1. No category

DECEMBER 2011
številka 61
Glasilo Občine Starše
KAZALO
Nagovor župana
Intervju z županom Bojanom Kirbišem
FINANČNO POSLOVANJE OBČINE STABILNO
OBČINSKI SVET OBČINE STARŠE
OBČINSKA BLAGAJNA
Rdeči križ Starše
Kanalizacijski priključki v naši občini
Poročilo o pitni vodi v Občini Starše
25 let društva in folklorne skupine
65 let delovanja Lovske družine Starše DRUŠTVO AJDA STARŠE
USPEŠNO DELO KEGLJAŠKE SEKCIJE
3
4
6
7
10
10
11
12
14
15
16
17
Humanitarno društvo 18
Srečanje vojnih veteranov Občine Starše
KUD »Ivan Lončarič«
Kuharski krožek na OŠ Starše
POŠ Marjeta Novo šolsko leto v vrtcu
Najdihojca in Pikapolonica
Ob prazniku jeseni … Greta iz šole Marjeta
Denarna pomoč pri šolanju otrok
NASTOP NA MIKLAVŽEVEM KONCERTU
IZJAVE OTROK
POLONA POŽGAN ŠTORMAN (intervju)
ANTON EKART (intervju)
Sol v prehrani, da, ne, koliko?!?
Masaža-pot do zdravja
Živali potrebujejo ljubezen in bližino
Bela pentlja
Očistimo Slovenijo 2012
SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ
30 let ravnateljevanja
Draga sodelavka Silva Hrnčič!
Voščila
PESMICE iz 4. b
18
19
21
22
24
25
25
26
26
28
30
32
34
35
37
39
40
43
43
44
46
GLASILO OBČINE STARŠE so javno glasilo Občine Starše.
Izdajatelj: Občina Starše
Odgovorni urednik: Mojca Kacjan
Uredniški odbor: Ivan Klep, Lea Rajh, Katarina Trstenjak, Katja Grabrovec
Sodelavci: Občinska uprava Občine Starše, društva, Zavod OŠ Starše in
drugi avtorji
Oblikovanje in priprava na tisk: Agencija NOVELUS, d.o.o.
Tisk:Tiskara Velika Gorica
Naklada: 1500 izvodov
Še malo in
nasvidenje 2011!
Šele, ko se bliža čas konca leta, pričnemo
opažati, kako leto hitro mine. Navadno
se takrat odločimo za številne obljube
samemu sebi, pa tudi drugim. Vseeno pa
smo z vsakim letom, ki je za nami, obogateni z novimi izkušnjami, lepimi in bolj
ali manj prijetnimi doživetji. Prav je, da
vsa lepa doživetja nosimo seboj, da se jih
spominjamo, neprijetna pa naj ostanejo
v letu, ki se bo izteklo, in naj jih čim prej
nadomestijo prijetni trenutki.
Pred vami je Glasilo Občine Starše z vsebino, ki zajema celoletno dogajanje v
Občini Starše v letu 2011. Naša društva so
kljub večkrat omenjeni krizi še naprej aktivna, čut za sočloveka je še zmeraj prisoten, otroci v šoli še vedno polni energije.
Številne njihove dejavnosti, in tudi delo
občine, lahko občani tedensko spremljate
v naših Novicah, ki so bile zelo dobro sprejete.
V letu 2012 pa naj vam člani uredniškega
odbora zaželimo veliko lepih trenutkov,
veselih dogodkov ter zadovoljstva in uspehov polnih dni.
Glasilo Občine Starše
Spoštovane
občanke in
občani!
Leto 2011 se počasi bliža h koncu in nastopil je
čas, ko se ozremo na vse, kar smo storili, in si
zadamo cilje za leto, ki prihaja. Letošnje leto je
bilo pestro. Poleg volitev, kjer ste izvolili prav
mene za svojega župana in mi dodelili to čast
in zaupanje za prihodnja 4 leta, smo izvedli veliko projektov, še več jih bomo realizirali v letu
2012. Tako se lahko s ponosom ozremo na čas,
ki je za nami. Še bolj pa sem ponosen na vse
vas, saj ste prav vi, drage občanke in občani,
duša in srce naše občine. Prav vi nas ustvarjate
tako polne in dejavne, zaradi vas dosegamo
nemogoče in si postavljamo visoke cilje.
Tako naj bo tudi v prihodnje! Naj bodo občinski
prazniki, ki so prenekateri že postali tradicionalni, projekti, ki nam morda sprva povzročajo
sive lase, toda kasneje opazimo, da so v ponos
bodočim generacijam, in ostale ideje tudi v letu
2012 tako plodne in realizirane s srcem.
Ob zaključku letošnjega leta pa mi dovolite, da
vam zaželim obilo sreče, zdravja in tistih drobnih trenutkov, ujetih v dlani vaših najbližjih. Izkoristite ta predpraznični in praznični čas za vse
zamujene trenutke, za čas z vašimi najdražjimi
in za besede, ki jih tekom leta niste uspeli izreči.
Srečno 2012,
vaš župan Bojan Kirbiš
Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo pod št. 369
Javno glasilo Občine Starše prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva ter
javne institucije in zavodi na območju Občine Starše.
Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov, sprememb
naslovov in razporejanja prispevkov glede na aktualnost vsebin.
2
december 2011
december 2011
3
Intervju
Glasilo Občine Starše
Še imate v planu kakšno
pobratenje v letu 2012?
Župan Bojan Kirbiš
»Ponosen sem na svoje občane!«
Š
Pogovarjala se je:
Katja Grabrovec
e malo pa bo leto dni, odkar ste ga izvolili za svojega
župana. Podelili ste mu mandat
in zaupanje, da bo Občini Starše
omogočil hitrejši razvoj, doprinos in
napredek. Kar nekaj obljub in idej
je v letu 2011 že bilo izpolnjenih,
še več se jih bo realiziralo v letu, ki
prihaja. O tem smo spregovorili z
županom Občine Starše, Bojanom
Kirbišem.
Najdihojca v Staršah, vrtec Pikapolonica v Marjeti smo odprli sredi poletja, ob 20-letnici dneva državnosti
smo postavili spomenik civilni žrtvi
osamosvojitvene vojne našemu
občanu Borisu Adamu … Do konca
leta nameravamo uvesti celotno wifi omrežje oziroma brezžični internet
v vsako vas v naši občini. Smo v fazi
izbiranja izvajalca. Letos smo ustanovili tudi podjetje Gradnje Starše,
d.o.o., kjer smo že izbrali direktorja,
ki bo oblikoval ekipo, s katero bo
nadaljeval svoje delo.«
bolj zaveda, da delujemo v dobrobit
občine, da zadeve rešujemo soglasno in jih urejamo v smeri za dobrobit vseh nas. Posebej pa bi rad pohvalili tudi vsa društva, od turističnih,
športnih, kulturnih, humanitarnih in
ostalih, ki so zelo aktivna, tudi gasilce, lovce, ribiče, društvo Ajda ... Vsi
delujemo za napredek in razvoj naše
občine!«
»Evropskih sredstev smo bili do
sedaj deležni in smo jih izkoristili pri
vseh večjih projektih, kot je izgradnja parkirišč, vrtcev ipd. Trenutno
se še potegujemo za sredstva za
dokončanje kanalizacije in končno
izgradnjo vrtca Najdihojca.«
Zato smo se letos pobratili z Občino
Kolan na Otoku Pag, kjer smo že
imeli svojo prireditev, Starško noč.
Sodelujemo tudi z Občino Preding
in Občino Lovas pri Vukovarju ter
Občino Venzone v Italiji. Nit vsega
tega povezovanja je in bo sodelovanje na področju kulturnih in
etnoloških danosti, športa, turizma
in kulinarike, kjer se nameravamo
pri slednjem povezovati predvsem
na področju buč.«
Veliko je bilo narejenega na
področju pobratenja v letu 2011.
