1. No category

OSNOVNA ŠOLA VERŽEJ
PUŠČENJAKOVA ULICA 7
9241 VERŽEJ
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
PROJEKTNA NALOGA
LEŠČEČEK
Mentor: mag. Ksenija Seršen, prof. RP
Avtorji: Blaž Borko, 8.r; Dominik Černjavič, 9.r; Romina Erjavec, 8.r;
Nina Klement, 8.r; Ane Marija Magdič, 8.r; Niko Mladenovič, 9.r; Žiga
Ritonja, 9. r; Lara Rozmarič, 8.r; Valentina Osterc, 9.r.
Veržej, šolsko leto 2014 / 2015
VERŽENSKI LEŠČEČEK1
Toti dečko, lübi naš Leščeček
vün od vraga bogme je čehok,
celo noč veselo dreto vleče
in zbidi se dere spot gre mrok.
Te na travnik vün gre prta Müri,
gleda, gleda sem pa ta prek trat,
če v veržensko priša je poljano,
kakšen človik si narcise brat.
In gorjačo z leske v rokah nosi,
varvle celi den narcise cvet,
ven narcise so v Veržeh lepota,
ki je daleč ne premore svet.
Paj, še gnes bi nücali Leščečka,
ka bi varva svet nan v totih dneh,
ven vsak tisti, ki kvari naravo,
dela vekši, kak je smrten greh.
Pa zato verženski naj Leščeček
varvle nam narcise še naprej.
Če Leščečka keri rad bi vida,
Leščeček - silhueta
Avtor: Marijan Šadl
v mesecu maju pride naj v Veržej.
Manko Golar
1
Kosi, B., Fras, A., Kosi, C. (1996). Turistično olepševalno društvo Veržej 30 LET, 1966-1999 (Raziskovalna
naloga). Veržej: Turistično društvo.
2
OSNOVNA ŠOLA VERŽEJ
Puščenjakova ulica 7,
9241 VERŽEJ
Tel.: 02 587 16 54
e-mail: [email protected]
NASLOV PROJEKTNE NALOGE: LEŠČEČEK
Avtorji:
Blaž Borko, 8.r; Dominik Černjavič, 9.r; Romina Erjavec, 8.r; Nina Klement,
8.r; Ane Marija Magdič, 8.r; Niko Mladenovič, 9.r; Žiga Ritonja, 9.r; Lara
Rozmarič, 8.r; Valentina Osterc, 9.r.
Mentorica: mag. Ksenija Seršen, prof. razrednega pouka
POVZETEK:
V srcu Panonske nižine, ob reki Muri, ki tej pokrajini daje poseben pečat, leži občina
Veržej. Občina Veržej ima kljub svoji majhnosti bogato zgodovino, rodovitne ravnice z
raznolikimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spodbudno družbeno okolje in še marsikaj
drugega.
Za prebivalce tega kraja velja, da so pogumni, trmasti, delovni, šegavi in
okoljevarstveni. Kot takšne smo jih prikazali v hudomušni zgodbi, zapisani s polno
prleških izrazov, z naslovom Leščeček. Skozi prigode in nezgode, je prikazan
temperament teh ljudi, iz zgodbe pa je mogoče izluščiti turistične produkte Veržeja, ki
bi bili za turista zanimivi in vredni ogleda. Leščeček skozi zgodbo tako ni le varuh
narcis, ampak je njegova naloga še precej širša.
Naloga je obogatena s slikovnim materialom, izdelana je na osnovi obstoječih virov in
literature v sodelovanju z društvi in občani Občine Veržej.
Ključne besede: Leščeček, fünkešnice (narcise), Veržej, travniki, reka Mura.
3
KAZALO
1 UVOD .................................................................................... 6
1.1 RAZLOGI ZA IZBIRO TEME ............................................................ 7
2 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ................... 8
2.1 PREDSTAVITEV IDEJE .................................................................. 8
2.2 RAZČLENITEV IDEJE ..................................................................... 8
2.3 OBSTOJEČI TURISTIČNI PRODUKTI ZAJETI V ZGODBI ............. 9
2.3.1 VERŽEJ ................................................................................. 9
2.3.2 NARCISNI TRAVNIKI ............................................................ 10
2.3.3 LESENE LUTKE .................................................................... 10
2.3.4 MURA IN NJENI MRTVI ROKAVI.......................................... 11
2.3.5 UČNA GOZDNA POT »MRTVICE REKE MURE« ................. 11
2.3.6 BABIČEV MLIN NA MURI...................................................... 12
2.3.7 CERKEV SV. MIHAELA NADANGELA ................................. 13
2.3.8 FOLKLORNA IN VOKALNA SKUPINA LEŠČEČEK .............. 13
2.3.9 PRIREDITEV »MESEC NARCIS« ......................................... 14
2.4 NAŠI TURISTIČNI PRODUKTI ...................................................... 15
2.4.1 FILM O KRAJU ...................................................................... 15
2.4.2 RAZGLEDNICE, ŽEPNI KOLEDARJI ................................... 15
2.4.3 OBESKI, MAGNETKI ............................................................ 15
2.4.4 LETAK, ZLOŽENKE .............................................................. 15
2.4.5 KRUH, ZASEKA, MESO IZ TÜNKE ....................................... 15
2.5 TRŽENJE IN PROMOCIJA TURISTIČNEGA PROIZVODA .......... 16
2.5.1 SPLETNA STRAN ŠOLE ....................................................... 16
2.5.2 SPLETNA STRAN TIC-a VERŽEJ......................................... 16
2.5.3 FÜNKEŠNICA – LOKALNI ČASOPIS .................................... 16
2.5.4 PRIREDITEV »RADI BI VAM POVEDALI« ............................ 16
2.5.5 MIHOLOV SEJEM ................................................................. 16
2.5.6 RADIO MAKSI ....................................................................... 17
2.5.7 WWW.PRLEKIJA-ON.NET LJUTOMER ................................ 17
2.6 CILJNA SKUPINA.......................................................................... 17
3 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ......................................... 17
4
3.1 METODE RAZISKOVANJA ........................................................... 17
3.2 CILJI IN HIPOTEZE ....................................................................... 18
3.3 NAMEN ANKETIRANJA ................................................................ 18
3.4 RAZČLENITEV IN PODROBNA OPREDELITEV
RAZISKOVALNEGA PROBLEMA V OBLIKI VPRAŠANJ ............ 18
3.4.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................. 18
3.4.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ................................................ 19
3.4.3 RAZISKOVALNA METODA ................................................... 19
3.4.4 RAZISKOVALNI VZOREC ..................................................... 19
3.4.5 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ..................................... 19
3.4.6 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ................................... 19
3.4.7 REZULTATI OBDELAVE PODATKOV .................................. 19
4 TURISTIČNI PROIZVOD: ZGODBA LEŠČEČEK .............. 23
5 ZAKLJUČEK ...................................................................... 29
6 LITERATURA IN VIRI ......................................................... 30
KAZALO SLIK
Slika 1: Veržej iz zraka ............................................................. 9
Slika 2: Narcisni travniki ......................................................... 10
Slika 3: Mitološki lik Leščeček – sodobna veržejska inačica ... 11
Slika 4: Mrtvice Mure pri Veržeju ............................................ 12
Slika 5: Babičev mlin na Muri ................................................. 13
Slika 6: Folklorna skupina Leščeček ....................................... 14
Slika 7: Prireditev »Mesec narcis«.......................................... 14
5
1 UVOD
Zgodba o Leščečku nas popelje na rob Prlekije, na desni breg reke Mure, kjer leži
danes ena najmanjših občin v državi, Občina Veržej.
Kljub temu zanjo domačini pogosto pravimo, da živimo sredi kolača (hlebca) kruha in
da imamo vse kar imajo veliki. Življenje sredi kolača kruha je bilo zanimivo in prijazno
že v davnih časih, saj je že nekoč ljudem nudilo osnovne življenjske dobrine: vodo,
okolje bogato z lesom, živalmi in rodovitno zemljo.
Reka Mura je dala značilen pečat temu okolju in tukajšnjim ljudem. Mura je delila in
povezovala, dajala in jemala. Bila je tista, ki je zaznamovala preteklost tukajšnjih ljudi
in jo zaznamuje še danes.
Tudi okolje z gozdovi, raznolikimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter rodovitnimi
ravnicami je omogočalo varno zavetje, hrano za preživetje in možnosti za razvoj
različnih dejavnosti. Rodovitna pa ni bila samo narava, spodbudno je bilo tudi družbeno
okolje, tako da je v njem »vzklilo« nekaj pomembnih osebnosti: Slavko Osterc, Franc
Kovačič, Lidija Osterc idr. Vsem je bilo skupno to, da so domačo zemljo, sredico kolača
kruha, kjer so »vzrasli«, spoštovali in jo s svojimi dejanji na različne načine branili,
ohranjali in razvijali.
Ta sredica kruha je pomembno vplivala tudi na mentaliteto in značajske poteze
tukajšnjih ljudi. Že iz preteklosti so bili navajeni, da sta delo in poštenost temelj blaginje.
