitekturnega medija The Architecture Observer, za katerega pravi, da bo razvejeno orodje za arhitekturno kritiko. Stanko Kristl Stanko Kristl (Ljutomer, 1922) je eden glavnih protagonistov slovenske moderne arhitekture. Diplomiral je leta 1954 na takratni Tehniški fakulteti. Je avtor več prelomnih projektov v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja, med drugim znamenitega “Kristlovega bloka” v Velenju, vrtca Mladi rod v Ljubljani, osnovne šole Franceta prešerna v Kranju, Urgentnega bloka ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra ter zgradbe Splošne bolnišnice v Izoli. Izdelal je več projektov za bolnišnične stavbe po Jugoslaviji. Za svoje delo je prejel več slovenskih in jugoslovanskih nagrad. Kmalu po diplomi je postal asistent Edvarda Ravnikarja in je z njim sodeloval na več projektih, med drugim pri urbanističnem načrtu za Kidričevo. Stanko Kristl je več let poučeval na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, po upokojitvi pa je dejaven kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter še vedno aktivno projektira. Njegov zadnji projekt, razširitev Urgentnega bloka UKC v Ljubljani, je tik pred dokončanjem. Nedokončane modernizacije V+II točki o arhitekturi in ideologiji Nika Grabar (Slovenija) Ko govorimo o arhitekturi bivše Jugoslavije, govorimo o arhitekturni produkciji družbe, ki ne obstaja več. Kontekst tega političnega projekta je vzpostavljal specifične pogoje za njeno kulturo. Kompleksnost dogajanja pogledom “od zunaj” pogosto preprečuje možnost razumevanja lokalnega razvoja, medtem ko je pogled “od znotraj” preveč blizu, da bi lahko vzpostavil ustrezno distanco do obravnavanih del. Zagrebški velesejem na "desnem bregu" Save Lana Lovrenčić, Antun Sevšek (Hrvaška) Vodilna jugoslovanska središča – Beograd, Ljubljana in Zagreb, pa tudi drugi kraji – so še iz časov pred drugo svetovno vojno imela sejemsko tradicijo, toda v socialističnem obdobju so razstavišča kar rasla. Odločitev, da se bo Zagrebški velesejem preselil na južno stran Save, na dotlej neurbanizirano območje, je bila sprejeta septembra 1955, ko je po vnovičnem sodelovanju držav - razstavljavk vzhodnega bloka postalo jasno, da prostor starega zagrebškega sejemskega razstavišča tudi po vseh širitvah ni ustrezen. Načrtovano nenačrtovane transformacije Novega Beograda Ivan Kucina, Milica Topalović z: Dubravka Sekulić, Branko Belaćević (Srbija) Urbani razvoj Novega Beograda je bil od vsega začetka odvisen od političnih okoliščin, saj so ga zasnovali kot reprezentativno podobo uspešnega jugoslovanskega socialističnega modela. kljub temu je doktrina urbanističnega načrtovanja, vezana na utopične modernistične ideale, pozabila upoštevati hiter tempo političnih in ekonomskih reform, ki so ustvarjale nenehna krčenja in odklone v razvoju urbanizma. Posledično je Novi Beograd zrasel v nenačrtovan skupek različnih ostankov, ustvarjenih iz prekinjenih poskusov doseganja obsežne urbanizacije. Urbane transformacije Skopja, Ustvarjanje grajenega okolja v različnih socialno-političnih kontekstih Divna Penčić, Biljana Spirkoska, Jasna Stefanovska (Makedonija) Če si ogledamo urbani razvoj Skopja, postane jasno, da je burna zgodovina 20. stoletja (prva in druga svetovna vojna, ustanovitev skupne države jugoslovanskih narodov, pogubni potres leta 1963, razpad Jugoslavije) pustila močan pečat na njegovem urbanističnem razvoju kot tudi na njegovem