Kakšni so rezultati tega in kaj še
Kako se počutite kot župan?
pričakujeta v letu 2012, morda
»Počutim se dobro, saj smo v tem Kako pa je z evropskimi sredstvi. še kakšno pobratenje?
obdobju storili že zelo veliko. Ne Ste jih uspeli izkoristiti v tolikšni »Smo občina, ki deluje s srcem.
samo izpolnili obljube, ki smo si meri, kot ste predvidevali ob Želimo svojo tradicijo, kulturo in
jih zadali ob prevzemu mandata, pričetku mandata?
znanje razširit tudi na druge občine.
temveč tudi pomagali tistim, pomoči
potrebni.«
Katere vse obljube ste izpolnili?
»Izpolnjene so bile povezave med
vasmi s prevozi, dokončani so bili
projekti, ki so že bili zastavljeni v
preteklosti. Med temi naj omenimo
parkirišče pri pokopališču, parkirišče
pri vrtcu in cerkvi, ki je bilo tudi
povečano in na novo projektirano,
pričeli smo tudi z izgradnjo vrtca
4
december 2011
Na kaj ste najbolj ponosni v letu,
ki je za vami?
»Najbolj sem ponosen na občanke
in občane ter občinski svet, ki se vse
Intervju
Glasilo Občine Starše
»Vsa ta pobratenja v letu 2011 so
bila del razpisa, na katerega smo
se prijavili, in kjer pričakujemo tudi
sredstva iz Evrope, ki podpira tovrstna prijateljstva in povezave. Želeli
pa bi se povezovat še s kom. Nekoč
je bila Krajevna skupnost Starše in
Krajevna skupnost Marjeta, Trniče
in Prepolje povezana z Mestnimi zajednicami v Srbiji. In to tradicijo bi
želeli obuditi tudi v prihodnje. Tako
bi lahko vnovič izmenjevali izkušnje z
“nekoč” našimi prijatelji.«
Je več priseljevanja ali
odseljevanja v občino v zadnjem
času?
»Beležimo 4 % rast krajanov, kar je
za nas zelo pomembno. S prostorskim planom pa bomo sprostili še
nekatere druge parcele, tako da bo
na razpolago prostora še za več ljudi,
ki se bodo priselili k nam.«
Kot vemo, je vse več govora o
gospodarski krizi, sedaj že nekaj
časa. Ali se je kriza dotaknila tudi
občine?
»Seveda, kriza je prisotna povsod,
tudi v Občini Starše, kjer smo prav
zaradi tega kar nekaj zadev, ki so
bile nepotrebne za delovanje naše
občine, prekinili in jih zamenjali z
lastnimi storitvami.«
Kakšni pa so plani za leto 2012?
»Kar se tiče mostu čez reko Dravo
imamo ravnokar v podpisu pismo o
nameri v regiji od Lenarta do Slovenske Bistrice, kjer poudarjamo, da
se enotno zavzemamo za izgradnjo
tega mostu. Še zmeraj čakamo na
izpolnitev obveze iz strani Dravskih
elektrarn, kar pričakujemo, da bi v
letu 2012 bilo tudi izvedeno. V kolikor to ne bomo morali urediti preko
V kakšen spomin bi se torej radi
Smo občina, ki deluje
vtisnili občankam in občanom?
s srcem. Zato želimo
»Rad bi, da se ljudje še naprej tako
svojo tradicijo, kulturo in družijo in da občina ostane preznanje razširit tudi
poznavna po svojih prireditvah, kot
na druge občine.
so Pozdrav jeseni, razne humani-
Dravskih elektrarn, se bomo obrnili
na Direkcijo za ceste. V letu 2012 nameravamo izpeljati tudi obrtno cono,
kar pomeni (ko bo to sprejeto na
prostorskem planu), da bomo postali
zanimivi tudi za številne investitorje
in podjetja, ki bi tukaj rada postavila
svoje proizvodnje objekte. V tem
letu smo že pripravili kar nekaj idej
za dom za starostnike, računamo,
da jih v letu, ki prihaja, tudi realiziramo. Pričakujemo namreč koncesijo iz strani mariborske občine, ki
bo prilagojena na Občino Starše, in
tako primerna za uvedbo dislocirane
enote pri nas. V fazi načrtov je tudi
medgeneracijski center v Trničah,
kjer so idejne zasnove že urejene,
sedaj bomo pristopili še k pridobitvi
gradbenega dovoljenja. S prostorskim planom je v načrtu tudi projekt
izgradnje centra za varno vožnjo na
cca 10 ha zemljišča, kjer bo še nekaj
drugih športnih dejavnosti. Vsekakor
pa bomo v letu, ki prihaja, izvedli kar
nekaj aktivnosti, v vsaki vasi posebej. Tako nameravamo v Brunšviku
uredit krožišča, pločnike in nogometno igrišče z umetno travo, v
Marjeti na Dravskem polju uredit tribuno s pločniki na levi in desni strani
z vaškim središčem okrog cerkve, v
Prepoljah pa bomo uredili tribuno
in vaško središče, v Zlatoličju po pridobitvi zemljišča bomo pristopili k
izvedbi vaškega središča. v Staršah
je še predvideno končanje vrtca ter
malega nogometnega in rokometnega igrišča z umetno travo, v Rošnji
bomo ob pridobitvi vseh dovoljenj
uredili kulturni center ter v Loki
športni center.«
tarne prireditve … Rad bi, da si te prireditve ljudje z veseljem ogledajo, in
se nanje tudi radi vračajo. Prav tako
naj ostane še naprej tako aktiven
šport. Imamo 6 športnih klubov, ki
delujejo pri nas, in njihove tekme
so zelo dobro obiskane. In to bi radi
ohranili še naprej.«
Delujete pod sloganom S srcem
za Občino Starše. Kakšen pomen
mu pripisujete?
»Pod tem sloganom smo ustanovili tudi društvo, ki pomaga pomoči
potrebnim. V njem delujejo razni
prostovoljci, ki cenijo pomoč in znajo ponuditi roko. Na sploh pa slogan
pomeni, da delujemo in živimo s srcem za to občino.«
Kako pa bi vi, s svojimi besedami,
opisali Občino Starše?
»Imamo še obilo možnosti za razvoj
naše občine. Naj omenim le staro
strugo reke Drave, ki jo je treba urediti tako, da bo tam možna rekreacija, sprehajanje po urejenem okolju,
imamo grad, kjer smo skorajda že
pridobili vsa dovoljenja, da prenesemo grad na občino, ga obnovimo, in
tako naredimo za obiskovalce še bolj
prijetnega.«
Morda še želja za občanke in
občane ob zaključku leta?
»Vsem občankam in občanom želim
obilo zdravja in sreče ter uspešnega
sodelovanja z občino. Naša vrata so
zmeraj odprta, moj telefon dosegljiv skorajda 24 ur na dan. Pomagajmo še naprej drug drugemu, in
tako bomo ostali zadovoljni, srečni
in veselja polni! Srečno 2012!«
december 2011
5
Glasilo Občine Starše
FINANČNO POSLOVANJE OBČINE
STABILNO
I
Avtorica: Miša Ule
Iztekajo se zadnji dnevi leta
2011, zato je prav, da napišemo
nekaj tudi o dogajanju na področju
financ in računovodstva. Zakonodajno področje je bilo tako kot vedno
zelo razgibano. Vlada je sprejemala
nove zakone ter dopolnjevala in
spreminjala stare. Pomembna sprememba na področju plačilnega prometa je uvedba UPN (univerzalni
plačilni nalog), ki bo s 1. 1. 2012
nadomestil posebno položnico in
plačilno navodilo – obrazec BN02.