Navezani so bili na zemljo, njene sadove pa so znali deliti z drugimi. Vseskozi so bili
narodno zavedni, ohranjali so domačo pesem in besedo, kljub različnim tegobam so
ohranili vedrega duha in se znali pošaliti na svoj račun. Vrlina velikih ljudi. (povz. po
Petovar, 2013)
Ker so bili prebivalci Veržeja, po domače Verženci, bili že nekoč šaljivi, domiselni,
vedri, pa tudi samosvoji in ponosni in so se radi pošalili iz drugih, a hkrati so se znali
smejati tudi svojim nerodnostim in posebnostim, ni čudno, da se je že davno porodilo
o njih polno hudomušnih zgodb, ki sta jih zapisala Manko Golar – Okrogle o Veržencih
(1973) ter Verženci (1982) in domačin Janez Ferenc – Verženske zgodbe (1996).
Kot bi dejal francoski pisatelj Anatol France (cit. po Golar, 1973): Morda so tako že od
davno preganjali skrbi in nadloge ali pa jih kot z ocvirki potresali s svojo šegavostjo s
tistim, »pravšnim zrncem bistroumne prismuknjenosti, ki pomaga, da človek laže
prenaša tegobe življenja«.
6
1.1 RAZLOGI ZA IZBIRO TEME
Kot pravi Verženci, ki nam je mar za našo preteklost, sedanjost in prihodnost, ki nam
ni vseeno za okolje v katerem živimo in ker si želimo, da nas kot takšne spoznajo tudi
ljudje, ki obiščejo naš kraj, smo se odločili, da bomo z zgodbo Leščeček prikazali
delček naše zgodovine, znamenitosti našega kraja in značilnosti tukajšnjih ljudi.
Razlogov je bilo seveda več:
V najglobljih plasteh ljudskega izročila se je v Veržeju in okolici ohranilo izročilo o
Leščečku, ki je na gozdnih obronkih prežal na zlonamerneže, ki so nameravali
povzročiti škodo na rastiščih njemu najljubših rož (narcis). Najstarejši občani Veržeja
znajo povedati, da je pri tem opravilu prišlo še do veliko drugih dogodivščin, kar se
nam je zdelo še posebej zanimivo.
Leščeček je v Veržeju dandanes še kako živ in še zmeraj opravlja nalogo varuha. Pa
ni samo varuh veržejskih naravnih znamenitosti, kjer se lahko turist sprosti in uživa ter
prepriča o raznolikem in bogatem življenju v tem svetu ob Muri, ampak je tudi varuh
zgodovinskih znamenitosti, ki jih je v našem kraju veliko.
Hkrati je Leščečkov v Veržeju zadnje čase zelo veliko, so tudi varuhi slovenskih
ljudskih plesov in pesmi, zbrani pod imenom Folklorna in vokalna skupina Leščeček.
Skupini delujeta na področju kulture in s svojim delovanjem pomembno prispevata k
prepoznavnosti našega kraja, tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini. Z zgodbo o Leščečku
bomo tako tudi marsikomu, ki se sreča z njimi in tudi ljudem nasploh odgovorili na
največkrat postavljeni vprašanji: kaj pomeni beseda Leščeček in od kod prihajate.
Prav tako menimo, da najmlajše generacije velikokrat premalo vedo o preteklosti
svojega kraja, njegovih prebivalcih in znamenitostih ter naravnih danostih, ki nas
obdajajo in lahko z zgodbo pri njih najlažje vzbudimo njihovo zanimanje.
Ker pa nas sosedje radi dražijo z bučo (tikvo), s katero naj bi nekoč jahali po Muri in
nam še dandanes pravijo, da smo posebneži med Prleki, pa smo se odločili, da bo
takšna tudi naša zgodba: hudomušna, drugačna in zapisana v barviti prleški govorici.
Ker je tema letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava »Zgodbe turizma« smo
zato najprej pomislili na veržejskega Leščečka. Izbira naslova zgodbe ni bila težavna
tudi zato ne, ker smo mnogi tudi sami Leščečki, česar smo še posebej veseli in na kar
smo zelo ponosni.
7
2 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
2.1 PREDSTAVITEV IDEJE
Z zgodbo Leščeček vas bomo popeljali po Veržeju in njegovi okolici. Skozi zgodbo
boste začutili utrip našega kraja in njegovih prebivalcev, kakršni so bili nekoč in so še
zmeraj. V sami zgodbi boste spoznali že obstoječe turistične proizvode: Narcisne
travnike, Muro in njene mrtve rokave, učno gozdno pot »Mrtvice reke Mure«, Cerkev
sv. Mihaela nadangela, Babičev mlin na Muri in kulturno življenje pri nas - Folklorno in
vokalno skupino Leščeček ter prireditev »Mesec narcis«.
2.2 RAZČLENITEV IDEJE
Potem, ko smo z učenci že skoraj določili naslov zgodbe, smo se odločili, da na šoli
(OŠ Veržej) izvedemo še anketo, s katero smo želeli tudi nasploh ugotoviti ali učenci
Leščečka poznajo in tudi z njihove strani pridobiti še kakšno koristno informacijo
oziroma mnenje za zgodbo. Kakšen je bil naš namen ankete je podrobno opisano v
nadaljevanju naloge v raziskovalnem delu. Potem, ko smo dobili rezultate ankete, smo
obiskali tudi naše dedke in babice ter ostale starejše prebivalce naše občine, jih
seznanili s projektom in jih povprašali, kakšni so njihovi spomini na narcisne travnike,
Leščečka in dogodke v Veržeju v preteklosti. Nato smo se lotili pisanja zgodbe. Odločili
smo se, da jo napišemo čim bližje pripovedim ljudi in vanjo zajamemo čim več
turističnih znamenitosti Veržeja. Pri zapisu zgodbe smo upoštevali rezultate ankete,
torej predloge učencev naše šole. Nato smo tudi sami razmišljali katere turistične
produkte bi izdelali, hkrati pa smo nekaj predlogov zanje dobili od ostalih učencev šole.
Sam projekt smo predstavili tudi predstavnikom kulturnega in turističnega društva,
županu, ter drugim posameznikom. Čisto na začetku pa tudi vodstvu šole. Naša
zamisel se je vsem zdela zelo zanimiva in so nam ponudili kakršnokoli pomoč. Sledilo
je izdelovanje nekaterih turističnih produktov, nanašajoč se na zgodbo. Za nekatere
pa nam je doslej še zmanjkalo časa in jih bomo izdelali do predstavitve. Zanje imamo
že številne zamisli, za večino od njih smo si že pripravili tudi material. Podatke za
pisanje projektne naloge smo pridobili iz različnih virov: knjig, revij, raziskovalnih nalog,
interneta, od ljudi …
V projektu smo sodelovali učenci in zaposleni Osnovne šole Veržej, povezali pa smo
se tudi s Kulturnim društvom »Slavko Osterc« Veržej (izposoja oblačil, zgoščenke s
8
spremno knjigo Te je lüšno blo, fotografije itd.), s predstavniki Turističnega društva
Veržej (promocijski material, literatura), s TIC Veržej (promocijski material), s
predstavniki občine (fotografije za projektno nalogo), z likovnim pedagogom Marijanom
Šadlom (izposoja lesenih spominkov, pomoč pri izdelovanju turističnih produktov), s
podjetjem LEGOart (Grafično oblikovanje in priprava za tisk, Jure Legen, s.p.) in s
starejšimi občani ter drugimi posamezniki.
2.3 OBTOJEČI TURISTIČNI PRODUKTI, KI SMO JIH ZAJELI V NAŠI ZGODBI
2.3.1 VERŽEJ
Veržej je gručasto ravninsko naselje, središče Občine Veržej. Leži na Murskem polju
na desnem bregu reke Mure. Prostrani listnati gozdovi imenovani obmurski logi segajo
s severne strani do naselja. Ob gozdu se vleče proti vzhodu širok pas travnikov. Kraj
ima 183 m nadmorske višine in je z regionalno cesto povezan z Ljutomerom, Gornjo
Radgono, Mursko Soboto in Lendavo. Danes je Veržej samostojna občina, šteje 1400
prebivalcev in jo sestavljajo vasi Veržej, Banovci in Bunčani. Njena površina je 12 km2.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Ver%C5%BEej)
Slika 1: Veržej iz zraka.
Vir: Arhiv Občine Veržej.
9
2.3.2 NARCISNI TRAVNIKI
Narcisni travniki so rastišče Narcisus poeticus subsp. Radiiflorus, kot je strokovno ime
čebulnici, ki ji pravimo narcisa, po domače fünkešnica ali ključavnica. Takšno ime naj
bi po izročilu dobila zato, ker je hotel bog kaznovati čebele, ki so med nabirale tudi ob
nedeljah. (Dešnik, 2013)
Sam izraz fünkešnica pa najverjetneje izhaja iz nemškega izraza Pfingsten, kar pomeni
Binkošti. Gre za krščanski praznik, ki je povezan z veliko nočjo in se praznuje spomladi,
ko fünkešnice cvetijo. V Veržeju se izraz uporablja še v primerih – fünkešni pondelek
(binkoštni ponedeljek) in fünkešna lükja (binkoštna luknja). (Kuhar, 2008)
V Občini Veržej danes najdemo narcise na treh rastiščih, ki so občinska last. Zanje
skrbi Turistično društvo Veržej. Narcisa je zavarovana rastlinska vrsta, zato je trganje
in izkopavanje kaznivo. (Dešnik, 2013)
Slika 2: Narcisni travniki.
