BIOMURA 10 Številka: BIOMURA — Glasilo za prebivalce slovenske krajine ob reki Muri • Letnik 5 • oktober 2011 • ISSN 1855-0436 BIOMURA LIFE06NAT/SLO/00006 UVODNIK Po petih letih izhajanja časopisa Bio mura se z 10. številko časopis vsaj za nekaj časa poslavlja od zvestih bral cev. Projekt »Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji« ali kratko pro jekt »Biomura« se v tem mesecu iz teče. V tej številki časopisa Biomura zato povzemamo opravljeno pet le tno delo in ponujamo nekaj razmisle kov o prihodnjih izzivih. Ogromna zahvala gre programu LIFE, ki je gotovo prispeval veliko v pomur ski prostor. Z gotovostjo lahko trdi mo, da je projekt Biomura popolno ma uspel in želeli bi si, da bi projekt trajal dalj časa in bi lahko v tem pro storu postorili še več. Vsekakor je bilo v slovenskih razsežnostih v projektu Biomura opravljeno pionirsko delo na področju urejanja voda. Novi vo darski pristopi, ki se vse bolj uvelja vljajo tudi v razvitih evropskih drža vah, so se potrdili tudi na reki Muri. Preden je postala Mura regulirana reka je bila njena rečna dinamika ve liko intenzivnejša. Murini rokavi so bili polni vode, utirali so vedno nove poti in v poplavnem območju je bilo veliko več mrtvic, kot danes. Mokrišč ni gozdovi in travniki so bili večji del leta omočeni, reka je tekla počasneje. V projektu Biomura smo poskušali na izbranih lokacijah obnoviti tak vodni režim, kakršen je veljal v tem prosto ru tisočletja. Cilj je bil preprost: upo časniti Muro, da ne bi tako hitro dolb la dna in poglabljala struge, ter napo jiti skorajda osušene rečne rokave. Rezultati takega ukrepanja so večpla stni in imajo učinke na rastline, na ži vali in tudi na človeka. Projekt Biomura bo zagotovo imel dolgoročne posledice. Vsestransko po zitivni učinki posegov v okviru pro jekta naravnost vabijo po nadaljeva nju. Morda bo država le spoznala, da mena za naravo in človeka. Naposled spoznavajo vrednost Mure in širšega porečja tudi predstavniki iz sosednjih držav. Vse resneje se oblikuje pobuda za oblikovanje biosfernega rezervata, ki bi povezal 5 sosednjih držav z na menom trajnega varovanja in umne ga upravljanja dragocenih voda in njim pripadajočih habitatov. V tem delu Evrope imamo namreč ob Muri, Donavi in Dravi izjemno bogat narav ni prostor z dobro ohranjeno floro in favno. Pomembno je, da v ta prostor umeščamo človeške dejavnosti tako, da bo zagotovljena enakovredna ka kovost življenja prebivalcem in hkra ti, da ne bodo ogroženi dragoceni na ravni viri. Voda bo vsekakor postala strateški vir prihodnosti, zato je prav, da že danes ravnamo z našimi voda mi še bolj skrbno, kot doslej. je potrebno tovrstne posege v reko iz vajati sistematično v vsej njeni dolži ni in širini. Partnerji v projektu smo se med izvajanjem projekta veliko naučili. Del teh znanj že prenašamo v druga okolja in želimo si, da bi kar najhitreje lahko nadaljevali s podob nimi ukrepi tudi na sami Muri. Mura bo tudi v prihodnje tarča na vzkrižnih interesov različnih skupin. Čas je, da priznamo, da reka Mura ne bogati le Pomurja. Mura je del narod nega bogastva in je državnega pome na. Tak status ji bodo morale prej ali slej priznati vse državne institucije, ki skrbijo za območja posebnega pome na. Območje Nature 2000 ob Muri je potrebno pridružiti zavarovanim ob močjem, kakršna so Krajinski park Goričko, Krajinski park Kolpa in po dobni primeri, ob katerih lahko spo znavamo prednosti življenja ob dra gocenih naravnih virih. Prebivalci ob reki Muri se že stoletja zavedamo njenega vsestranskega po Goran Šoster, urednik, direktor Prleške razvojne agencije Črna štorklja (foto Milan Vogrin, DPPVN) 2 BIOMURA, oktober 2011 Kaj smo naredili v petih letih na reki Muri Dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode Republike Slovenije, voditeljica projekta BioMura Za zagotovitev večje osončenosti