zgrajenem okolju. Od prvega urbanističnega načrta iz leta 1914 do zadnjega realiziranega projektnega načrta iz leta 1985, tranzicija Skopja poteka od nenačrtovanega, spontano zgrajenega mesta, preko vizij z močno kreativno noto njihovih avtorjev do strategij za urbanistični razvoj tega mesta v prihodnosti. Sarajevo-Marijin dvor, programska kompozicija socialističnega mesta Nina Ugljen Ademović, Elša Turkušić (Bosna in Hercegovina) Središče Marijin dvor je eden najbolj privlačnih delov Sarajeva, saj leži na stičišču med zgodovinskim jedrom in novim delom mesta. Na tej točki mesto namreč stopa iz kotline in se začenja širiti proti sarajevskemu polju, razvijajoč se linearno ob glavni mestni aveniji. območje Marijinega dvora torej v oblikovnem in vsebinskem smislu predstavlja najpomembnejšo spono v kontinuiteti razvoja mesta. Proučevanje njegove konceptualizacije traja že več kot pol stoletja, natančneje triinšestdeset let. Nova mesta v Sloveniji (1945–1960) Alenka Di Battista, Matevž Čelik (Slovenija) Povojno industrializacijo v Sloveniji je spremljala pospešena urbanizacija. Med letoma 1947 in 1956 so nastali projekti za tri nova mesta: Strnišče pri Ptuju (Kidričevo), Novo Gorico in Velenje. Vsa tri mesta so nastala kot politično-gospodarski projekti na osnovi celostnih urbanističnih konceptov, ki so temeljili na mednarodni paradigmi funkcionalističnega mesta. Na njihovo načrtovanje so vplivala izhodišča, ki jih je zagovarjal CIAM v t. i. atenski listini, urbanistične ideje Le Corbusierja in predvojni nemški racionalizem pod vplivom Bauhausa. Beograjska stanovanjska arhitektura 1950 - 1970: Privilegirano stanovanje za druûbo brez privilegijev Tanja Damjanović Conley, Jelica Jovanović (Srbija) Tako Beograd kot druga mesta Jugoslavije so v drugo svetovno vojno stopila z resnim primanjkljajem osnovnih komunalnih skladov. Po končani vojni so oblasti zavihale rokave in se lotile reševanja problema stanovanjske krize, ki je imela v Beogradu posebej resne razsežnosti, povezane s priseljevanjem delavcev, uradnikov in oficirjev iz vseh delov države. Gradnja dosegljive arkadije Luciano Basauri, Dafne Berc, Maroje Mrduljaš, Dinko Peračić, Miranda Veljačić (Hrvaška) Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je na obali bivše Jugoslavije začel intenzivnejši razvoj turizma, ki se je usmeril k domačim, še posebej pa k tujim turistom. Turizem je postal pomembna ekonomska panoga in glavni vir tuje valute za celo Jugoslavijo. Hkrati s temi procesi se je razvijalo tudi integralno urbanističnoarhitekturno načrtovanje turističnih kompleksov, uresničevano v skladu z modernističnimi principi, pri čemer se je skrb namenjala zaščiti naravnih resursov in nadzorovani gostoti pozidave. Split III Višnja Kukoč z: Vesna Perković-Jović (Hrvaška) Na natečaj za Split III je prispelo 18 del iz vseh delov Jugoslavije in eno iz Glasgowa. za najboljše je bilo enoglasno izbrano delo pod šifro Žnjan Vladimirja Braca Mušiča, Marjana Bežana in Nives Starc. Avtorji so vpeljali ulico za pešce kot dominanten socialni element projekta. Mreža stanovanjskih ulic in poti za pešce je položena ortogonalno, v smeri centuriacije, ki se je ohranila na prostoru mesta Splita dva tisoč let, medtem ko dve osrednji stanovanjsko-poslovni ulici, dalmatinski kali, potekata v smeri carda dioklecijanove palače. Značilnosti prefabricirane gradnje v SFR Jugoslaviji: Pot od sistema, do tehnologije