Vir: Arhiv Občine Veržej.
2.3.3 LESENE LUTKE: LEŠČEČEK, MLINAR, PRLEŠKA MICKA
Leščeček velja za zaščitnika fünkešnic. Po ugotovitvah Vlada Žabota naj bi bil
razmeroma dobrodušen, manj hudonosen, navihan škrat, ki je na gozdnih obronkih
varoval rastišča narcis. Podobnega škrata poznajo tudi Rusi, Belorusi in Poljaki, zato
sklepajo, da gre za dragocen prežitek praslovanske mitologije, v katerem se odraža
spoštljiv odnos naših prednikov do gozdov. Mitološki lik Leščečka je veržejsko ljudsko
izročilo skozi stoletja preoblikovalo in ga danes predstavlja kot možička, oblečenega v
stara zakrpana oblačila in s klobukom na glavi ter leskovo palico v roki. (Just, 2013)
10
Veržejske spominke, lesene lutke, ki prikazujejo Leščečka, mlinarja in prleško Micko
je izdelal g. Marijan Šadl. Za spominek Leščečka je leta 1984 s strani Gostinsko
turističnega zbora Slovenije prejel srebrno plaketo z diplomo. Gospodarska zbornica
Slovenije, sekcija za gostinstvo in turizem, mu je leta 1991 podelila zlato kolajno z
diplomo za mlinarja, leta 1990 pa je za spominke, lesene lutke, na mednarodni razstavi
domače in umetne obrti Alpe – Jadran, prejel tudi znak kakovosti. (Ustni vir: M. Šadl)
Slika 3: Mitološki lik Leščeček- sodobna veržejska inačica.
Vir: Arhiv Občine Veržej.
2.3.4 MURA IN NJENI MRTVI ROKAVI
Mura in njeni mrtvi rokavi so ekološko pomembno in uradno varovano območje in tudi
naravna vrednot državnega oz. lokalnega pomena. Glede na to, da je bil z regulacijo
Mure ustavljen hidrodinamični proces, je ohranjanje mrtvic tem bolj pomembno, saj
nove trenutno ne nastajajo, njihovo rastlinstvo in živalstvo pa je izjemno. Na območju
Občine Veržej za naravne vrednote veljajo tri območja. (Dešnik, 2013)
2.3.5 UČNA GOZDNA POT »MRTVICE REKE MURE«
Učna gozdna pot je pot, na kateri se lahko najbolje prepričamo o raznolikem in
bogatem življenju v poplavnem svetu Mure. To je 2,5 km dolga markirana gozdna učna
11
steza ob mrtvici reke Mure. Ob poti je s tablami označenih 35 drevesnih in grmovnih
(domačih in tujerodnih) vrst. Pot so zasnovali veržejski biologi, njen skrbnik Franc Kosi
po njej vodi učence in učitelje, laike in strokovnjake ter med sprehodom in ogledom
razloži ekologijo rečne loke, predstavi rastlinske in živalske vrste loke in življenje ljudi
ob Muri. (Prav tam.)
Slika 4: Mrtvice Mure pri Veržeju.
Vir: Arhiv Občine Veržej.
2.3.6 BABIČEV MLIN NA MURI
Na reki Muri je bilo konec 18. stoletja 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa naj bi bilo
evidentiranih 93 lastnikov plavajočih mlinov. Plavajoči mlini so bili značilni za ravninske
pokrajine, ki so bile sorazmerno gosto naseljene, prebivalci pa so pridelovali žito in
pšenico. Edini panonski plavajoči mlin v Sloveniji danes je Babičev mlin na Muri v
Veržeju. Babičev mlin je že tretja generacija mlinov, ki so stali na tem kraju. Prvi mlin,
ki je bil postavljen l. 1890 in drugi mlin, postavljen l. 1915 sta bila zgrajena v celoti iz
lesa in sta pogorela. Leta 1925 je bil zgrajen tretji mlin. Mlin, ki stoji še danes, je lesen,
postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, vodno kolo pa je pritrjeno na dveh
plavajočih čolnih iz železa. Leta 1990 je Mura odnesla pogonsko kolo, ki je bilo takrat
na novo postavljeno. Vodno kolo je znanilec življenja in simbol sožitja med mlinarjem
in reko, ki enkrat dá in spet drugič vzame. (http://www.centerduo.si/tic/node/17)
12
Slika 5: Babičev mlin na Muri.
Vir: Arhiv Občine Veržej.
2.3.7 CERKEV SV. MIHAELA NADANGELA
Ko je Veržej dobil trške pravice, so krajani izrazili željo po cerkvi, kjer bi bilo središče
verskega in kulturnega življenja. Prva cerkev sv. Mihaela je stala l. 1545 blizu Mure in
so jo Turki požgali, druga cerkev je konec 17. stol. začela razpadati, sedanjo cerkev
pa so zgradili l.1726 in je zgrajena v baročnem slogu. Nad vhodnimi vrati je vzidan trški
grb z ribo. Cerkev ima glavni oltar in dva stranska. Nad glavnim oltarjem je kip sv.
Mihaela, ki je patron cerkve, nad njim je sveta Trojica. Na desni strani kipa sv. Mihaela
sta kipa sv. Matej in sv. Jožef, na levi strani pa sv. Lovrenc in sv. Gregor Veliki.
Stranska oltarja sta posvečena Mariji Pomočnici in sv. Florjanu. Obok cerkve je
okrašen s freskami, ki upodabljajo motive iz Sv. pisma. (Bratuša, idr. 1993)
2.3.8 FOLKLORNA IN VOKALNA SKUPINA LEŠČEČEK
Folklorna in vokalna skupina Leščeček delujeta pod okriljem Kulturnega društva
»Slavko Osterc« Veržej in združujeta mlade iz celega Pomurja. Danes je za folklorno
in vokalno skupino Leščeček že veliko dosežkov:
Zlato priznanje s pohvalo za kvalitetno delo skupine (JSKD, 2013) in za dovršeno
postavitev in izvedbo (JSKD, 2014). Doseganje državnega nivoja na srečanju pevcev
ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v letih 2011, 2012 in 2013, gostovanje na
Škotskem, v Turčiji, v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem, predstavitev na enem največjih
festivalov v Evropi, na Folkartu v Mariboru v sklopu festivala LENT (2013), letno
13
izvedeno preko 30 nastopov v Pomurju in ostalem delu Slovenije, sodelovanje s
strokovnjaki na državni ravni itd. (Arhiv KD »Slavko Osterc« Veržej)
Slika 6: Folklorna skupina Leščeček.
Vir: Arhiv KD »Slavko Osterc« Veržej.
2.3.9 PRIREDITEV »MESEC NARCIS«
Prireditev »Mesec Narcis« se je prvotno odvijala na veržejskih travnikih. Po
pripovedovanju ga. Zalike Hladnjak, se je zamisel zanjo porodila pri domačinih, saj je
bila društvena dejavnost v Veržeju v preteklosti še kako živa in so si številni želeli
prireditve, na kateri bi lahko »nastopili«. Prva prireditev »Dan narcis« je bila na
travniku. Na njej so se zavrtele folklorne skupine iz Veržeja. Prireditev so v naslednjih
letih Veržejci razširili s pohodi na narcisne travnike, kjer so sodelovali jahači, folklorne
skupine, Leščečki, otroci, glasbeniki. Pozneje se je prireditev preselila v osrčje Veržeja.
Danes Občina Veržej v mesecu maju praznuje občinski praznik in v tem mesecu se
zvrsti veliko kulturnih in
športnih prireditev.
Slika 7: Prireditev
»Mesec narcis«.
Vir: Arhiv B. Seršena
14
2.4 NAŠI TURISTIČNI PRODUKTI
Turistični produkti, ki so povezani z zgodbo Leščeček in smo jih izdelali oziroma jih
bomo izdelali.
2.4.1 FILM
Pri starejših občanih naše občine, pri babicah in dedkih smo poiskali stare fotografije,
ki prikazujejo dogodke in znamenitosti Veržeja nekoč. Prav tako smo poiskali tudi
najbolj sodobne fotografije kraja. Le-te bomo prikazali s pomočjo filma na predstavitvi.
Hkrati bomo film popestrili s pesmimi, ki govorijo o Veržeju oz. so jih nekoč prepevali
na tem območju.
2.4.2 RAZGLEDNICE, ŽEPNI KOLEDARJI
S pomočjo pridobljenih fotografij bomo izdelali razglednice in žepne koledarje. Tiskanje
le-teh nam bo izvedel g. Jure Legen, LEGOart, s.p.
2.4.3 OBESKI in MAGNETKI
Iz gline smo izdelali obeske in magnete, ki predstavljajo fünkešnice in Leščečke.
2.4.4 LETAK, ZLOŽENKE
Nekaj promocijskega materiala smo izdelali tudi sami. Letak na katerem je Leščeček,
ki vabi v Veržej. Pravi: »Prite, prite z vseh vesi! Prite glejat, ka v Veržeh se lepega
godi!« Prav tako smo izdelali zloženke, ki prikazujejo znamenitosti Veržeja zajete v
zgodbi.