območja, večjih vodnih površin mrtvice in povezave s podzemno vodo se je v zimskem obdobju 2008/2009 izvedlo čiščenja 5440 m2 velikih površin nekdanjega rokava pri Bunčanih (desni breg reke Mure, pod avtocestnim mostom, med Besnico in glavno strugo reke Mure). Na istem območju so se mestoma odstranile tudi iz dna rokava Besnice. S tem se je povečala povezava rokava Besnice s podzemno vodo in omogočila večja osončenost območja. Pripravljalna dela so se izvedla v marcu 2008 (sanitarni poseki grmovja in drevja). Odstranjenih je bilo 2660 m3 naplavin. Usedline dna so bile odstranjene do kot med 184,2 m n.v. in 184,80 m n.v. Oblika brežine je ohranjena. Izvedena je bila selektivna odstranitev drevja in grmovja. Pomembno je, da največja medsebojna oddaljenost med ohranjenimi drevesi ne presega širine korita. Pri obrezovanju in sečnji posameznih vej dreves so bile odstranjene le tiste veje, ki omejujejo pretočno sposobnost profila. Izkopan material je bil razprostranjen po robu brežin. V zimi 2009/2010 smo izkopali 550 m dolgo novo strugo, ki se je priključila na Besnico. Za izvajanje del se je uredila dovozna pot do gradbišča. Poseki in čiščenje trase se je izvedlo na površini 16.000 m2. Izkopanih je bilo 11.935 m3 materiala, ki se je v razsutem stanju odvozil (15.516 m3) in uporabil pri izdelavi dovozne poti. Vtok rečne vode v rokav je bil omogočen šele po izgradnji drče z odkopom brežine pozimi 2011. Gradnjo dveh drč smo razdelili na tri faze: pilotiranje, izgradnja telesa drče ter izgradnja obrežnega zavarovanja. Drči smo gradili v času med zimo 2009/2010 in 2010/2011. Prvi dve fazi gradnje sta potekali sočasno, obrežno zavarovanje pa se je izdelalo naknadno. Narejen je bil tudi varnostni načrt. Osnovni pogoj za normalen potek gradnje je nizek vodostaj reke Mure. Kritično gladino smo na podlagi opazovanj določili pri pretoku 110 m3/s, kar predstavlja na vodomerni lati v Bakovcih višino 70 cm. Ta pogoj je bil edini, ki je onemogočal delo vse od pridobitve gradbenega dovoljena. Bistvenega pomena je preusmeritev toka reke. 10 – 20 m nad in pod drčo smo v reko (do polovice reke) izgradili začasni prečni varovalni zgradbi, ki skoncentrirata tok reke ob nasprotnem bregu, da tok vode pri izgradnji ne erodira pripravljene podlage. Material za začasni prečno zgradbi je premetan prod reke Mure, katerega je bilo potrebo odstraniti, da smo znižali dno reke na višino kot jo predvideva projekt. Septembrske vodne ujme so povzročile precejšno škodo in delno uničile varovalni zgradbi kot tudi dovozno pot, oboje smo sanirali takoj ko je bilo mogoče. Poleg tega je poplavna voda z po- višanimi pretočnimi hitrostmi ter posledično strižnimi silami dodatno erodirala rečno dno pri desne bregu, zaradi česa se je količina potrebnega lomljenca zvišala za izgradnjo drče povečala za 400 m3. Na območju Bakovcev smo v letu 2010 omogočili začetek naravnega razširjanja struge reke Mure na levo stran tako, da smo odstranili obstoječa obrežna zavarovanja in na dolžini 260 m oblikovali nov levo brežino reke Mure. Nastal je otok, iz katerega se v reko sprošča zemljina. Nastajajo novi rečni sedimenti. Odstranili smo 5615 m3 materiala. Izvedeno je zavarovanje z lomljencem z leseni piloti v peti. Zavarovanje je dolgo 270 m. Na zaledni strani nove obrežne utrditve so izvedene tri poglobitve, v katere se steka zaledna voda. Oblikovan je habitat mrtvice. Na desnem bregu reke Mure pri Veržeju so bila leta 2010 odstranjena obrežna zavarovanja med reko Muro in nekdanjim rokavom. Na izlivnem delu tega rokava se je v letu 2009 naselil bober. Izkopanih je bilo 20 m3 materiala, ob vtoku se je utrdilo 200 m2 brežine. S tem se je preprečila nadaljnja erozija priobalnih površin, ki so v privatni lasti. . Na območju Dokležovja smo v letu 2010 v dolžini 490 m (Mura v 84km+700) odstranili vegetacijo iz zasutega rokava (na 7245 m2 površine). Odstranili smo 1500 m3 usedlin. Na območju je bila narejena talpe – prehod preko struge (Izvedba je bila pogojena s strani Zavoda za gozdove Slovenije). Na tem območju smo odstranili tudi del utrditev na rečni brežini, tako da na območje priteka voda tudi ob nizkih pretokih. S tem omogoča stalno namočenost tal območja in pri visokih pretokih povzroča erozijo brežin. Struga reke Mure se bo na tem odseku lahko razširila. povzroča stalno. Na istem območju, območje na levi strani reke Mure pri Dokležovju, smo v letu 2010 uredili tudi tri mrtvice (med kilometri Mure 84+650 in 84+900). Vegetacija in usedline so bile odstranjene na 1840 m2 veliki površini v skupni dolžini 220 m. Za izvajanje teh del smo pripravili tudi 200 m dolgo pot. Na dveh območjih, pri farmi Nemščak in pri Otoku ljubezni (Ižakovci) smo v letu 2011 poglobili in uredili brežine rokava. Dela smo izvajali na dolžini 200 m. Rokav se pred prečkanjem gozdne poti razcepi na dva dela. Desni je bil v 70-ih letih pretočen, nato pa je bila zgrajena nizka pregradna stena, ki je preprečevala pretoke v desni krak. Kasneje je bila čez rokav zgrajena še dodatna cevna premostitev. V marcu 2011 smo odstranili cevni propust in pregradno steno ter izvedli delno poglobitev rokava v dolžini 120 m. 3 BIOMURA, oktober 2011 Urejanje voda v Pomurju Anton Kustec, MOP ARSO Da bi bile škode od poplav manjše, se je reko Muro začelo regulirati že v 18. stoletju. Večja dela na reki Muri so se začela izvajati po letu 1926, dela na pritokih po letu 1930. Po drugi svetovni vojni se je tudi zaradi pridobivanja novih kmetijskih površin začelo obširno reguliranje in melioriranje. Začelo se je graditi tudi visokovodne nasipe, v letu 1948 tudi razbremenilni kanal Ledava-Mura. Ta je bil dokončan leta 1958. Z izgradnjo nasipov in razbremenilnega kanala so bile preprečene obširne poplave na območju dolvodno od Murske Sobote. V letih od 1945 do 1965 so se izvedle tudi regulacije Ledave, Kobiljskega potoka in Lipnice. Čistil se je Radmožanski kanal in potoki Bukovnica, Črnec, Črni potok, Bogojinski potok, Martjanski potoki, Plitvica in Ščavnica. Po letu 1965 so se spet začela regulacijska dela na reki Muri. Graditi so se začeli visokovodni nasipi. Kljub regulaciji Ledave so poplave leta 1972 pokazale, da pomenijo visoke vode Ledave še vedno veliko nevarnost, zato so leta 1974 začeli graditi akumulacijo nad Domajincih. Akumulacija je dobila ime Ledavsko jezero, ki ima površino 146 ha (ob visokih vodah 218 ha) in zmogljivost zadrževanja 5,6 milijona m3 vode. Akumulacija je bila dograjena leta 1979. Na porečju reke Mure so bile zgrajene tudi druge akumulacije in suhi zadrževalniki: •Gajševsko jezero s površino 73 ha in zadrževanja 2,6 milijona m3 vode Delavnica Prleške razvojne agencije na Moti (foto arhiv PRA) •Suhi zadrževalnik Bolehnečici 160 ha in sposobnost zadrževanja 4 milijona m3 vode •Suhi zadrževalnik Radmožanci s površino 580 ha in sposobnost zadževanja 6,8 milijona m3 vode Po letu 1990 se ni več izvajalo večjih regulacijskih del, se pa je v letu 2005 začela sanacija visokovodnih nasipov na odsekih: •Kot – Gaberje v dolžini 1400 m •Benica v dolžini 1250 m •Benica – Petišovci v dolžini 4400 m •Kot – Hotiza v dolžini 3560 m •AC – Dokležovje v dolžini 5000 m •Bunčani – Veržej v dolžini 5500 m Izzivi za prihodnost urejanja voda v Pomurju. Tveganja zaradi poplav so na celem območju Pomurja še vedno velika. Visokovodni nasipi niso povsem sanirani. Za zmanjšanje ogroženosti pred poplavami bi se moralo izgraditi tudi nove zadrževalnike vode na pritokih. Glede poplavne varnosti še vedno obstaja nekaj dilem v zvezi z gospodarjenjem v poplavnem (inundacijskem) svetu med visokovodnimi nasipi. Z drevesi in gostim grmičevjem zaraščeno območje pomeni višjo poplavno vodo. Ne moremo si tudi obetati, da se bo nivo nasipov vsakih deset let povečal. Ne glede na to pa je treba določene dele vodotokov revitalizirati in jim povrniti nekdanjo podobo in hidrološko morfološke lastnosti. Vodarstvo se torej prilagaja različnim izzivom, ki jih prinašajo čas in prostor. 