Gre za poenostavitev izvajanja
plačilnih transakcij in prilagoditev
zahtevam enotnega območja plačil
v evrih.
Poslovanje naše občine v letu 2011
je potekalo v glavnem v skladu z zastavljenimi cilji. Prihodki še zagotavljajo tekoče poravnavanje obveznosti
tako do občanov kot drugih uporabnikov proračuna, poslovnih partnerjev in ostalih udeležencev, do katerih
je občina izkazovala obveznosti. Dodatno zadolževanje do sedaj ni bilo
potrebno.
Višina prihodkov občine je delno
odvisna tudi od občanov, saj jih
soustvarjamo občani s plačilom
raznih davkov in prispevkov kot npr.
nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča, komunalni prispevek,
dohodnina, davki na dediščine in
darila, ipd. Ostali viri prihodkov
občine so pretežno državne institucije, sredstva iz proračuna Evropske unije ter poslovni partnerji,
predvsem pri doseganju nedavčnih
prihodkov.
6
december 2011
Odhodki občine so sestavljeni iz :
• Tekočih odhodkov – zagotavljajo normalno delovanje občinske uprave;
• Tekočih transferjev – nepovratna plačila s strani občine, kot so npr. subvencije podjetjem in zasebnikom ter transferi posameznikom in gospodinjstvom (regresiranje prevozov v šolo, prehrane učencev in dijakov, štipendije,
oskrbe v domovih, družinski prejemki in starševska nadomestila, ipd);
• Investicijskih odhodkov – nakupi osnovnih sredstev, zemljišč, zgradb,
opreme ter rekonstrukcije in adaptacije – vse, kar povečuje premoženje
občine. Ena izmed takšnih investicij je izgradnja kanalizacijskega omrežja v
občini;
• Investicijskih transferov – nepovratna sredstva, ki so namenjena posrednim proračunskim uporabnikom. Kot primer navajamo izgradnjo vrtca v
Marjeti in Staršah.
Tekoči odhodki in transferi potekajo v skladu s sprejetim proračunom, medtem
ko se bo realizacija investicijskih odhodkov in transferjev delno prenesla v leto
2012 – zaradi zamikov pri pridobivanju dokumentacije.
Ob koncu naj omenimo še dve veliki pridobitvi naše občine v letu 2011:
• Uvedba občinske blagajne s 1. 6. 2011, kjer lahko občani nekatere položnice
poravnavajo brez provizije.
• Ustanovitev javnega podjetja Gradnje Starše, javno podjetje, d.o.o., ki je
bilo ustanovljeno z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Gradnje Starše
na 7. seji občinskega sveta 7. 9. 2011 in je v 100 % lasti Občine Starše.
Glasilo Občine Starše
OBČINSKI SVET OBČINE STARŠE
N
Avtorica: Stanka Vobič
a volitvah 10. 10. 2010 so bili
za novo, štiriletno obdobje
izvoljeni člani Občinskega sveta
Občine Starše, 24. 10. 2010 pa je bil
za župana izvoljen tudi Bojan Kirbiš.
Prvič so se sestali na konstitutivni seji 10. 11. 2010. Predsednik
Občinske volilne komisije Občine
Starše Marjan Premzl je podal
poročilo o izidu rednih volitev za
člane občinskega sveta in rednih
volitev za župana. Člani Občinskega
sveta so potrdili mandate članicam
in članom ter županu. Imenovali so
komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja.
Na 2. redni seji so se sestali 20. 12.
2010. Na seji so sprejeli rebalans za
leto 2010, Odlok o porabi koncesijske
dajatve za trajnostno gospodarjenje
z divjadjo, ustanovili in imenovali
so naslednje odbore: Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem (7
članov), Odbor za komunalno dejavnost in gospodarske javne službe
(7 članov), Odbor za družbene dejavnosti (7 članov). Imenovali so člane
Nadzornega odbora (3), Statutarnopravne komisije (5) in Občinske volilne komisije (8).
Imenovali so predstavnika v Svetu
Mariborske knjižnice ter sprejeli
sklep o začetku aktivnosti v zvezi
z ustanovitvijo javnega podjetja v
lasti Občine Starše. Obravnavali so
predlog statuta in poslovnika. Da
se dejansko stanje v naravi uredi
s pravnim in da pri urejanju cest
in poti ne prihaja do nepotrebnih
zapletov so sprejeli sklep o odkupu
nepremičnin po katerih potekajo
javne poti do stanovanjskih zgradb,
po ceni 5 EUR za m2. Določili so tudi
vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
za leto 2011 in cene za uporabo
večnamenske športne dvorane.
3. redna seja je bila 10. 2. 2011.
Svetniki so sprejeli Poslovno finančni
načrt
Javnega
medobčinskega
stanovanjskega sklada Maribor za
leto 2011, Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o ustanovitvi
JMSS Maribor ter Spremembe in
dopolnitve Statuta JMSS Maribor,
Odlok o proračunu Občine Starše za
leto 2011 in 2012 v I. branju, Pravilnik o plačah, sejninah in drugih
prejemkih občinskih funkcionarjev,
članov delovnih teles občinskega
sveta in članov drugih organov
Občine Starše, Letni program športa
v Občini Starše za leto 2011. Obravnavali so poslovnik, vendar o
njem niso glasovali.
4. redna seja je potekala 16. 3.
2011. Svetniki so sprejeli Odlok o
proračunu Občine Starše za leto
2011 in 2012 v II. branju, Pravilnik o
sprejemanju otrok v vrtec, Pravilnik
o spremembi Pravilnika o denarnem
prispevku za novorojence, Tehnični
popravek Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za podeželje v
Občini Maribor, potrdili so ceno za
1m2 zemljišča v predvideni obrtnoposlovni coni v Zlatoličju po 8 EUR.
5. redna seja Občinskega sveta
Občine Starše je bila 13. 4. 2011.
Svetniki so se seznanili z Informacijo o trendih varnostnih pojavov na
območju Občine Starše v letu 2010,
s Poročilom o delu Medobčinskega
inšpektorata za leto 2010, dali so
soglasje k ceni socialno varstvene
storitve »pomoč na domu« v višini
16,96 EUR na efektivno uro oziroma
4,53 EUR na efektivno uro za uporabnika, sprejeli so Odlok o zaključnem
računu proračuna Občine Starše za
leto 2010 ter pooblastili občinsko upravo, da opravi vsa dejanja potrebna
za neposredno podelitev koncesije
na področju zobozdravstva. Župana
so pooblastili, da z Občino Kolan na
Otoku Pag prične pogovore o medsebojnem sodelovanju ter imenovali
za članico Nadzornega sveta Javne-
december 2011
7
Glasilo Občine Starše
ga medobčinskega stanovanjskega
sklada Vobič Stanko, za dobo 4 leta.
Potrdilo so tudi ceno priklopa na
kanalizacijsko omrežje v višini 1.020
EUR za nove naročnike.
6. seja je potekala 18. 5. 2011.