Nekaj promocijskega materiala pa nam bo omogočil tudi TIC Veržej.
2.4.5 KRUH, ZASEKA IN MESO IZ TÜNKE
Obiskovalcem turistične tržnice v Mercator centru v Mariboru bomo ponudili tudi našo
domačo prleško specialiteto. Verjamemo, da jim bo teknila vsaj tako dobro kot nam.
15
2.5 TRŽENJE IN PROMOCIJA NAŠIH TURISTIČNIH PRODUKTOV TER
SUBJEKTI, KI BODO TRŽENJE IZVEDLI
Našo zgodbo Leščeček ter sam projekt bomo promovirali na:
2.5.1 SPLETNI STRANI ŠOLE
Na spletni strani šole bomo dodali stran, ki bo namenjena našemu projektu. Na strani
bo objavljena naša projektna naloga, poudarek bo na zgodbi Leščeček. Ustvarili bomo
foto galerijo z naše predstavitve projekta v Mercator centru ter fotografije turističnih
produktov, ki jih smo oz. jih bomo sami izdelali. Možen bo ogled filma o Veržeju.
2.5.2 SPLETNI STRANI TIC-a VERŽEJ
Tudi na spletni strani Turistično informacijskega centra Veržej bomo predstavili naš
projekt.
2.5.3 V FÜNKEŠNICI – LOKALNI ČASOPIS
V Veržejskem časopisu Fünkešnica bomo napisali prispevek o izvajanju celotnega
projekta Turizmu pomaga lastna glava na temo Zgodbe turizma in našo idejo o trženju
naše zgodbe Leščeček. Z odgovornimi smo se že dogovorili za prispevek. V eni izmed
številk Fünkešnice pa bomo objavili tudi samo zgodbo Leščeček v celoti.
2.5.4 NA PRIREDITVI »RADI BI VAM POVEDALI«
Naša šola tradicionalno v mesecu maju v sklopu praznika Občine Veržej pripravi
prireditev, na kateri predstavijo svoje dosežke, delo in življenje na šoli in v vzgojnem
domu učenci šole. Z vodstvom smo se dogovorili, da bomo tudi mi na tej prireditvi
pripravili prispevek o našem projektu.
2.5.5 NA »MIHOLOVEM SEJMU«
»Miholov sejem« je sejem rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih proizvodov, ki ga
vsako leto v mesecu septembru prirejata Občina Veržej in Zavod Marianum Veržej.
Tako se na stojnicah sejma predstavljajo rokodelci iz celotnega Pomurja in širše, ki
imajo za svoje izdelke pridobljen certifikat Slovenija Craft&Art pri Obrtni zbornici
Slovenije. V sklopu kulinaričnih stojnic se tako predstavljajo različna društva in
posamezniki. V spremljevalnem kulturnem programu pa potekajo različni kulturni
16
dogodki, v okviru katerih se predstavljajo domači kulturni ustvarjalci in folklorniki s
celotnega Pomurja, dogodek pa se zaključi z otroškim folklornim festivalom
"MihecFest". Z Občino Veržej smo se dogovorili, da bomo imeli letos na sejmu stojnico
tudi mi. Na njej bomo ponujali turistične produkte, ki smo jih oz. jih še bomo izdelali.
2.5.6 RADIO MAKSI - Omogoča brezplačne objave dogodkov na območju
Pomurja. Tudi za radio bomo poskusili pripraviti prispevek.
2.5.7 WWW.PRLEKIJA-ON.NET LJUTOMER
Je brezplačni spletni portal, ki omogoča objavo dogodkov. Tukaj bomo objavili
prispevek o projektu in turistični tržnici v Mercator centru v Mariboru. Dodali bomo tudi
fotografije s turistične tržnice.
2.6 CILJNA SKUPINA
Prepričani smo, da je zgodba Leščeček primerna za ljudi vseh starosti, od najmlajših
do najstarejših. Zgodbo lahko pripovedujemo obiskovalcem, ki že obiščejo naš kraj, pa
tudi tistem, ki še ga niso obiskali in jih morebiti navdušimo, da si ga ogledajo. Zgodbo
lahko pripovedujejo tudi člani FS in VS Leščeček vsem tistim, s katerimi se srečajo in
jih po navadi zanima kaj pomeni njihovo ime.
3 RAZISKOVALNI DEL NALOGE
3.1 METODE RAZISKOVANJA
Pri izdelavi projektne naloge smo uporabili različne metode dela in raziskovanja:
Z metodo možganska nevihta smo izbrali naslov zgodbe in zamisel za nalogo. Pred
dokončno odločitvijo o ustreznosti naslova zgodbe je sledilo anketiranje učencev naše
šole in nato analiziranje anketnih vprašalnikov. Potem smo si razdelili naloge,
zbirali in preučevali literaturo, opazovali in raziskovali domači kraj. Pri tem smo
si pomagali tudi z internetom. Veliko informacij smo dobili s pomočjo razgovorov z
babicami in dedki, ostalimi starejšimi občani naše občine, predstavniki društev, občine
in drugimi posamezniki. Sledilo je oblikovanje zgodbe in izdelovanje turističnih
produktov.
17
3.2 CILJI IN HIPOTEZE
Zastavili smo si naslednje cilje:

Z zgodbo želimo povečati prepoznavnost našega kraja in privabiti turiste, ki še niso
obiskali naše destinacije ter navdušiti in informirati turista, ki nas že obišče.

Skozi zgodbo bomo predstavili destinacijo, naše turistične ponudbe oziroma
produkte. Tudi sama zgodba, ki smo jo zapisali je produkt.

Z zgodbo želimo ljudem sporočiti, da spoznavajo in cenijo tisto, kar je posebej
vredno: naravo, kulturno dediščino, pokrajino, zgodovinske dogodke svojega kraja.
Ter osrednjo hipotezo:

Predpostavljamo, da bo zgodba povečala prepoznavnost našega kraja, našo
turistično ponudbo in da bomo z zgodbo opomnili ljudi, da cenijo svojo dediščino
in naravne znamenitosti.
3.3 NAMEN ANKETIRANJA
Anketo smo izvedli z namenom, da ugotovimo ustreznost naslova naše zgodbe in
pridobimo morebitne dodatne zamisli za našo zgodbo in ostale produkte.
Namen anketiranja je bil: ugotoviti kako pogosto berejo oziroma poslušajo zgodbe
učenci OŠ Veržej, kakšne zgodbe jih privlačijo, kakšno je njihovo poznavanje
domačega kraja in ali so že slišali za Leščečka. V kolikor so, nas je zanimalo, kaj o
njem vedo povedati, na katere znamenitosti Veržeja pomislijo ob besedi Leščeček in
katere znamenitosti bi učenci vključili v zgodbo, v kolikor bi imela naslov LEŠČEČEK.
Prav tako nas je zanimalo kakšne turistične produkte bi učenci na to temo ustvarili.
3.4 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
V OBLIKI RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ
3.4.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Kako pogosto učenci poslušajo oziroma berejo zgodbe?
2. Po katerih oblikah zgodb učenci najpogosteje posegajo?
3. Kako dobro poznajo učenci svoj domači kraj?
4. Kakšno je poznavanje Leščečka s strani učencev naše šole?
5. S katerimi znamenitostmi domačega kraja povezujejo Leščečka?
6. Katere znamenitosti kraja bi učenci vključili v zgodbo?
7. Kakšne spominke bi izdelal na temo Leščeček?
18
3.4.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
1. Predpostavljamo, da učenci pogosto poslušajo oziroma berejo zgodbe.
2. Predpostavljamo, da učenci svoj domači kraj dobro poznajo.
3. Predpostavljamo, da učenci poznajo Leščečka.
3.4.3 RAZISKOVALNA METODA
Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega
raziskovanja.
3.4.4 RAZISKOVALNI VZOREC
Vzorec je bil neslučajnosten in namenski. Zajemal je učence od četrtega do devetega
razreda. V vzorec niso bili zajeti učenci s čustveno – vedenjskimi motnjami iz
vzgojnega doma, ki obiskujejo našo šolo. V vzorcu je bilo skupaj 72 otrok, 48 (67 %)
moških in 24 (33 %) deklet.
3.4.5 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV
Anketni vprašalnik smo izdelali učenci sodelujoči v tej projektni nalogi. Anketni
vprašalnik so reševali učenci od 4. do 9. razreda s pomočjo računalnika.
3.4.6 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Uporabili smo prikaz frekvenčne distribucije vprašanj in odgovorov nanje.
3.4.7 REZULTATI OBDELAVE PODATKOV
Tabela 1: Pogostost branja oz. poslušanja zgodb prikazana s številom otrok (f) in
strukturnimi odstotki (f %).
Največ otrok (44 %) navaja, da posluša
Pogostost branja,
poslušanja
Pogosto
f
f%
18
25
Včasih
32
44
Redko
14
19
pogosto, 14 otrok (19 %) redko in 8
Nikoli
8
11
otrok (11 %) je takih, ki nikoli ne posluša
Skupaj
72
100
oziroma ne bere zgodb.
oziroma bere zgodbe včasih. 18 otrok
(25 %) jih posluša oziroma bere
19
Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotek (f %) otrok glede na izbor tipa zgodbe.