4 BIOMURA, oktober 2011 Rezultati projekta BioMura na primeru dvoživk in ptic Milan Vogrin, Društvo za preučevanje ptic in varstvo narave , (foto Milan Vogrin, DPPVN) Dvoživke Na celotnem območju BioMura so bile med letom 2007 in 2011 najdene naslednje dvoživke, ki se tu tudi razmnožujejo: navadna krastača Bufo bufo, hribski urh Bombi na variegata, nižinski urh Bombina bombina, zelena rega Hyla arborea, rosnica Rana dalmatina, sekulja Rana tem poraria, plavček Rana arvalis, zelena žaba Rana kl. escu lenta, pisana žaba Rana lessonae, navadni pupek Liso triton vulgaris ter veliki pupek Triturus carnifex. Skupaj enajst vrst. zanj obstajajo triletni podatki. Renaturacija je potekala v sezoni 2008/2009. Številčnost ter uspešnost dvoživk se je podrobneje spremljala v rokavu pri Bunčanih, ki je bil prvi renaturiran in Najnižja voda oziroma celo odsotnost v delu rokava je bila leta 2010 ter delno 2011, kljub temu pa je rokav postal novo mrestišče dvoživk ter pomembno prispeva k zadrževanju vode tudi v mrtvici v katero se rokav nadaljuje. Opazno je tudi povečevanje števila dvoživk, recimo rosnic Rana dalmatina z 67 na 145, navadnega pupka Li sotriton vulgaris z 27 na 67 ter velikega pupka Triturus car nifex z 0 na 12. Potrebno je poudariti, da pred posegom vode v rokavu sploh ni bilo. Zelena rega (foto Milan Vogrin) Mrest rosnice (foto Milan Vogrin) Ptice Ptice na območju BioMura bi lahko v grobem razdelili v dve skupini in sicer tiste, ki so vezane na gozd ter tiste, ki so vezane na vodo. Hidrološka dela na ptice, ki so vezane na kopne habitate nimajo tako direktnega in takojšnjega učinka kot na dvoživke. Rjavi srakoper (foto Milan Vogrin) Pozitivni učinki na ptice bodo vidni postopoma in na daljše obdobje. Izvedeni ukrepi zagotavljajo večjo ohranjenost habitatov poplavni gozd in erodirane brežine ter nastajanje novih prodišč. Tu pričakujemo gnezdenje najbolj ogroženih vrst ptic breguljka, vodomec, mali deževnik, belovrati muhar in srednji detel. Smrdokavra (foto Milan Vogrin) Vrste, ki so vezane na vodo in njeno bližino bodo pozitivnih učinkov deležne prej. Renaturirani odseki rokavov ter možnost nemotenega toka matične reke bodo ustvarili erodirane stene, ki so gnezdišče vodomcu in breguljki ter prodišča, ki so gnezdišče malemu deževniku. 5 BIOMURA, oktober 2011 Kako projekt BioMura pomaga ribam Dr. Meta Povž, Zavod Umbra V okviru projekta BioMura se je na rokav Besnica navezal nov rokav v dolžini 550 m. Rečna voda lahko dodatno priteče v rokav pri Bunčanih že pri nizkih pretokih reke Mure. V letu 2008 se je pregledalo stanje rib na rokavu Besnica. Ponoven pregled je bil narejen leta 2011 (v istem vegetacijskem obdobju, v aprilu). Namen ihtioloških raziskav je bil zbrati podatke o ciljnih in ostalih vrstah rib v izbranem rokavu na območju akcij projekta BioMuura. Ugotovljeno referenčno stanje naj bi bilo izhodišče za ugotavljanje vpliva spremenjenih hidroloških pogojev na ribe in za vzpostavitev in izvajanje monitoring stanja tako ciljnih kot ostalih vrst rib tudi v prihodnosti, ki so bile v okviru projekta popisane in strokovno ustrezno obdelane. V rokavu Besnica je evidentiranih 18 vrst od skupaj 40 domorodnih vrst, popisanih v Muri. Rokav daje glede na razpoložljive habitate prostor predvsem indiferentnim in tolerantnim vrstam. Prevladujejo rdečeoka, pezdirk, zelenika, klen in navadni ostriž. Vse omenjene vrste živijo v počasi tekočih in stoječih vodah. V popisu leta 2008 popolnoma manjkajo rečne vrste kot posledica izredno slabe pretočnosti rokava in povezave z matično reko. Pezdirk Rhodeus amarus (foto dr. Meta Povž, Zavod