Svetnikom so se najprej predstavili
kandidati za ravnatelja. Na podlagi
predstavitev so se člani Občinskega
sveta odločili, da za ravnatelja Osnovne šole Starše podprejo kandidaturo Franca Kekca. Sprejeli so
Sklep o pristopu Občine Ormož,
Občine Središče ob Dravi in Občine
Sveti Tomaž k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju in
Odlok o ustanovitvi organa Skupne
občinske uprave občin v Spodnjem
Podravju, se seznanili s pilotskim
projektom Posodobitev javne razsvetljave, podelili Plaketo z zlatim
grbom Stanetu MATJAŠIČU, Plaketo
s srebrnim grbom Faniki BUTOLEN
in Ivanu PAVEU ter Plaketo z bronastim grbom Otu KACJANU in Cvetu
ZAVRŠKEMU. Sprejeli so Novelacijo
dokumenta identifikacije investici-
8
december 2011
jskega projekta za gradnjo parkirišča
nasproti vrtca v Staršah, Tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini
Maribor in Dopolnitev letnega
načrta pridobivanja in razpolaganja
nepremičnega premoženja Občine
Starše za leto 2011.
načrta pridobivanja nepremičnega
premoženja, Odlok o programu
opremljanja stavbnih zemljišč za
obstoječo komunalno infrastrukturo
in merilih za odmero komunalnega
prispevka za območje Občine Starš
ter Odlok o ustanovitvi Javnega
podjetja Gradnje Starše, javno podjetje, d.o.o. V Nadzorni svet javnega
podjetja Gradnje Starše, d.o.o, so
imenovali Marjana Maleka in Antona Turka. Sprejeli so lokalni energetski koncept ter zadolžili občinsko
upravo, da pripravi vse potrebno
za oddajo v najem streha OŠ Starše
in streha Doma KS Brunšvik v najem za izgradnjo sončne elektrarne.
Potrdili so Dokument identifikacije
investicijskega projekta Ureditev
vaškega središča Prepolje in Marjeta
na Dravskem polju. Občanom, ki še
niso plačali priklopa na kanalizacijsko omrežje, so omogočili, da to
poravnajo še v šestih obrokih po 175
EUR.
7. seja je potekala 7. 9. 2011. Svetniki
so potrdili drugo uradno prečiščeno
besedilo Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega sklada Maribor, sprejeli Letno poročilo JMSS
Maribor za leto 2010 in odpisali
terjatev JMSS Maribor za leta 2005,
2006 in 2007. Za direktorico Javnega
medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za mandatno obdobje
štirih let so imenovali mag. Tanjo
Vindiš Furman. Občinski svet Občine
Starše je pooblastil občinsko upravo,
da pripravi vse potrebno za zbiranje
ponudb za izbor najugodnejšega
ponudnika za izgradnjo WI-FI
omrežja. Sprejeli so Odlok o rebalansu proračuna Občine Starše za 8. seja je bila 23. 11. 2011. Svetniki
leto 2011, dopolnitev Letnega so obravnavali in sprejeli Odlok o
ustanovitvi skupne občinske uprave
»MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN
MEDOBČINSKO REDARSTVO«, Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o javnem glasilu Občine Starše,
Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo pločnikov
in avtobusnih postajališč v naseljih
Marjeta – Trniče ob lokalni cesti LC
386 010, Pravilnik o subvencioniranju otroške prehrane v Občini Starše,
Dokument identifikacije investicijskega programa (DIIP) za ureditev
novih poti in ostala agromelioracijska dela na komasacijskem območju
Zlatoličje. Imenovali so uredniški odbor, za odgovorno urednico Mojco
Kacjan, za člane uredniškega odbora
pa Katjo Blažič (Grabrovec), Katarino
Trstenjak, Ivana Klepa in Leo Rajh.
Podali so soglasje k Statutu javnega
Glasilo Občine Starše
podjetja Gradnje Starše, d.o.o., in
k imenovanju Antona Ekarta, ing.
gradb., za direktorja tega podjetja.
Sprejeli pa niso Strategije razvoja
turizma na območju 22 občin Zg.
Podravja (Osrednja Štajerska) Maribor–Pohorje-Slovenske gorice in
Dravsko polje 2010 – 2020, ker je v
njej premalo zajeta Občina Starše.
9. seja je bila 17. 12. 2011. Na seji
so svetniki obravnavali Odlok o rebalansu proračuna Občine Starše za
leto 2011 ter povišanje vrednosti
točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto
2012.
Svetniki so odločali o zadevah tudi na
5-ih korenspondenčnih sejah. Na njih
so sprejeli Investicijski program za
vrtec Najdihojca, sklep o sodelovanju na javni dražbi, sklep o določitvi
največjega števila otrok v enotah
vrtca, sklep o imenovanju vršilca
dolžnosti direktorja Javnega podjetja Gradnje Starše, d.o.o., Dokument
identifikacije investicijskega programa za izgradnjo večnamenskega
igrišča z umetno travo v Staršah in v
Brunšviku ter Letni program športa v
Občini Starše za leto 2012.
Vse seje so javne in so objavljene
na spletu. Prav tako vabimo v prihodnje vse novinarje, da se nam
pridružijo. Povzetke sej pa lahko
najdete tudi v arhivu na spletni
strani Občine Starše, www.starse.
si/Oddaje-p157.
DATUM
10.11.
2010
20. 12.
2010
10. 02.
2011
16. 3.
2011
13. 4.
2011
18. 5.
2011
7. 9.
2011
23.11.
2011
17. 12.
2011
Število
prisotnih
svetnikov
13
13
13
13
12
13
12
11
13
december 2011
9
Glasilo Občine Starše
V
OBČINSKA BLAGAJNA
pritličnih prostorih Občine
Starše je 01. 6. 2011
pričela delovati občinska blagajna,
katere glavni namen je plačevanje
vsakomesečnih obveznosti, ki se
pojavljajo v vsakem gospodinjstvu,
brez provizije. V sistem plačevanja
nam je do sedaj uspelo vključiti
dvanajst dobaviteljev.
Pobudo za delovanje blagajne je podal župan Bojan Kirbiš in s skupnimi
močmi župana in občinske uprave
nam je zastavljen cilj uspelo realizirati. K uspešnemu delovanju ste pripomogli tudi vi, občanke in občani,
saj ste ponujeno možnost plačevanja
obveznosti sprejeli z veliko stopnjo
zaupanja, za kar se vam zahvaljujemo. Prav je, da vas seznanimo, da
je bilo v prvih šestih mesecih poravnanih 5.516 obveznosti (v višini
169.447€), ter na strani občanov prihranjenih 5.295€ - povprečni izračun
provizije pri plačilu na bančnem ali
poštnem okencu. Seveda nastanejo
z delovanjem blagajne tudi s tem
povezani stroški, ki znašajo za isto
obdobje 1.574 €. V ta znesek ni zajeta začetna investicija, ki pa je bila
planirana v odhodkih proračuna za
leto 2011.
Zelo smo ponosni, da je delovanje
blagajne v Občini Starše k takšnemu
razmišljanju spodbudilo tudi sosednje občine, saj smo v tem trenutku
ena izmed prvih manjših občin, ki se
je odločila za delovanje blagajne.
Anita Tement
Rdeči križ Starše
V
Avtorica:
Fanika Butolen,
predsednica KORK Starše
sakodnevno iz televizije in radia poslušamo, da smo v krizi,
kot kažejo napovedi pa še lep čas
ne bo odšla. Prav tako v teh težkih
časih še toliko večjo vlogo igrajo
humanitarne organizacije. Kot kaže
poročilo Rdečega križa se je v letu
2011 kriza še bolj globoko zajedla.
Smo v obdobju intenzivnega socialnega razslojevanja, ki povečuje obseg revščine, socialne izključenosti,
diskriminacije in povečuje razliko
med tistimi, ki imajo in tistimi, ki
nimajo. Rdeči križ vidi revščino kot
pomanjkanje blaginje, ki predstavlja veliko negotovih okoliščin, za
katere je značilno stalno pomanjkanje finančnih sredstev. Poleg tega
revščina prinaša druga resna pomanjkanja in omejitve, kot na primer: revni ljudje so pogosto slabega
zdravja, pogosteje in za daljši čas so
brezposelni ali zelo slabo plačani, kar
mnogokrat vodi v razbite družine.