Tip zgodbe
f
f%
Anekdota oz. smešnica
29
40
Basen
11
15
Otroci
Pripovedka
5
7
najraje poslušajo (berejo) anekdote (40
Mit
8
11
%), sledijo legende (17 %), basni (15
Legenda
12
17
%), miti (11 %), drame (10 %) in
Drama
7
10
pripovedke (5 %).
Skupaj
72
100
vključeni
v
našo
raziskavo
Tabela 3: Poznavanje domačega kraja prikazana s številom otrok (f) in strukturnimi
odstotki (f %).
Poznavanje domačega
kraja
Zelo dobro
f
f%
21
29
Dobro
40
56
Slabo
8
11
Zelo slabo
Skupaj
3
72
4
100
40 (56 %) otrok meni, da svoj domači
kraj dobro poznajo. 21 (29 %) jih meni,
da domači kraj zelo dobro poznajo, 8
(11 %) slabo in 3 (4 %) otroci menijo, da
svoj domači kraj poznajo zelo slabo.
Tabela 4: Poznavanje Leščečeka izraženo s številom (f) in strukturnimi odstotki (f %).
Poznavanje Leščečka
f
f%
DA
66
92
Večina otrok 66 (92 %) je že slišalo za
NE
6
8
Leščečka, 6 (8 %) otrok pa še ne.
Skupaj
72
100
Otroci so Leščečka tudi zelo podobno opisali. Največkrat so navajali, da je bil to varuh,
čuvaj narcis, ki je narcise varoval pred tistimi, ki so jih želeli trgati, da je bil črno oblečen,
s klobukom na glavi in palico v rokah, nekateri so navajali, da je bil majhen škrat,
izmišljeno bitje, ter da je danes to plesalec v folklorni skupini.
20
Tabela 5: Znamenitosti na katere pomislijo ob besedi Leščeček izražene s številom
otrok (f) in strukturnim odstotkom otrok (f%). Število otrok (f) je izraženo tudi v grafu 1.
Pomislijo na
f
f%
Babičev mlin na Muri
26
36
Narcisne travnike
53
74
Gozdno učno pot
24
33
Spominski sobi
18
25
FS in VS Leščeček
54
75
Čebelarski muzej
7
10
Muro in mrtve rokave
13
18
Center DUO
21
29
Marijanišče
12
17
Cerkev sv. Mihaela
16
22
Drugo
4
6
Skupaj
72
100
Ob besedi Leščeček 75 % učencev pomisli na FS in VS Leščeček, 74 % na narcisne
travnike, 36 % na Babičev mlin na Muri, 33 % na gozdno učno pot, 29 % na Center
DUO, 25 % učencev na spominski sobi, 22 % na cerkev sv. Mihaela, 18 % na Muro in
njene mrtve rokave, 17 % na Marijanišče, 10 % na Čebelarski muzej in drugo (6 %).
Tabela 6: Znamenitosti, ki bi jih vključili v zgodbo izražene s številom otrok (f) in
Število otrok (f) je izraženo tudi v grafu 2.
strukturnimi odstotki (f %).
V zgodbo bi vključili
f
f%
Babičev mlin na Muri
48
67
Narcisne travnike
57
79
Gozdno učno pot
25
35
Spominski sobi
27
38
FS in VS Leščeček
51
71
Čebelarski muzej
11
15
Muro in mrtve rokave
27
38
Center DUO
28
39
Marijanišče
20
28
Cerkev sv. Mihaela
19
26
Drugo
5
7
Skupaj
72
100
21
Največ otrok naše raziskave bi v zgodbo vključilo narcisne travnike (79 %), FS in VS
Leščeček (71 %) in Babičev mlin (67 %). Sledijo še: Center DUO (39 %), Mura in njeni
mrtvi rokavi (38 %), spominski sobi (38 %), gozdna učna pot (35 %), Marijanišče (28
%), cerkev sv. Mihaela (26 %), Čebelarski muzej (15 %) in drugo (7 %).
Na vprašanje: Kakšne spominke, s katerimi bi predstavili Leščečka in Veržej bi izdelali,
so otroci največkrat navajali naslednje predloge: magnetke v obliki Leščečka in narcis,
kip, figuro Leščečka, narcise iz papirja, ogrlice z obeski narcis, ponudili bi nastop FS
ali VS Leščeček, vazo, hrano tipično za naše kraje (kruh, zaseka, meso iz tünke,
kumarica, domači brizganec), povedali bi, kdo je Leščeček itd.
KRATEK POVZETEK RAZISKOVALNEGA DELA PROJEKTNE NALOGE
Ugotovili smo, da največ učencev naše šole (44 %) bere oziroma posluša zgodbe
včasih in da najraje poslušajo oziroma berejo anekdote (40 %). Največ učencev (56
%) je menilo, da svoj domači kraj dobro poznajo. Kar 92 % učencev je že slišalo za
Leščečka. Učenci so ga tudi zelo podobno opisali. Z njim najpogosteje povezujejo
Folklorno in vokalno skupino Leščeček (75 %), narcisne travnike (74 %) in Babičev
mlin na Muri (36 %). Če bi morali učenci napisati zgodbo z naslovom Leščeček, bi
vanjo največ učencev vključilo prav prej omenjene znamenitosti: Narcisne travnike (79
%), Folklorno in vokalno skupino Leščeček (71 %) ter Babičev mlin (67 %).
Ugotovitve raziskovalnega dela naloge so se nam zdele zanimive in smo jih zato
upoštevali pri oblikovanju turističnega proizvoda, zgodbe Leščeček.
22
4 TURISTIČNI PROIZVOD: ZGODBA LEŠČEČEK
V neokrnjeni naravi, med prostranimi listnatimi gozdovi, širnimi travniškimi poljanami,
med majhnimi vasicami, že od nekdaj leži Veržej. Kdo bi vedel od kdaj in čemu ima
takšno ime. V tej majhni vasici so že nekoč prebivali dobri, pogumni, trmasti, nagajivi
in tudi hudomušni ljudje. Morda so bili takšni, ker jih je poplavljajoča Mura preganjala
zdaj na levi, zdaj na desni breg, na katerem so nazadnje ostali ali morda zato, ker so
se morali že zelo zgodaj braniti pred raznimi sovražniki ali pa so bili takšni, kakršni so
pač bili, zaradi tega, ker so jih sosednji krajani zaradi njihovih dogodivščin velikokrat
zasmehovali. Da, takšni so bili toti2 Verženci: Oča rihtar3, oštarjoš4 Bobjar, Smehov
Nacek, Bahirov Tunek, Balažičev Lujzek, Škrajnarov Hanzek in še kdo. Verženci so
bili znani daleč okoli, da imajo svojega rihtarja. Druge vasice so se temu že zdavnaj
odpovedale in so svojega rihtarja odpustile. Vendar so Verženci hoteli ostati Verženci,
nekaj posebnega. »Tak kak je negda5 blo6, naj bo še zej7.«, je govoril skoraj sleherni.
Po drugi strani pa so si mislili: »Le zakaj bi sami mislili s svojo butasto glavo, če lahko
imamo svojega predstavnika, ki se bo ukvarjal s pohlepnimi Križevčari 8 in nagajivimi
Lotmeržanci9«. Na Bunčance10 se niso jezili, tudi na Banovčane11 ne, saj so jim ti
prinesli kaj dobrega v njihov »slavni Verži«, kot so ga vrli 12 Verženci poimenovali. Pa
tudi Bunčančani in Banovčani so jim bili najbližji sosedje in ker se je nekaj Verženk
priženilo13 v Bunčane oziroma Banovce in se je tudi nekaj verženskih čehov14 oženilo15
v Bunčane ali Banovce, se je nekaj verženske pameti prijelo tudi tam. No, taka je torej
ta reč. Tudi Bobjarova krčma je bila že od nekdaj znana naokrog. V njej so se zbirali
vrli verženski čehi in tam modrovali. Bahirov Tunek je bija16 že od vekomaj
najpametnejši Verženec in Smehov Nacek se ni mogel meriti z njim. Pa tudi Balažičev
Lujzek ne. Sploh ne! Tunek je bil strasten ribič. Ob Muri, ki je bila bistra in čista reka in
2
toti - ti
rihtar - župan
4
oštarjoš - gostilničar
5
negda - nekoč
6
blo - bilo
7
zej - sedaj
8
Križevčari – prebivalci Križevec
9
Lotmeržanci – prebivalci Ljutomera
10
Bunčanci – prebivalci Bunčan
11
Banovčani – prebivalci Banovec
12
vrli - pridni
13
priženilo – poročiti se in preseliti
14
čehi - fantje
15
oženiti – poročiti se
16
bija - bil
3
23
zato je bilo v njej rib na pretek, je presedel ure in ure in namakal svoj trnek. Nacek pa
je bil predvsem zlo17 nabrit18 čehok19, ki je ušpičil marsikakšno. V vasi je bil znan kot
pravi nagajivec in najbolj je užival, če se je kdo zaradi njegovih faloterij jezil. Verženci
so bili že od nekdaj zelo muzikalični ljudje in zato so v kraju imeli vedno kake
tamburaše, harmonikaše pa tudi kakšen goslač se je našel. Včasih si je tudi kak
paglavec20 prerezal kakšno koruzinovko21 in cvilil z njo po vasi, misleč, da igra kakšno
prijetno melodijo. Balažičev Lujzek je bil eden od bolj muzikaličnih ljudi v Veržeju in je
zato zaigral zdaj tu, zdaj tam. Tako si je včasih prislužil še kak krajcar več. Škrajnarov
Hanzek pa je bil zelo dober kmetovalec. Vsaj on je tako mislil in se je s tem tudi rad
hvalil po vasi, a le malokdo mu je to verjel, če se je vsaj malo oziral po njegovih njivah.