Umbra) V času raziskave smo registrirali tri ogrožene ribje vrste, pezdirk, navadna nežica in beloplavuti globoček. Od ostalih ciljnih vrst je obstajala potencialna možnost, da tukaj Navadna nežica Cobitis elongatoides (foto dr. Meta Povž, Zavod Umbra) Beloplavuti globoček Romanogobio vladykovi (foto dr. Meta Povž, Zavod Umbra) živi činklja. Bolen, sabljarka, smrkež in čep se zadržujejo v reki ali v ustju rokavov, velika senčica pa v mrtvicah, zato jih nismo ujeli. Največ različnih vrst smo popisali na lokaciji pred vtokom v rečni rokav (območje bobra) pri Veržeju, ki je tudi najbližje sami reki Muri in ima zato stalno vodo. Bolen, sabljarka, smrkež in čep so izrazito rečne ribe. Predvidevamo, da bodo po zaključku projekta BioMura zahajale tudi v obravnavan rokav Besnica, ker bo bolj vodnat in pretočen. Omeniti je treba, da rokavi niso njihov optimalen habitat. Na osnovi dobljenih podatkov in poznavanja biologije in ekologije popisanih ribjih vrst pričakujemo zaradi večje pretočnosti in vodnatosti rokava spremembe tako v vrstnem sestavu kot v okviru velikosti populacij posameznih vrst.. Glede na predvideno spremenjeno morfologijo rokava so podane okvirne smernice za nadzorovanje stanja (monitoring) po zaključku projekta. Celoten projekt BioMura traja namreč 5 let, kar je za monitoring ribjih populacij – tako ciljnih kot vseh drugih vrst prekratko obdobje, da bi lahko že pokazali kako spremenjena morfologija vpliva na boljše stanje ribjih populacij. Rezultati, bodisi pozitivni ali negativni, se bodo pojavili veliko kasne- je, najbolj opazni bodo vsaj 10 let po posegu. Razlog je v življenjski dobi posameznih ribjih vrst oziroma spolni zrelosti. Manjše vrste, med njimi so ciljne vrste beloplavuti globoček, pezdirk, nežica, činklja in druge, imajo kratko življenjsko dobo – do 3 let, drstijo pa se že v 2. letu starosti. Večje ribe bolen, čep, sabljarka, smrkež in druge, živijo dlje in se drstijo v 3. – 4. letu starosti. Podatki o vplivu spremenjene rečne morfologije bodo pri teh vrstah opazni šele, ko se bodo drstili potomci sedanje generacije. V novih pogojih bodo imeli več možnosti za preživetje, pričakujemo tudi povečanje populacij vendar ne prej kot po 6–7 letih po zaključku projekta. Zato že sedaj opozarjamo, da se monitoring, vsaj velikih ciljnih vrst bolena, sabljarke, smrkeža in čepa ne sme zaključiti istočasno z zaključkom projekta, ampak ga je treba nadaljevati vsaj 3 leta po zaključku projekta BioMura. Kaj smo se naučili pri projektu BioMura? Pri revitalizaciji mrtvice je treba poglobiti samo en del, ostalo pa pustiti kot je. Ribe se v poglobljen del same razselijo, prav tako ves ostali živelj. Odstranjevanje vodnega rastlinja in obrežne zarasti negativno vpliva na ribe, zato je treba nekaj rastlinja vedno pustiti. Mrtvico lahko uredimo tudi kot nadomestni habitat za umbro. Umbra rabi gosto zaraščeno vodo, ker iz rastlin dela gnezda in vanje odlaga ikre. Poleg tega potrebuje vsaj 1,5–2 m globine ali še več, ker se pozimi potopi in zarije v blato. Mrtvice se napajajo s talno vodo, ki je hladna poleti in pozimi. To pomeni, da mora biti mrtvica tako globoka, da je tudi pri dnu voda mrzla. Umbra se namreč poleti pomakne v hladnejšo vodo v globini. 6 BIOMURA, oktober 2011 Z enakimi finančnimi sredstvi do več električne energije Stojan Habjanič in Simon Balažic, Zveza društev MOJA MURA Iz makroekonomskega vidika slovenske države je reševanje oskrbe z električno energijo možno zastaviti tudi na nekoliko drugačen način. Namesto v proizvodnjo elektrike bi morda bilo bolje vložiti finančna sredstva v racionalizacijo porabe elektrike. Koncept je v svetu poznan kot »negawatti« in predstavlja osnovno logiko razmišljanja reševanja svetovnih problemov z energijo in naravnimi resursi. Vprašanje je torej koliko elektrike lahko dobimo oziroma sprostimo, če denarna sredstva