Da je stanje resno, je na naši letni
skupščini dejal tudi sekretar OZRK
10
december 2011
Maribor Alojz Kovačič: “Stanje v
OORK Maribor je zelo kritično, je
najtežje v zadnjih 20 letih. Iz EU smo
dobili 548 ton hrane, med občane
Maribora smo je razdelili 80 %,
20 % pa je bilo razdeljeno med
KORK.“ Opozoril je tudi na veliko
število ljudi, ki nimajo na dan niti
enega toplega obroka, tako da zanje
izdajajo vsako sredo potrdila za topel obrok, ki ga dobijo v javni kuhinji. Ljudje z 200 evrov mesečno ne
morejo preživeti, mladi so na plečih
babic in dedkov. Sociala je v taki krizi,
kot še ni bila.
V letu 2011 je KORK Starše pri svojem delu veliko sodelovala z Osnovno šolo Starše. Šolski prostori nam
služijo za krvodajalske akcije, predavanja in ostalo. Po planu imamo
vsako leto sprejem učencev v mlade
člane RK in starejše učence v člane
RK. Naša stalna skrb so starejši, ki so
dopolnili 80 in več let, obiščemo jih
pred prazniki in ob njihovih rojstnih
dnevih, saj se dobro zavedamo, kaj
jim pomeni naš obisk. Z KORK Marjeta organiziramo dve krvodajalski
akciji. Prav tako smo razdelili pakete
“Nikoli sami” in hrano iz Evropske
unije. Na občnem zboru podelimo
tudi priznanja krvodajalcem za darovano kri. V letu 2011 so priznanja
prejeli:
Beno Gorinšek za 5x darovano kri,
Oliver Bučak za 10x, božica Grgec je
kri darovala 15x, Stanka Vobič 25x,
Franc Kekec 25x, Anton Horvat 50x
in ivan Dobnik 60x. Vsem še enkrat
iskrena hvala. V veliko zadovoljstvo
nam je zelo dobro sodelovanje z
našo občinsko upravo, za kar se jim
najlepše zahvaljujemo. Za finančno in
drugo pomoč pa se še posebej zahvaljujemo županu Bojanu Kirbišu, saj
brez financ ne bi mogli izpeljati vseh
naših obveznosti.
Glasilo Občine Starše
Kanalizacijski priključki v naši občini
O
bčina Starše je v letošnjem
aprilu pričela z izgradnjo
in montažo hišnih kanalizacijskih
priključkov. Gradbena pogodba je
bila sklenjena z najugodnejšim ponudnikom na javnem razpisu, podjetjem PGGH, d.o.o., Kosarjeva 4 iz
Maribora. Z gradbenimi deli smo
pričeli v naselju Zlatoličje, nadaljevali v Prepoljah in Trničah. Manjši
del hišnih priključkov je bilo izvedenih tudi v naselju Marjeta.
Izvajalec del je, kljub vsem naporom
naročnika Občine Starše in nadzornega inženirja, s pogodbenimi
deli zamujal. Občina Starše kot investitor je vseskozi opozarjala izvajalca, da mora povečati dinamiko
napredovanja del. Izvajalec je sicer
povečal število delovnih ekip na
terenu, vendar kljub temu ni uspel
ujeti določenih pogodbenih rokov za
dokončanje del. Ob pritisku s strani
predstavnikov občine in nadzornega
inženirja ter lastnem zavedanju, da
do pogodbenega roka dela ne bo
uspel dokončati, je izvajalec pričel
iskati »opravičila« za svoj zaostanek.
Izvajalec je nato v začetku meseca
oktobra samovoljno prekinil s pogodbenimi deli.
Medtem smo končali z montažo
prečrpališč na sekundarnih vodih
kanalizacije v Marjeti, katere bodo
delavci elektra v naslednjih dneh
priklopili na omrežje. Prav tako poteka geodetska izmera položenih
kanalizacijskih cevi in jaškov za
potrebe Katastra gospodarske javne
infrastrukture. Zbiramo tudi izvajalca za snemanje položene kanalizacije s kamero in test vodotesnosti
položenih cevi.
Občina Starše že pripravlja nov razpis za izvajalca hišnih kanalizacijskih
priključkov. Takoj, ko bo postopek
zaključen, bomo z novih izvajalcem
sklenili gradbeno pogodbo in nadaljevali z deli.
Občanke in občane naše občine pa
naprošamo za razumevanje, prav
tako tudi pozivamo vse, da se glede
morebitnih vprašanj za izvedbo
kanalizacije obrnete na Bogdana
Rokavca - 031 442 600.
Bogdan Rokavec
Niso le sladke sanje, ki za hip
zaživijo v nas. Ves svetel in lep ni le praznični
čas. Je misel, ki naj nas vodi skozi vse leto
vse dni, naj dobrota
prebiva med vsemi ljudmi.
Želimo vam lepe božične praznike
in notranjega miru.
V letu 2012 pa veliko zdravja,
reče,uspešnega sodelovanja in
medsebojnega spoštovanja.
december 2011
11
Pitna voda
Glasilo Občine Starše
Poročilo o pitni vodi v Občini Starše
Podatki o trdoti vode v nemških trdotnih stopinjah (°dH):
Kraj
V
Avtor:
Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
obdobju januar – oktober
2011 je bilo na odjemnih
mestih za vzorce pitne vode v Občini
Starše, v okviru notranjega nadzora,
odvzetih skupaj 136 vzorcev vode,
od tega 78 vzorcev za mikrobiološke
preiskave, 50 vzorcev za fizikalno
kemijske preiskave in 8 vzorcev za
preiskave na pesticide. Odjemna
mesta za vzorce vode so v Brunšviku
(Bar Jurček), Rošnji (Bar Bandur),
Staršah (Osnovna šola) in Zlatoličju
(okrepčevalnica Veseli Škotje). Obseg preiskav je bil v tem letu izjemoma zelo velik, zaradi odvzema
vzorcev in izvajanja preiskav s strani
dveh izvajalcev – ZZV Maribor in Komunale Ptuj.
12
Od 78 vzorcev za mikrobiološke preiskave so bili neskladni 4 vzorci (po
dva v vsakem laboratoriju). V dveh
vzorcih je bila ugotovljena prisotnost
koliformnih bakterij (po 1 enota –
Brunšvik, Rošnja), v dveh vzorcih pa
je bilo preseženo skupno število mikroorganizmov (obakrat v Rošnji). Pri
tem velja poudariti, da so ti neskladni
izvidi predvsem posledica stanja na
odjemnem mestu (premajhen pretok
vode), ne pa nujno tudi na omrežju.
Ugotovljene neskladnosti nimajo vpliva na zdravje potrošnikov, glede na
pravilnik o pitni vodi je bila voda z
mikrobiološkega vidika zdravstveno
ustrezna.
Vzorci za fizikalno-kemijske preiskave
so bili vsi skladni s pravilnikom o pitni
vodi. Ker je večina parametrov daleč
pod dovoljeno vrednostjo, podajam
podatke samo za nitrate (mejna vrednost je 50 mg/l) in za skupno trdoto
vode. Vsi ostali podatki so na vpogled
na KP Ptuj.
december 2011
Podatki o vsebnosti nitratov v mg/l vode:
Kraj
mar.
apr.
jun.
avg.
sept.
Pitna voda
Glasilo Občine Starše
okt.
jan
feb
mar.
apr.
jun.
avg.
sept.
okt.