A poleg takšnih Hanzekov so se v Veržeju vendarle našli tudi zelo dobri kmetovalci,
čebelarji in predvsem mlinarji. Verženci so bili seveda najbolj ponosni na Babiča in
njegov mlin.
Tiste dni se je v Veržej prikradla pomlad. Verženci niso več čepeli doma in gledali drug
drugega skozi okna, kakor so to počeli v tistih dolgih zimskih dneh, ampak so se vneto
lotili dela. Škrajnarov Hanzek je svoje krave pridno pasel na svojih pašnikih, včasih mu
je tudi Nacek pomagal pri tem opravilu. Bahirov Tunek je s kobilico Šargo vozil še
lanske vreče pšenice v Babičev mlin, saj se je počasi bližal vüzen22 in takrat se je
Tunek rad zalagal23 s poviticami24. Dneve in dneve je presedel tudi ob Muri in vanjo
namakal svoj trnek. Balažičov Lujzek se je večkrat s svojo harmoniko sprehodil po vasi
in raztegnil njen meh. Zvečer pa so mladi fantje peli podoknice mladim samskim
dekletom. Veržej je oživel. Tudi Verženke sedaj niso več mogle ostati v svojih hišah,
saj jih je lepo pomladno vreme privabilo na njihova dvorišča, kjer so stikale glave ob
plotu ali kar prek cest klepetale s sosedami in regljale kakor žabe, da so še te
obmolknile. Na verženske dimnike so se vrnile bele štorklje, nad valovi reke Mure in
njenimi mrtvimi rokavi je bilo spet videti kačje pastirje in s travniških poljan se je spet
čutil vonj narcis. Kraj z okolico je bil v tem času res prekrasen. To so opazili tudi
Hanzek, Nacek, Tunek, Lujzek, ki so iz dneva v dan hiteli naokrog. Verženski travniki
17
zlo - zelo
nabrit - neubogljiv
19
čehok - fant
20
paglavec - smrkavec
21
koruzinovka – del koruze
22
vuzen – velika noč
23
zalagal – basati se npr. s hrano
24
povitice - potice
18
24
so bili to pomlad še posebej čudoviti, polni cvetlic, da je bilo vse žuto25 po tleh. To je
bilo zaradi narcis, ki so jim domačini rekli fünkešnice. Včasih je kakšen mlad Verženec
utrgal kakšno fünkešnico za svojo najdražjo. A to je moralo biti naskrivaj. V Veržeh je
bilo namreč dobro znano, da je trganje teh prekrasnih cvetlic prepovedano. Seveda,
saj je bilo to v Veržeju nekaj posebnega, znanega daleč naokrog in Verženci so se
nanje le veselo in ponosno ozirali. »To je krasno!« so govorili vsevprek. Pa se je
razneslo tudi onstran Veržeja, v Dokležovje, Bakovce, Križevce, Lotmerk26, vse tja do
Maribora. V mesecu maju, ko so fünkešnice na verženskih travnikih najbolj cvetele, je
v vas prihajalo vedno več radovednežev, ki si jih niso prihajali samo ogledovat ampak
tudi trgat. Pogledi Veržencev na to dejanje so bili vedno bolj kisli. Tudi trava na
verženskih travnikih je bila vedno bolj steptana in Verženci s tem niso bili prav nič
zadovoljni. Nekega večera so sedeli, pri Bobjaru zopet verženski dedi27 ter modrovali
o tem, kar so videvali vsak dan na svojih travnikih. Pa je dejal Tunek: »Paj 28, dečki,
nekaj bomo mogli29 nareti30, da nam ne bodo potrgali vseh fünkešnic in poklačili31 vse
trave!« »Bogme!32« »In kaj bomo potem polagali33 pozimi živini, kaj!« so se spraševali.
In je dodal Nacek: »Na lastne oči sen34 vida35, kak36 so se pripelali37 lidje38 s cugon39
in se odpravili na naše travnike trgat te naše prelepe cvetlice! Tak res več ne bo šlo!«
»Kaj zdaj?« Dogovorili so se, da bo Tunek, najpametnejši od njih malo razmislil in ko
se bo spomnil kakšne pametne, jo bo povedal oči rihtarju. S tem predlogom so se
strinjali prav vsi. Naslednjo zaran40 se je oglasil pri rihtarju Tunek, ki je po dolgi noči
komaj prilezel iz svojega štampeta41. »Kaj hočeš?« ga je najprej nahrulila42 rihtarova
25
žuto - rumeno
Lotmerk - Ljutomer
27
dedi - možje
28
paj - pač
29
mogli - morali
30
nareti - narediti
31
pokačili - steptali
32
Bogme! - sigurno
33
polagali - hraniti
34
sen - sem
35
sida - videl
36
kako - kako
37
pripelali – pripeljati se
38
lidje - ljudje
39
cug - vlak
40
zaran - jutro
41
štampet - postelja
42
nahrulila - skregala
26
25
žena Micka »Bi rad opet43 kaj rad, od mojega moža?« Tunek pa je niti pogledal ni in je
hotel kar mimo nje v hišo. »Hop, Tunek, tak44 pa se nesva45 zgučala46, « in mu je
zastavila pot. »Kaj hočeš, sem te vprašala? Mar ne razmiš46 več po veržensko?« »No,
z očom47 rihtarom imava važne48 guče49«, je dejal Tunek že bolj ponižno, »zavolo 50
fünkešnic na naših travnikih gre. Saj jih bo pomalen51 sfalilo52, če jih bodo še naprej
tak trgali.« To je v preteklih dneh opazila tudi že Micka. »Če je tak, pa le vstopi v hišo.
Kaj pa nisi povedal že prej? Oča Lujz si še malo odihovle53 pri mizi.« Ko je oča rihtar
zagledal Tuneka, ga je vprašal: »Kaj bo dobrega?« Tunek mu je razložil vso stvar in
tudi svojo zamisel, kako bi stvar rešili. Seveda se je oča rihtar z vsem strinjal z njim.
Drugi dan zarana, ko je sonce še poležavalo za Lendavskimi goricami, so se že
motali54 Verženci z žagami, vrvmi, lopatami in drugimi pripomočki pred Bobjarovo
krčmo. Komaj so se včakali55, da je priša56 še oča Lujz s Tunekom. »Tak, Verženci,«
je začel oča rihtar, »gnes57 bomo začeli delati ograje okrog naših travnikov, da naših
fünkešnic ne bodo mogli več trgati. Znotraj vsakega travnika pa bomo postavili še
čemügo58, da bo vsakega, ki bo prišel malo prestrašila.« Pa so šli Verženci. Pred njimi
sta stopala rihtar in Tunek. Tako se pač spodobi, zavolo59 oča Lujza. Potem so zavili
do prvega travnika in za hip se je verženska vojska zopet ustavila. »Tak,« je dejal oča
Lujz, »zdaj pa začnite!« In so se Verženci lotili posla z veliko vnemo, da so pri delu kar
spodrivali drug drugega, kar danes prav gotovo ni več v navadi. In so vrli Verženci
kopali in postavljali ograje, koliko so jim dopuščale moči. Pa ti jo primoha60 v Veržej
cigan Pišta iz Černelavec, ki je Veržence že dobro poznal. Od nekod je zvedel o njihovi
tokratni težavi. Dobro se je še spomnil, kako so Verženci pred leti gradili ograjo okrog
43
opet - zopet
tak - tako
45
nesva - nisva
46
zgučala – zmeniti se
47
očom - očetom
48
važne - pomembne
49
guče - pogovore
50
zavolo- zaradi
51
pomalen - počasi
52
sfalilo - zmanjkalo
53
odihovle - počiva
54
motali – biti v napoto
55
včakali – učakati se
56
priša - prišel
57
gnes - danes
58
čemüga - strašilo
59
zavolo - zaradi
60
primoha - pride
44
26
verženske cerkve, ker niso želeli, da se zvonjenje verženskih zvonov sliši v sosednje
Bunčane in Banovce. No, seveda je Pišta tudi sedaj že dobro vedel, da tudi te ograje
ne bodo rešile težave, tako, kot je ni rešila tista okrog verženske cerkve. Pride do
verženskih čehov, ki so zdaj že precej utrujeni postavljali ograje in vrti oči sem in tja,
tja in sem, s kozarčekom in kosom domače tünke pa bi bilo tudi dobro napolniti svoj
trebuh si misli in pravi: »Saj to ne more biti res. Ste že pozabili na ograjo, ki ste jo
naredili okrog cerkve? Tako kot tista, tudi ta ne bo ničesar rešila.« Verženski čehi so
se spogledali in zamislili. Pišta, kakršenkoli že je, ima prav. Pa so Verženci prenehali
z izdelovanjem ograj. Njihova težava pa še zdaleč ni bila rešena. Proti večeru so
verženski dedi in čehi iz jeze in žalosti zavili v Bobjarjevo krčmo in zvrnili kozarček ali
dva preveč. Zelo utrujeni so se, ko se je na nebu že režal61 mesec, napotili domov.