Jelena Grbić, Jelica Jovanović, Dragana Petrović (Srbija) Zgodovina prefabricirane gradnje v SFR Jugoslaviji se začne, prav tako kot v večjem delu Evrope, s prizadevanji, da bi se sanirale posledice vojnih viher v II. svetovni vojni. Toda jugoslovanska prefabrikacija ima v širšem evropskem in globalnem kontekstu zelo specifično razvojno pot. Jugoslovanska podjetja so glede na francoske, skandinavske in sovjetske vzorce prefabrikacijo ambiciozno vpeljala v prakso s precejšnjo zamudo, šele tedaj, ko so zaživeli ugodnejši pogoji za to. Spoj modernega in tradicionalnega v Bosni in Hercegovini Nina Ugljen-Ademović, Elša Turkušić (Bosna in Hercegovina) Sinteza modernega in tradicionalnega v Bosni in Hercegovini se vidno razmahne po II. svetovni vojni, v bivši državi, ki jo zaznamuje kulturna raznolikost, kar pomeni tudi raznolikost identitet, in posledica katere je specifični arhitekturni jezik. Temelje modernih usmeritev na prostoru Bosne in Hercegovine postavljajo tedanji sarajevski arhitekti (H. Baldasar, M. Baylon, J. Finci, D. Grabrijan, L. Kabiljo, R. Kadić, M. Kadić, J. Neidhardt, D. Smiljanić, I. Reis, E. Šamanek), ki so se izobraževali po evropskih središčih. zanje so bile nove ideje obenem tudi spodbuda za preizpraševanje realitet avtohtone arhitekture in odkrivanje možnosti za njihovo integracijo. Celuloidna gradbišča socialistične Jugoslavije: kinematografska fikcija in nedokončane modernizacije Irena Šentevska (Srbija) Navkljub vsem težavam, je državni aparat nove Jugoslavije prepoznal prvorazredni značaj filmske industrije za afirmacijo novih družbenih odnosov. “Veliko gradbišče naše celuloidne radovednosti v teh letih ne zaostaja, niti v elanu niti v učinkih z vsemi tistimi nepreglednimi poligoni, na katerih se iz pepela gradi novi svet, nazor, nova osebna in družbena usoda”. Film se kmalu obravnava kot nova socialistična umetnost, utemeljena na načelih “narodnega realizma”. Sodobna društvena stvarnost pa se skozi film ne predstavlja takšna kot je, temveč takšna, kot bi morala postati, v skladu z (optimističnimi) pričakovanji. Informacije in prijave Vstopnice in prijave Vstopnice: 19 € / 10 € (študenti) Plačilo: blagajna MAO ali TRR: 01100-6000034749, odprt pri UJP s pripisom »Simpozij MAO«. Izpolnjeno prijavnico, ki je na voljo na www.mao.si, pošljite na [email protected]. Vstopnice so na voljo do zasedbe prostih mest. Lokacija in dostop Muzej za arhitekturo in oblikovanje Pot na Fužine 2, SI-1000 Ljubljana Avtobus Iz centra Ljubljane, smer Fužine, avtobus številka 20 in številka 22 (smer Fužine). Izstopite na zadnji postaji. Avto Iz centra Ljubljane po Zaloški cesti mimo blokovskega naselja Fužine. V zadnjem križišču pred ljubljansko vzhodno obvoznico zavijte desno na Chengdujsko cesto. Tik pred mostom je na desni grad Fužine. Z vzhodne ljubljanske obvoznice izvoz Fužine proti centru Ljubljane. Na prvem križišču levo, po Chengdujski cesti do Ljubljanice. Tik pred mostom je na desni strani grad Fužine. Pred gradom je parkirišče. Kolo MAO priporoča vožnjo s kolesom, ob Ljubljanici do Fužin. Informacije MAO, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Pot na Fužine 2, 1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 (0)1 548 42 70/ 73 F: +386 (0)1 540 03 44 E: [email protected], W: www.mao.si Partnerji projekta Projekt podpira Program Kultura 2007-2013 Evropske Unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.