Starše
16,2
16,8
15,8
15,3
18,4
17,0
13,4
26,8
Rošnja
15,5
17,0
-
16,3
18,2
15,9
12,6
14,4
Zlatoličje
16,4
-
15,0
17,0
18,0
18,3
17,2
46,1
14,8
15,9
14,2
16,0
-
15,5
12,4
18,7
jan
feb
Starše
28,6
25,0
29,5
28,0
28,3
43,4
30,9
26,8
Brunšvik
Rošnja
28,0
25,5
28,3
25,7
31,2
45,0
28,9
14,4
Zlatoličje
38,2
-
37,2
43,9
44,3
44,8
47,6
46,1
Brunšvik
23,3
20,2
23,2
32,3
32,3
-
32,9
18,7
Količino v vodi prisotnih ostankov pesticidov razen, v črpališčih, dodatno kontroliramo tudi na omrežju. V
Občini Starše sta za kontrolo pesticidov dve odjemni mesti. Dovoljena vrednost za posamezen pesticid je
0,1 µg/l vode, oz. 0,5µg/l za vsoto pesticidov. V naši pitni vodi se v izmerljivih količinah pojavljata atrazin
in desetil atrazin – ostanka iz škropiv za zatiranje plevelov v koruzi.
Podatki o vsebnosti pesticidov v µg/l vode:
Trdoto vode povzročajo v vodi raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogen karbonati ter kalcijev sulfat, ki jih voda na svoji
poti do zajetij raztaplja iz prsti, in kamnin. Količina in vrsta raztopljenih snovi je odvisna od področja, kjer voda izvira, in od kemične sestave podlage,
preko katere teče. Trdota vode je torej posledica stanja okolja, v katerem
živimo. Trdota vode se najpogosteje podaja v nemških trdotnih stopinjah
(ºdH).
Odvzemno
mesto
marec
Atrazin
maj
Desetil
atrazin
Atrazin
junij
Desetil
atrazin
Atrazin
julij
Desetil
atrazin
Atrazin
Desetil
atrazin
Starše
0,06
0,09
0,07
0,10
0,08
0,08
0,11
0,11
Zlatoličje
0,11
0,21
0,08
0,14
0,05
0,08
0,14
0,14
Za občasno presežene vrednosti atrazina in desetil atrazina imamo od Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pridobljeno oceno tveganja, na osnovi katere izjavljamo, da pitna voda iz omrežja vodovodnega sistema s temi vrednostmi pesticidov ne predstavlja
tveganja za zdravje uporabnikov. V okviru državnega monitoringa pitne vode je bilo na
odjemnem mestu v OŠ Starše odvzetih 5 vzorcev vode za mikrobiološke in osnovne kemijske preiskave. Vsi vzorci so bili skladni s pravilnikom o pitni vodi.
Občasne težave zaradi pojavljanja peska in vodnega kamna na končnih vejah cevovodov
smo reševali s periodičnim izpiranjem cevovodov. Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z
nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem vodovarstvenih pasov črpališč, v skladu z načrtom notranjega
nadzora. Ker je mikrobiološka kvaliteta vode na vodnih virih zelo dobra, vode ne kloriramo. Kot zaključek navajam, da je bila kljub ugotovljenih odstopanjem oskrba s pitno
vodo v Občini Starše varna, skladnost parametrov pa primerna.
december 2011
13
društva se predstavijo
Glasilo Občine Starše
25 let društva in folklorne skupine
65 let delovanja Lovske družine Starše
in novi starešina z upravnim odborom
Avtor:
Marjan Malek
Avtor:
Marjan Malek
L
V
letu 2012 KUD “Franc Ilec”
in folklorna skupina praznujeta 25 let delovanja. V času 25-letnega delovanja društva smo beležili
številne uspehe na medobčinskih,
regijskih in državnih godčevskih in
folklornih srečanjih.
V Rošnji in širše v Občini Starše
domujejo beseda, pesem, glasba in
ples, ki povezujejo in razveseljujejo
člane društva in ljudi. Ob ustanovitvi
društva smo govorili le o popolnitvi
kulturne vsebine našima krajema,
Loka - Rošnja, a je skozi leta preraslo vse okvirje teh dveh krajev,
društvo je postalo promotor kulturne dediščine občine v Sloveniji in
širše v Evropi. Nastopi doma, v krajih
občine, po Štajerski, Sloveniji in Evropi, so folklorno skupino in ime KUD
“Franc Ilec” zaznamovali in uvrstili
med priznane folklorne skupine,
pod vodenjem umetniškega vodje
Vasja Samca in predsednika društva
Marjana Maleka. Našo dejavnost
dopolnjujejo pevci in godci ljudskih
pesmi in ljudskih viž. Njihovi nastopi
so znani po igranju na bršljanov list
(Izidor Pernek), skupini pa nastopata
na območnih in regijskih srečanjih,
trikrat pa so se uvrstili na zaključno
državno srečanje ljudskih pevcev in
godcev. V društvo deluje tudi skupina harmonikarjev na diatonično
harmoniko, v zadnjem obdobju pa
društvo uspešno predstavlja trio
ljudskih godcev. V društvu ustvarjamo obujanje ljudskih običajev, na-
društva se predstavijo
Glasilo Občine Starše
Beltinci,državna revija, 31. 7. 2011
Folklorna skupina KUD “Franc Ilec”, leta 1987
vad in šeg skozi plesne postavitve,
glasbene nastope kot skeče in ljudsko igro. Znani smo po ohranjanju
izročila plesalčev in oračev, z vsakoletnim obiskom ljudi v naši občini.
Velik delež pri ustvarjanju našega
društva ima FOLKLORNA SKUPINA,
ki tega leta prav tako praznuje 25
let delovanja. V tem času je skupina
zrasla v številčno in trdno skupnost
plesalcev in prijateljev. Skupina, ki
jo tvorijo poročeni pari, sorodniki
in dobri prijatelji iz Loke, Rošnje,
Starš, Zlatoličja, Maribora in celo še
iz ostalih krajev. Pohvalimo se lahko
z dvanajstimi plesnimi pari in petimi
glasbeniki. Imamo petindvajset ple-
snih postavitev, saj smo poznani po
tem, da vsako leto ustvarimo nov
plesni splet. S temi plesnimi spleti
nastopamo doma in v tujini. Uspešno
nastopamo na medobmočnih, regijskih preglednih srečanjih odraslih folklornih skupin, bili že večkrat
udeleženci zaključnih državnih
folklornih srečanj. Nazadnje leta
2011. In ne pozabljamo na mlade:
z Osnovno šolo Starše organiziramo
Mednarodni otroški folklorni festival
Pozdrav jeseni. Folklorna skupina je
tudi zelo aktivna članica ZLTSS - CIOFF Slovenije.
Svoj jubilej bomo obeležili z
društvenim koncertom v Rošnji,
Mednarodnim folklornim festivalom odraslih folklornih skupin v
Staršah in Mednarodnim otroškim
folklornim festivalom v Staršah ter
gostovanji v tujini.
ovska
družina
Starše
praznuje v tem letu 65 let
delovanja, saj je bila z dekretom takratne države ustanovljena
leta 1946. Skozi 65-letno delovanje
so jo spremljali različni dogodki, upravne in državne spremembe. Spremembe so potekale tudi znotraj
lovske organizacije, ki so zaznamovale slovensko lovstvo in neposredno tudi Lovsko družino Starše. Ob
65-letnici delovanja je prav, da se
tega jubileja spomnijo tudi lovci,
spomnijo pa se tudi ustanovnih
članov lovske družine. To so tudi
na volilnem občnem zboru 18. 11.
2011 storili člani lovske družine, ki
jo danes sestavlja 68 članov.
Lovska družina ima danes cca 3.000
km2 lovne površine, lovno divjad
v lovišču pa predstavljajo srnjad,
poljski zajec, poljska jerebica in fazan. Lovci za svoje lovišče skrbijo
z lovsko gospodarskim načrtom
in načrtom odstrela lovne divjadi.