v višini vrednosti investicije za eno (ali več) hidroelektrarn na reki Muri namenimo raje v spodbujanje varčevanja električne energije v gospodinjstvih v Sloveniji. bolj učinkovita je realno pričakovati, da se bo poraba električne energije na sektorju gospodinjstva bistveno zmanjšala. Količino privarčevanih GWh električne energije letno dosežemo v različnih scenarijih, kar je prikazano v spodnji preglednici. Promoter koncepta »negawatti« je Club of Rome in njegovi vidni člani kot dr. Ernst Ulrich von Weizsäcker z deloma »Faktor 4« ( 1994) in »Faktor 5« ( 2009). Knjiga »Faktor 4« opisuje tehnološke, ekonomske in politične možnosti prehoda na ekonomsko in okoljsko bolj učinkovito družbo. Faktor 4 se imenuje zato, ker je moč s prepolovitvijo količin porabljene energije in surovin doseči podvojitev blaginje! Knjiga »Faktor 5« je posodobljena verzija, ki je izšla leta 2009 in je bila najprej prevedena v kitajski jezik. V tej knjigi avtor s skupino soavtorjev podaja realne prijeme kako z zgolj 1/5 danes porabljenih resursov in energije še vedno ohranjati enak nivo blaginje. Če stimuliramo prebivalce RS s subvencijo v višini 20% vrednosti nakupa, da se ob zamenjavi gospodinjskih aparatov odločijo za energetsko najučinkovitejše naprave, kar je enako vrednosti investicije v 5 oz. 6 pretočnih HE na Muri, in vzamemo relativno realen scenarij, da privarčujemo 30 % od današnje porabe električne energije v gospodinjstvih v RS, sklepamo naslednje: 1 GWh proizvedene električne energije v primeru izgradnje HE stane 857.142 e (račun: 60.000.000 e : 70 GWh). Ob nekoliko drugače prikazanih vidikih finančnih in energetskih količin, ki se pojavljajo v zvezi s problematiko HE na Muri in trenutno nastajajočim Nacionalnim energetskim programom dobimo zelo zanimive rezultate. Nekaj izhodiščnih podatkov (viri navedeni v daljšem prispevku): •791.300 gospodinjstev v RS leta 2009 •Skupna poraba električne energije v gospodinjstvih v RS na letni ravni je cca. 3100 GWh. •Letna proizvodnja vseh slovenskih hidrelektrarn leta 2007 je 3120 GWh. •Predvidena letna proizvodnja 1 HE na Muri je 70 GWh. •Vrednost investicije 1 pretočne HE na Muri ( moč cca. 17 MW) je cca. 60 milj. e. •Simulacija potencialnega prihranka električne energije pri gospodinjstvih: prihranek v višini 20 %, 30 % in 40 % letne porabe. •Povprečna ocenjena vrednost novih gospodinjskih aparatov v primeru zamenjave je za skromnejši scenarij 1500 e, za realni scenarij 2000 e. Predvidevamo lahko, da bodo vsa slovenska gospodinjstva v obdobju npr. 10 let zamenjala vse gospodinjske aparate in naprave. Če prebivalstvo vzpodbudimo, da se ob zamenjavi odločijo za nakup naprav, ki so energetsko naj- Preglednica 1: Simulacija prihrankov Odstotek privarčevane električne energije v deležih [%] Privarčevana letna količina električne energije v gospodinjstvih v RS [GWh] 20 % 30 % 40 % 620 930 1240 GWh GWh GWh Za 1 GWh privarčevane električne energije v istem scenariju stane 340.344 e/GWh (račun: 791.300 gospodinjstev x 2.000e/gosp. x 0,20 subvencije delimo s privarčevano energijo v višini 30%, ki je 930 GWh letno). Iz tega sledi, da je razmerje v učinkovitosti vložkov 2,51 (račun: 857.142 e/GWh : 340.344 e/GWh ). Sklepamo torej, da obstaja bistvena razlika med učinkovitostjo investicije v primeru financiranja izgradnje proizvodnih zmogljivosti in v primeru financiranja varčevalnih kapacitet. In to v rangu vsaj 2,5 kratnika. Viri: •Končna poraba energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira 2002. Statistični urad RS. Ljubljana. •Raba električne energije 2009. Kazalci okolja. URL: http://kazalci. arso.gov.si/?&data=indicator&ind_id=265&menu_group_id=21 (29. 4. 