Seveda pa jih pot ni zanesla domov, ampak na verženske travnike. Med potjo so si
veselo popevali62 in huškali63, merili svoje in sosedove njive in si povedali tudi kakšno
ta pravo veržensko, ki še repa nima, kaj šele glavo. Mesec, ki je pred njimi še pred
časom radostno sijal in prodajal zijala na zemljo, se je skril za oblake, tako da je nastala
tema in da verženski dedi in čehi niso mogli več najbolje ločiti njiv in travnikov. Toda,
joj prejoj! Na enem izmed travnikov, tam na koncu, kjer je travnik že skoraj prehajal v
gozd so zagledali nekaj črnega, strašnega, nekaj, kar je strmelo v njih in jim mahalo s
palico, da so kar ostrmeli. Ko jih je okamenelost minila, so jo kar prek njiv in travnikov
ubrali proti Veržeju. Seveda so večkrat pogledali za seboj, če se pošast ne podi za
njimi. Na srečo je imel krčmar Bobjar še odprto svojo krčmo in dedi in čehi so planili
vanjo, da so ostali Verženci, ki so bili še tam, kar buljili. In so nekaj časa buljili drug v
drugega, dokler ni Hanzek iztisnil iz sebe: »Pošast, tista, tista, tam na travniki ob
šumi64! Zdaj se morda že plazi proti Veržeji in kaj bo z nami, vas vprašam!« Oštarjaš
Bobjar jim je predlagal, da jutri preverijo, kako je s to pošastjo, saj Verženci vendarle
niso strahopetni in seveda je bil mnenja, da je najbolje, da vse skupaj le dobro prespijo.
Novica o pošasti, se je, kakor je to za takšno malo vas že v navadi, zopet zelo hitro
razširila. Drugo jutro se je hrabra verženska vojska že počasi začela zbirati v
Hanzekovem vogradi65. Pa ti pride po cesti Drašek in ko je zagledal, da se v
61
režal - smejal
popevali - peti
63
huškali - vriskali
64
šumi - gozd
65
vograd - vrt
62
27
sosedovem vogradu dogaja spet nekaj važnega, je tudi sam pomolil svojo keblačo66
zraven. »Kaj nisi slišal novice o pošasti na verženskih travnikih, ki maha s palico, nima
obraza ter se oglaša kakor sova?« so mu govorili. Drašek jih je najprej milo gledal in
mu ni bilo čisto nič jasno. Nato pa se je začel smejati na vso grlo in vzkliknil: »To sem
bil vendar jaz! Včeraj popoldne sem šel na kratek obhod po gozdni učni poti. Pa se je
obhod zavlekel pozno v noč. Ko sem vas zagledal, sem vam mahal, da počakate
name, a ste jo brž ucvrli, kolikor so vas noge nosile.« Po tej novici so Verženci šli
domov in si oddahnili od velike nevarnosti, ki je pretila Veržeju. Po tihem pa so si
mislila: »Kako je to mogoče? Drašek je bil, pa nam je nagnal tak strah v kosti! Mogoče
pa bi mogli kaj takšnega probati67 v zvezi z našimi fünkešnicami.« Ta dogodivščina je
dala Veržencem novo idejo, kako zavarovati fünkešnice na verženskih travnikih. Odslej
naprej Hanzeku, Drašeku, Tuneku, Lujzeku in še drugim verženskim čehom ni bilo
potrebno več razmišljali, kako zavarovati fünkešnice, saj jim je dal Drašek najboljšo
idejo. Oblačiti so se začeli v stare zakrpane cunje in stare plašče, obraze so prekrili s
prekrivali, na glavo so poveznili klobuke in v verženskih gozdovih so si utrgali leskove
palice, ki so jih držali v rokah. Poimenovali so se Leščečki. Iz dneva v dan so hodili po
verženskih travnikih in varovali fünkešnice tako, da so vsakemu, ki jih je prišel trgat, z
leskovo palico zažugali, še preden je stopil na travnik. Delo jim je šlo odlično od rok in
kmalu je bilo tistih, ki so jih trgali vse manj, saj so tudi ostali ljudje prepoznali lepoto
Leščečkom ljubih cvetlic. Odslej naprej so jih mnogi prihajali le občudovat. Verženci
pa seveda ne bi bili Verženci, če si spet ne bi kaj izmislili in so svojo pogruntavščino
morali vendarle nekako proslaviti. Že naslednje leto, meseca maja, so se čehi,
dikline67, možje in žene zbrali pred Bobjarovo oštarijo. Seveda niso manjkali oča rihtar,
muzikanti, pevci, plesalci in seveda tudi Leščečki Lujzek, Hanzek, Tunek, Drašek in še
kdo drug ne. V povorki so se po verženskih ulicah sprehodili do verženskih travnikov.
Tam jih je oča rihtar nagovoril, pevci so peli, plesalci plesali, telovadci telovadili.
Lüšno68 in veselo je bilo! Kak pa drugači69?! Tak, kak je v Veržeh vedno bilo! In tako
je bilo še potem dolgo za tem, leto za letom na prireditvah »Mesec narcis«.
Kljub tem vrlim Veržencem je fünkešnic na naših travnikih dandanes res precej manj,
a še vedno jih lahko najdemo na treh verženskih rastiščih (narcisnih travnikih). Tudi
66
keblačo - glavo
dikline - dekleta
68
lüšno - veselo
69
drugači - drugače
67
28
devetdeset plavajočih mlinov na reki Muri že zdavnaj ni več, a pri nas Babičof Mirč kot
mu pravimo domačini, še vedno vztraja. Tudi Leščečkov, Hanzeka, Lujzeka, Drašeka,
Tuneka, oča rihtarja, že dolgo več ni med nami. A še zmeraj živijo v srcih in spominih
ljudi. Marko, Ivan, Aleš, Matej, Simon, Niko, Blaž so danes Leščečki. Več kot 40 mladih
jih je in prihajajo iz celega Pomurja. Združeni so pod imenom Folklorna in vokalna
skupina Leščeček. S plesom in petjem nas opominjajo na ohranjanje ljudskega izročila.
Tako kot nekoč, pa se še zmeraj, vsako pomlad na verženske dimnike vrača bela
štorklja, nad valovi reke Mure in njenimi mrtvicami ter mrtvimi rokavi, še je zmeraj
mogoče videti kačje pastirje, v mesecu maju je po Veržeju še zmeraj čutiti prijeten vonj
verženskih travnikov in v Veržeju je meseca maja še zmeraj najbolj veselo. Verženci
pa smo še vedno takšni, kot so bili nekoč Hanzek, Lujzek, Drašek, Tunek: pridni,
delovni, pogumni in hudomušni. Da, da, še vedno se ne damo vleči za nos!
5 ZAKLJUČEK
Čeprav je Leščečku uspelo odvrniti ljudi od trganja narcis, pa mu ni uspelo odvrniti
ljudskega pohlepa po dobrinah, ki jih daje ta rodovitna zemlja in zato je narcis na naših
travnikih danes precej manj kot nekoč. Temeljno spoznanje, ki izhaja iz te naloge je,
da je del Golarjeve pesmi Verženski Leščeček še kako aktualen za čas v katerem
živimo.
Paj, še gnes bi nücali Leščečka,
ka bi varva svet nan v totih dneh!
Nanašajoč se na marsikaj: ohranjanje kulturne, tehnične, etnološke, arhitekturne,
zgodovinske dediščine, naravnih znamenitosti itd. Ob ustvarjanju naloge smo
ugotovili, da so ljudje v preteklosti znali stopiti skupaj in marsikakšno hudo preizkušnjo
v življenju na tak način tudi premagali in se na svoj račun nato še nasmejali. Tudi tega
bi se morali dandanes pogosteje držati. Čeprav smo naš kraj že pred izdelavo naloge
dobro poznali, smo sedaj o njem izvedeli še kakšno zanimivost več. S kratko anketo
smo potrdili zastavljeni hipotezi:
Hipoteza 2: 56% otrok dobro pozna svoj kraj oz. 29% ga pozna zelo dobro.
Hipoteza 3: Večina otrok 92% pozna Leščečka, le 8% ga ne pozna. Hipotezo 1 ne
moremo potrditi, lahko pa upamo, da bo naša zgodba naše učence navdušila in bodo
zato po zgodbah posegali pogosteje. Prepričani smo, da se bo naša osrednja
hipoteza, ki smo si jo zastavili, v prihodnosti potrdila in da bomo z zgodbo povečali
prepoznavnost in turistično ponudbo našega kraja. Potem je bil naš namen dosežen.