Skozi vseh 65 let lovci ob skrbi za
lovno divjad skrbijo tudi za ostalo
divjad in ptice, skrbijo za ohranjanje življenjskega prostora za to divjad, ob tem pa tudi za ohranjanje
življenjskega prostora ljudi. Prav
zaradi tega poteka primerno sodelovanje z lokalno skupnostjo, drugimi
društvi vezanimi na naravo in seveda
s kmetovalci. V zadnjem obdobju
razvoja kmetijstva se poizkuša tudi z
njihove strani primerno gospodariti
za ohranjanje življenjskega prostora
divjadi kot človeka. In skupna skrb
za okolje in naš skupni življenjski
prostor daje garancijo za primerno
bivanje človeka in divjadi v okolju in
naravi, predvsem je to pomembno
na našem Dravskem polju.
tovarištvo, ter na ta način ustvarimo
novo vzdušje in pogoje za gospodarjenje v lovišču in v dobro divjadi.
Izredne volitve v lovsko
družino
Volilni občni zbor je vodil Cveto
Završki, za starešino pa so na volitvah
potegovali Jožef Babič ml., Branko
Kirbiš in Janko Sitar. V drugem krogu
je dobil največ glasov navzočih
lovcev Branko Kirbiš, ki je predstavil
tudi nov upravni odbor, program pa
je predstavil ob predstavitvi kandidature.
Potekale so tudi izredne volitve v
lovski družini (naša lovska družina
ne more zaostajati za državo) in na
ta način delovno obeležila svoj jubilej delovanja, o tem pomenu pa je na
volilnem občnem zboru spregovoril
član Marjan Malek. Namen volitev
in povezanosti jubileja 65-letnega
delovanja ima tudi lovsko-etični pomen za lovsko družino. Da strne svoje vrste v tem trenutku k strpnosti
ter da s trpnim in dobrim delovanjem lovske družine uredimo tudi
medsebojne odnose, prijateljstvo,
Torej lovsko družino bo vodil in predstavljal naslednja štiri leta Branko
KIRBIŠ. Novemu starešini lovske
družine čestitamo in mu želimo
dobro vodenje lovske družine ter
odprtost te v lovski organizaciji in
lokalni skupnosti.
Novi starešina, Branko Kirbiš
14
december 2011
december 2011
15
društva se predstavijo
Glasilo Občine Starše
USPEŠNO DELO KEGLJAŠKE
SEKCIJE D.U. MARJETA
DRUŠTVO AJDA STARŠE
D
Avtorica:
Jasna Klasinc
anes, ko se vsi vedno bolj zavedamo, da tempo življenja,
kakršnega živimo, na nas vpliva vse
prej kot pozitivno, vedno pogosteje
poslušamo o tem, kako pomembno
je, da se večkrat družimo, poveselimo ali sodelujemo v družabnem
dogajanju okrog nas.
Tako mislimo tudi žene in dekleta,
ki smo se odločile, da nadaljujemo
delo Aktiva kmečkih žena Starše.
Za uresničitev svojih idej smo morale najprej iz aktiva ustanoviti
društvo, nadele smo si ime Društvo
Ajda Starše, Društvo žena in deklet
za ohranjanje podeželske tradicije.
Pisal se je 24. 5. 2011, ko smo rekle;
tako zdaj gre pa zares. Birokratski
mlini še niso prav stekli in že smo
bile povabljene na prvo prireditev
v naši občini, otvoritev novega
vrtca v Marjeti, ki je bila v okviru
občinskega praznika. Konec julija
smo naši občini pomagale pri predstavitvi na prvi Starški noči na Otoku
Pag, kjer smo gostitelje presenetile
z našimi kulinaričnimi dobrotami,
seveda pa nismo manjkale niti na
prireditvi Pozdrav jeseni. Preizkusile
pa smo se že tudi v prvem samostojnem projektu, ko smo pripravile
naše prvo »kožuhanje«, za katerega
mislimo, da je zelo lepo uspelo in
pokazalo, da ljudje v naši občini znamo stopiti skupaj.
Seveda pa se nas Ajdice da videti
še kje drugje, kot na prireditvah.
Vsak petek zvečer se nam lahko
pridružite in nas spoznate v prostorih KS Marjeta in bivše ambulante
v Staršah. Nekatere naše članice
16
december 2011
takrat ustvarjajo vse to, kar lahko
vidite na naših razstavah, nekatere
pa pridejo zgolj na klepet. Zato vabljene vse, ki bi se rade morda kaj
naučile, nam pokazale kakšno svojo
spretnost ali bi se rade le sprostile
ob ženskem klepetu.
Za nami je torej dokaj uspešen
začetek delovanja, ki ga seveda
želimo nadgrajevati tudi v prihodnjem letu.
društva se predstavijo
Glasilo Občine Starše
N
Avtor:
Edvard Poš, vodja sekcije
a pobudo nekaterih članov
D.U. Marjeta smo jeseni
leta 2008 ustanovili sekcijo steznega kegljanja pri D.U. Marjeta. Nekaj
tekmovalcev smo pridobili tudi iz
kegljaške sekcije steznega kegljanja
D.U. Starše, ker tam zaradi velikega
števila članov niso mogli zadovoljiti
svojih tekmovalnih ambicij. Želja
po ustanovitvi lastnega društva v
okviru D.U. Marjeta je bila prav gotovo odločilna. Ostale člane sekcije
je pridobil Tone Rodošek iz Prepolj,
saj nas je kar nekaj že rekreativno
kegljalo na kegljišču v Prepolju. Na
ustanovnem sestanku smo ga izvolili za predsednika, za vodjo ekipe
pa je bil izbran Eduard Poš.
V jeseni leta 2008 smo se prijavili na
tekmovanjue v ligi Zgornje Podravske
zveze društev upokojencev Maribor
in pričeli s pripravami ter prijateljskimi tekmami. Prvo leta sodelovanja v
ligi za pokal ZPZDU smo med desetimi ekipami osvojili 8. mesto. Poznala
se je naša neizkušenost in tekmovalna trema. Drugo leta tekmovanja
smo med ll. ekipami zasedli že zelo
dobro 5. mesto, s pomočjo novih
članov sekcije, še posebej bivšega
večkratnega svetovnega prvaka v
kegljanju Franca Kirbiša, ki se je prav
tako upokojil, ter nam pomagal s
tekmovalnimi in organizacijskimi
nasveti in spodbudami. V istem tekmovalnem razdobju smo sodelovali
tudi na večih jubilejnih tekmovanjih,
kot so Jezernikovi dnevi v Lovrencu
na Pohorju, kjer smo enkrat osvojili
tretje, enkrat pa četrto mesto.
Ob prazniku Občine Ruše, 60-letnici
njihovega društva upokojencev in jubilejnih 50 let kegljaške sekcije smo
16. junija 2009 osvojili med 18 ekipami solidno 8. mesto. Na tekmovanju ob prazniku Občine Starše smo
enkrat osvojili pokal za 2. mesto, enkrat pa smo bili tretji za ekipama KK
Prepolje in rekreativci z nazivom Polanci. Ekipa KK Prepolje na takšnem
tekmovanju skoraj nima konkurence,
saj se tudi v 3. slovenski ligi vzhod
borijo za sam vrh in uvrstitev v višji
rang tekmovanja.
Tudi naša sekcija je v letošnjem Ietu
obstoja pripravila tekmovanje v borbenih igrah (5+1) na kegljišču v Prepolju. Sodelovali smo z ekipama D.U.
Marjeta in D.U. Starše ter rekreativci
PGD Trniče, PGD Prepolje, z ekipo
veterani Športnega društva Prepolje. Za popestritev tekmovanja
sta poskrbeli še ekipa Bar Prepolc in
ekipa KUD Urska iz Prepolja. Na tem
tekmovanju smo tudi zmagali pred
ekipo veteranov Športnega društva
Prepolje in ekipo D.U. Starše.