2010) •http://www.elektro-ljubljana.si/ElektroLjubljana/ U%C4%8Dinkovitarabaenergije/Podatkioporabiaparatov/ tabid/133/language/sl-SI/Default.aspx •http://www.aure.gov.si/eknjiznica/B_E_nalepke.pdf •http://www.rcp.ijs.si/eec/ •Ocena zadostnosti proizvodnih virov električne energije in zadostnosto prenosnega omrežja v RS v obdobju 2007 – 2011; ELES julij 2007. •Energetska bilanca Slovenije za leto 2010, Ministrstvo zagospodarstvo RS, julij 2010 7 BIOMURA, oktober 2011 Nacionalni pomen poplavnih gozdov – poplavni gozdovi ob reki Muri Štefan Kovač in mag. Živan Veselič, Zavod za gozdove Slovenije Mokrišča so redki posebni ekosistemi, ki pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti. Poplavni gozdovi so ena od oblik gozdnatih mokrišč. Med gozdnata mokrišča sodijo tudi visoka in nizka barja ter mangrove. Gozdnata mokrišča na Zemlji obsegajo polovico skupne površine mokrišč. Ščiti jih Ramsarska konvencija (Ramsar /Iran/ 1971, pristop Slovenije 1992). Poplavne gozdove v Sloveniji tvorijo obvodna vrbovja, jesenovja in črnojelševja ter dobovi gozdovi, ki skupaj obsegajo približno 10.000 ha. Poplavni gozdovi imajo specifične ekološke lastnosti in dajejo možnost preživetja vrstam s specifičnimi življenjskimi zahtevami. Prispevajo k uravnavanju vodnega režima v krajini, v sušnih obdobjih so lahko dostopni in zato pogosto obiskani. Pomembni so za proizvodnjo lesa, saj so njihova rastišča plodna in v času suše lahko dostopna. Poplavni gozdovi ob reki Muri obsegajo 3.860 ha, od tega znotraj visokovodnih nasipov 2.970 ha, zunaj njih približno 330 ha, Murska šuma pa obsega 560 ha. Sklep sestojev je rahel do vrzelast, glede na lastništvo pa prevladujejo zasebni gozdovi. Lesna zaloga gozda je 260 m3/ha in prirastek 7,5 m3/ha na leto. Vrstna sestava je naslednja: topol 20 %, bela vrba 14,5 %, črna jelša 13 %, robinja 12 %, hrast – dob 11 %, veliki jesen 12 %, poljski jesen 5 %, beli gaber 4 %, dolgopecljati brest ali vez 3 % in 5,78 % ostalih vrst, kot so: breza, češnja, čremsa, javor, graden, lipa, črni oreh, maklen, trepetlika, … Tujerodne vrste, ki se nahajajo ob Muri so robinija, nedotika in japonska dresen. Gospodarjenje z gozdovi je v službi vseh funkcij. Obnova se dela s sadnjo, po naravni poti ali s kombinacija naravno-umetno. Nega in varstvo gozdov je odvisna tudi od od- Poplavni gozd ob reki Muri (foto dr. Lidija Globevnik, IzVRS) črna jelša prtosti gozdov s cestami in prehodi preko »aktivnih« rokavov reke. Pri gospodarjenju z gozdovi se srečujemo z naslednjimi problemi: • Nižanje podtalnice in sušenje vlagoljubnih vrst • Pogoste rastlinske bolezni in prenamnožitve žuželk • Vdor tujerodnih vrst • Drobna gozdna posest • Slaba opremljenost za delo • Odprtost gozdov • Veliko različnih interesov • Velike okoljske zahteve • Stalež divjadi Pri reševanju omenjenih problemov je pomembno, da vsi upravljavci v prostoru svoje interese med seboj usklajujejo in sklepajo kompromise, saj ekstremnost ni rešitev. Za delo v prihodnje se moramo zavedati, da je zelo pomembno delo z lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč, spoznavni in projektni pristop ter seveda tehten premislek pred ukrepanjem. 8 BIOMURA, oktober 2011 Povezovanje pobud in projektov med Goričkim in Dolinskim Dr. Bernard Goršak, Krajinski park Goričko Širše povezovanje pobud in projektov na razmeroma majhnem območju, kot je s polmerom 30 km to primer Goričkega z Dolinskim, v evropskih razmerah praviloma ne predstavlja posebnega izziva. Slovenija pa z nekaterimi posebnosti in odstopanji od povprečja znotraj EU – med katerimi bi izpostavili zlasti zelo drobno strukturirano lokalno samoupravo in odsotnost nivoja političnega odločanja med občino in državo – postavlja tudi tako povezovanje pred svojevrstne izzive. Zato se zdi vprašanje sedanjega in prihodnjega širšega strateškega povezovanja ter partnersko-koalicijskega sodelovanja tudi zaradi številnih parcialnih interesov ter skoraj 20 občin na tem območju bolj politično-upravno vprašanje, kot pa vprašanje zadostnih