29
6 LITERATURA IN VIRI
Bratuša, J., Poljanec, V., Jureš, T., Ferenc, K., Kavaš, I., Rojnik, S., idr. (1993). Razvoj
turizma v Veržeju (Raziskovalna naloga). Veržej: Osnovna šola Veržej.
Dešnik, S. (2013). Naravne znamenitosti Občine Veržej. V Just, F. (Ur.): Občina Veržej
(str. 58 - 60). Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc d.o.o.
Golar, M. (1973). Okrogle o Veržencih. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Just, F. (2013). Prekvašena izkušnja drugačnosti, zgodovine in zemlje. V Just, F. (Ur.):
Občina Veržej (str. 37). Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture FrancFranc d.o.o.
Kosi, B., Fras, A., Kosi, C. (1996). Turistično olepševalno društvo Veržej 30 LET, 1966
- 1996 (Raziskovalna naloga). Veržej: Turistično društvo.
Kuhar, I. (2008). Fünkešnica. Dobrodošli na desnem bregu Mure, 1 (1), str. 21.
Petovar, S. (2013). Sredi kolača kruha. V Just, F. (Ur.): Občina Veržej (str. 7). Murska
Sobota: Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc d. o.o.
Spletni viri:
Folklorna skupina Leščeček KD »Slavko Osterc« Veržej. (b. d.) Pridobljeno 28. 12.
2014 iz, http://www.lescecek.si/?kontakt.html
Mlin
na
Muri
–
Babičev
mlin.
(b.
d.).
Pridobljeno
03.
01.
2015
iz,
http://www.centerduo.si/tic/node/17
Veržej. (b.d.). Pridobljeno 07. 01. 2015 iz, http://sl.wikipedia.org/wiki/Ver%C5%BEej
Interni viri:
Arhiv KD »Slavko Osterc« Veržej; Arhiv Občine Veržej; Arhiv Bogomila Seršena;
Ustni viri: Zalika Hladnjak, Marijan Šadl, babice in dedki.
30
PRILOGE:
1. ANKETNI VPRAŠALNIK
2. NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI
3. OBRAZEC IZJAVE
PRILOGA 1
ANKETA
STAROST: __________
SPOL:
M
Ž
Obkroži trditev, ki zate najbolj velja.
1. Zgodbe poslušam oziroma berem: a) pogosto
b) včasih
c) redko
d) nikoli
2.Najraje poslušam oziroma berem: (obkroži 3)
a) anekdote oz. smešnice
(Kratka pripoved, ki poroča o dogodku značilnem za kakšno osebo, prostor in čas.
Manj poznan, zabaven dogodek iz zgodovine).
b) basni
(Književna vrsta v kateri nastopajo poosebljene živali s človeškimi lastnostmi. Koncu
zgodbe sledi nek moralni nauk. /nas nekaj želi naučiti).
c) pripovedke
(Zgodba, ki pripoveduje o čudovitih dogodkih, razlikujemo, junaki imajo čudežne
lastnosti: zgodovinske pripovedke (npr. Kralj Matjaž), junaške pripovedke (Peter
Klepec), razlagalne pripovedke – skušajo čudežno razložiti nek nenavaden pojav v
naravi (npr. nastanek jezera), živalske in rastlinske pripovedke – izmišljene zgodbe o
živalih in rastlinah.)
d) mite
(Zgodba z zgodovinsko osnovo, ki se po navadi uporablja zato, da pojasnjuje nek
naravni fenomen, pojave, dogodke (npr. kako je nastalo vesolje, kaj povzroči nevihto,
začetek in konec sveta ipd.))
e) legende
(Zgodba, ki se prenaša med ljudmi iz generacije v generacijo. Imela naj bi neko
zgodovinsko osnovo, ljudje jim niso nikoli v celoti verjeli, pa tudi ne dvomili v njih.)
f) drame
(Pripoveduje zgodbo v obliki dialogov med igralci. Sem spadajo tragedije oziroma
žaloigre in komedije ali veseloigre).
3. Kaj meniš, kakšno je tvoje poznavanje domačega kraja (občine Veržej)?
a) zelo dobro
b) dobro
c) slabo
d) zelo slabo
4. Katere znamenitosti svojega domačega kraja bi predstavil/-a turistu? (naštej
vsaj 3)
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
4. Ali si že kdaj slišal/-a za Leščečka?
DA
NE
Če si na prejšnje vprašanje odgovoril/-a z DA odgovori na naslednja vprašanja.
5. Ali veš: kdo je bil Leščeček, kakšen je bil in zakaj se tako imenuje?
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
6. Na katere znamenitosti Veržeja pomisliš najprej ob besedi Leščeček?
(obkroži 4)
a) Babičev mlin na Muri
b) Narcisne travnike
c) Gozdno učno pot »Mrtvice reke Mure«
č) Spominski sobi Slavka Osterca in Frana Kovačiča
d) Folklorno in vokalno skupino Leščeček
e) Čebelarski muzej
f) Muro in njeni mrtve rokave
g) Center DUO
h) Marijanišče
i) Cerkev sv. Mihaela
Drugo: ____________________________________________________
7. Če bi moral/-a napisati zgodbo z naslovom LEŠČEČEK s katero bi turiste
vabil/-a k nam oziroma tistim, ki nas obiščejo z zgodbo čim bolj zanimivo
predstavil-a Veržej in njegove znamenitosti, katere znamenitosti bi vključil/-a v
zgodbo? (obkroži jih 5)
a) Babičev mlin
b) Narcisne travnike
c) Gozdno učno pot »Mrtvice reke Mure«
č) Spominski sobi Slavka Osterca in Frana Kovačiča
d) Folklorno in vokalno skupino Leščeček
e) Čebelarski muzej
f) Muro in njene mrtve rokave
g) Center DUO
h) Marijanišče
i) Cerkev sv. Mihaela
drugo: _____________________________________________________
8. Kakšne spominke bi izdelal/-a, če bi želel/-a predstaviti Leščečka in Veržej?
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
PRILOGA 2
NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI
Turistična stojnica bo usklajena z vsebino naše projektne naloge:

Fantje bodo Leščečki kakršne poznamo v Veržeju sedaj, dekleta pa bodo
predstavljale narcise. Na predstavitvi bo sodelovalo 9 učencev, ki so že doslej
sodelovali pri nastajanju projektne naloge.

Naloge učencev bodo razdeljene, saj se bo nekaj učenci sprehajalo med
obiskovalci Mercator centra ter obiskovalce vabilo k naši tržnici, nekaj učencev
pa bo na sami tržnici. Obiskovalce bodo učenci vabili z verzom: Prite, prite z
vseh vesi, prite glejat ka v Veržeh se lepega godi! Vabili pa jih bomo tudi s
kratkim kulturnim programom ter seveda z glasbo in s petjem pesmi Manka
Golarja, Veržej:
Tam, kjer Mura v tiho noč šepeče,
kjer narcisa v maj se zastrmi,
kjer se polje v rosi zaleskeče,
tam Veržej naš ljubezniv stoji.
Mi Verženci smo ljudje veseli,
vragolij so polne nam glave,
le zakaj v Veržeh si ne bi peli,
če veselo naše je srce.
Nekdaj divje kruce smo pregnali,
ki hodili ropat so k nam v vas,
dobro šici streljati so znali –
daleč, daleč je že tisti čas.
Lepa, kakor roža so dekleta
Tu v Veržeh in po vaseh okrog,
nežna se ljubezen s fanti spleta,
ko se posrebri neba obok.
Tam, kjer Mura v tiho noč šepeče,
tam Veržej je in narcise, maj,
tam nasmeh je moje dobre sreče,
ki me vedno vabi spet nazaj.

Na tržnici bomo predstavljali in delili naše turistične proizvode, ki smo jih sami
izdelali (broške, obeske, razglednice, koledarje itd.) ter promocijski material, ki
smo ga dobili o Veržeju s strani TIC-a Veržej, občine itd.

Ponujali pa bomo tudi tipično prleško hrano (kruh, zaseko, meso iz tünke).

Na tržnici bodo prikazani tudi ostali proizvodi, ki se nanašajo na vsebinski del
naloge (lesene lutke: Leščeček, prleška Micka, mlinar; zloženka FS in VS
Leščeček, knjiga VS Leščeček z zgoščenko Te je lüšno blo …).

Predvajali bomo film o Veržeju.
PRILOGA 3
OSNOVNA ŠOLA VERŽEJ
Puščenjakova ulica 7, 9241 Veržej
Tel.: 02 587 1654; fax.: 02 587 1654
e-mail: [email protected]
Spletna stran: www. os-verzej.si
Veržej, 27. 1. 2015
IZJAVA
Spodaj podpisana, KSENIJA SERŠEN, mentorica projektne naloge LEŠČEČEK s
katero sodelujemo z učenci 8. in 9. razreda na državnem festivalu Turizmu pomaga
lastna glava, katerega naslov je v šolskem letu 2014/2015 »Zgodbe turizma«,
izjavljam, da so učenci in starši seznanjeni s potekom festivala ter da soglašajo z javno
objavo rezultatov z imeni in fotografijami sodelujočih.
Podpis: _____________________________