gospodarskih, logističnih, intelektualnih ali katerih drugih potrebnih potencialov. Primer naravno ohranjene struge reke Mure s prodišči (foto Milan Vogrin, DPPVN) Širino skupnega delovanja je torej v danih razmerah razmeroma težko doseči, zato pa so manjše koalicije tudi raznorodnih partnerjev na povsem konkretnih projektnih temah vendarle možne. V zadnjem času se tako stopnjuje število pobud za prijave na razpise, ki jih na Javni zavod Krajinski park Goričko naslavljajo različne institucije. Veseli tudi vse večja motiviranost za projektno sodelovanje s strani obeh sosednjih parkov, Raab in Orseg. Le z nenehnim dokazovanjem naše odločenosti, da delujemo v prostoru s povsem konkretnimi aktivnostmi (proizvodnja sira, blagovna znamka, predelava sadja, izobraževanje, turizem, program javnih del, organizacija in izvedba dogodkov …), lahko doIzdajo glasila sofinancira segamo tisto prepričevalno moč, ki naše partnerje uspe prepričati o pomembni, tudi povezovalni vlogi Javnega zavoda Krajinski park Goričko v tem prostoru. Sam pojem parka (pri tem pa nimamo v mislih same ideje varovanja narave) med ljudmi nima posebej pozitivnega odmeva, morda celo upravičeno. Pomenu celostnega varovanja in upravljanja območij narave se je uspel nekoliko bolj približati projekt Natura 2000, ki pridobiva vedno bolj na veljavi (čeprav je tudi v zvezi z njim zlasti med lokalnimi skupnostmi veliko pomislekov). Pred leti je bil v tem območju izveden projekt, katerega cilj je bilo prav povezovanje raznorodnih deležnikov pri skupnem delovanju za doseganje hkratnih ciljev varstva in razvoja znotraj Nature 2000. Tudi s tem projektom so se vnovič izpostavile nekatere temeljne dileme in ovire, ki preprečujejo nastanek širše fronte partnerskega povezovanja; posledično pa to pomeni, da še vedno nimamo kritične mase deležnikov, ki bi bili sposobni kvantnega preskoka, oz. ki bi lahko povlekli za sabo tudi ostale v smeri hitrejšega sonaravnega razvoja. Pred časom sem pred sodelavci našega zavoda glasno izrazil zamisel, da bi bilo morda dobro ustanoviti klub ali društvo prijateljev Krajinskega parka Goričko. Odziv sodelavcev me je vendarle presenetil, saj je bilo videti, da predlog zanje ni najbolj pameten – pač v smislu, kdo bi pa sam od sebe in v prostem času sploh želel sodelovati na tako neprivlačni temi, kot je samoomejevanje za dobro narave in ljudi. Kar nekaj vidnih predstavnikov družbenega življenja je v zadnjem času izrazilo misel, da nam Slovencem glede na vse okoliščine morda gre celo predobro. Tej misli se pridružujem tudi sam, saj je nemogoče zavračati sodelovanje, ko ti res gre za nohte. Nesodelovanje je neke vrste razkošje, ki si ga lahko privoščiš le, če ti ne gre preslabo. Sodelovati, ko ti gre dobro, pa zahteva širino zavesti o odgovornosti za skupno dobro, o nujnosti preseganja okvirjev lastne lokalne zamejenosti ter spontano umevanje logike, ki je v ozadju tega, kar stroka pozna kot Nash-evo ravnotežje. Prav zato pa imajo izvajani in šele načrtovani konkretni projekti v okviru manjših partnerskih alians toliko večjo težo, saj naznanjajo čase, ko bo tovrstno delovanje, hočeš-nočeš, moralo postati standard. Glasilo izdaja: Inštitut za vode Republike Slovenije in Prleška razvojna agencija v okviru projekta LIFENarava »Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji« (LIFE06NAT/SLO/000066) — finančni instrument Evropske unije LIFE • ISSN 1855-0436 • grafična priprava in tisk: Atelje za črko in sliko, 8000 izvodov • naslov uredništva: Prleška razvojna agencija, Prešernova 2, 9240 Ljutomer • odgovorna voditeljica projekta: dr. Lidija Globevnik, IzVRS • uredniki: dr. Lidija Globevnik, IzVRS, Katarina Zore, IzVRS in Goran Šoster, PRA giz, telefon: 02/585 13 42 (e-pošta: [email protected]) • www.biomura.si Glasilo BIOMURA je brezplačno, naročite ga lahko na naslovu www.biomura.si