Na vsakoletnih borbenih igrah v
peterkah, ki jih prireja KK Miklavž s
sodelovanjem kegljaške sekcije D.U.
Marjeta, smo v marcu 2006 v skupini
društev upokojencev osvojili pokal
za 2. mesto in se ob proglasitvi rezultatov in prijetni zabavi mastili s svinjskimi kračami.
Po zmagi na regijskem zbirnem tekmovanju (2 X 30 lučajev) za državno
prvenstvo se je naša Peterka, žal oslabljena, 7. oktobra 2011 udeležila
državnih športnih iger upokojencev
Siovenije v Litiji. Nas najboljši tekmovalec Franc Kirbiš je tekmoval s
KK Konstruktor na pokalu Evrope v
Nemčiji, zato je tudi 12. mesto izmed
16 sodelujočih regij kar lep uspeh. S
pomočjo sponzorjev (Občina Starše,
Bar Prepolc in VOP Macuh Branko
s.p.) nam je uspela udeležba na tem
prestižnem tekmovanju.
Letos v decembru pripravljamo na
kegljišču v Prepoljah ob 3. obletnici
delovanja sekcije božični turnir v
borbenih igrah (5+1). Povabili bomo
ekipe iz območja Občine Starše
in nekaj ekip iz lige ZPZDU Maribor. Razpored tekmovanja bomo
pravočasno objavili v občinskem
glasilu. Moramo se zahvaliti tudi
bivšemu županu Občine Starše Viliju
Ducmanu za pomoč pri nabavi trenirk, Baru Prepolc ter Arnejcicu s.p.
za nakup tekmovalnih dresov. Še
nekaj dogodkov, kot je 80. obletnica
našega najstarejšega člana Lovra
Kirbiša ter prezgodnja izguba Jožeta
Gerečnika in Brunota Perkota je tudi
zaznamovalo obdobje našega delovanja.
december 2011
17
Društva se predstavijo
Glasilo Občine Starše
HUMANITARNO
DRUŠTVO
Avtor:
Miran Zorin
Humanitarno društvo ”S srcem za občino Starše” smo ustanovili lani
na pobudo novoizvoljenega župana. Namen našega društva je razviden že iz imena-pomagati pomoči potrebnim v naši občini. Sodelujemo na vseh večjih prireditvah v občini, kakor tudi v pobratenih
občinah,organiziramo prireditve v humanitarne namene. Predstavljamo se s pristnimi domačimi dobrotami, zbrane prispevke pa namenimo tako ali drugače ogroženim občanom. Redki posamezniki lahko
del bornih dohodkov namenijo pomoči potrebnim, čeprav v srcu tako
čutijo.V našem drušvu pa lahko z malo truda sodeluješ pri zbiranju
prepotrebnih sredstev v humanitarne namene. V naši občini je kljub
teškim časom veliko ljudi širokega srca, zato število naših članov konstantno narašča.Vabljeni v naše društvo!
Srečanje vojnih
veteranov Občine
Starše
V soboto, 26. 11. 2011, smo se vojni veterani že
tretjič letos sestali z namenom, da zaokrožimo
naše sodelovanje v tem letu. Dogovorili smo se o
načinu dela v prihodnje, s poudarkom, da sodelujemo na državnih in občinskih proslavah naše
občine. Župan Občine Starše, Bojan Kirbiš je po
kratkem nagovoru pozdravil naše sedanje delo in
trud. Ob utrjevanju prijateljstva smo nadaljevali
druženje. Manjkalo ni dobre glasbe, kot tudi ne
jedače in pijače. Takšna srečanja utrjujejo naše
vezi in omogočajo organizirano sodelovanje v
Občini Starše.
18
december 2011
V imenu veteranov želimo vsem občankam in
občanom mirne, prijetne praznike in vse dobro
v letu 2012.
Glasilo Občine Starše
Društva se predstavijo
Zaključuje se uspešno leto
v kud »Ivan Lončarič«
Avtorica:
Mira Lončarič
P
red nami je adventni čas, pred nami so dolgi zimski večeri, pred nami je veseli december, pred nami so
prijetni in veseli dnevi, dnevi polni pričakovanj. Pred nami so različne priložnosti za lepe trenutke, ki jih
namenimo najbližjim, pred nami so številne možnosti, ko lahko več pomislimo na tiste, ki jim življenje ni
vedno naklonjeno in jim lahko namenimo del svojega prostega časa ali celo del sebe.
Koliko stvari se lahko zgodi v enem
mesecu? Naj bo v letu, ki prihaja, več
takih trenutkov in priložnosti, saj je
tistih, ki to potrebujejo, tudi v našem
okolju veliko. Seveda pa je mesec
december tudi mesec, ko se radi ozremo nazaj čez vse dneve v letu in
naredimo neke vrste »inventuro« pri
sebi, v družini, na delovnem mestu
ali v društvu, kjer mnogi naši krajani
opravijo številne ure za vaje ali nastope. S svojim prispevkom sleherni
član poskrbi za prepoznavnost sekcije, celotnega društva in nenazadnje
naše lokalne skupnosti. Pot, ki smo jo
letos prehodili, je resnično tlakovana
z uspehi vsake sekcije, in smo lahko
na opravljeno delo ponosni. Prav je,
da bralcem občinskega glasila predstavimo najlepše dogodke, ki so jih
člani realizirali, in spomini nanje še
dolgo ne bodo zbledeli.
Ob slovenskem kulturnem prazniku
smo organizirali proslavo, na kateri je
spregovoril mag. Franci Pivec in pevkam podelil Gallusova priznanja. Še
z večjim veseljem so se pevci pripravljali na revijo pevskih zborov v Unionski dvorani, na prireditev Štajerska
poje na Vurberku in na prireditve v
občini. Revija v Unionu je bila porazdeljena v treh dneh, kar je dokaz, da
zbori še delajo in ohranjajo slovensko pesem. Slovensko ljudsko glasbo
pa ohranjajo »Šentjanževke«, ki imajo številne nastope ob druženjih, na
različnih prireditvah, na srečanjih in
december 2011
19
Društva se predstavijo
na reviji ljudskih pevcev in godcev
preko JSKD območna enota Maribor.
Člani dramske sekcije so se z igro
»Klopčič« predstavili na številnih
odrih po Dravskem polju. Mislim pa,
da jim bo ostala najbolj v spominu
tista v Oplotnici, kjer je »Joža« zatrdil, da se nocoj »ne bo pogovarjal
niti z županom, niti z župnikom, še
manj pa s Kučanom, ker se je tako
nalezo«. Pa vendar ga je po končani
predstavi na pogovor povabil čisto
pravi Kučan, ki je bil slavnostni gost
ob dnevu žena.
S posebnim zadovoljstvom pa smo
se odpravili v Ribnico na Pohorju,
kjer je svojo zadnjo predstavo odigral velik umetnik odrske besede
Stane Sever. Igralci tega društva nam
bodo predstavo vrnili v januarju.
Igralci smo nadvse hvaležni županu,
da smo končno dobili prostor za kulise, katere smo doslej shranjevali po
privatnih hišah. Posebno pa si bodo
letošnje leto zapomnili tamburaši, ki
so pripravili dva samostojna koncer-
20
december 2011
Glasilo Občine Starše
ta; na Ptuju so nastopili na reviji, ob
dnevu kulturnih društev pa v dvorani
Union v Mariboru, ko je Zveza kulturnih društev Maribor podelila
priznanje s plaketo Miri in Antonu
Lončariču za delo v društvu. Nastopili so tudi v Novalji in na 1. Starški
noči v Kolanu. Kot predstavniki Slovenije so navdušili prebivalce Srbije
na dnevih tamburanja v Starčevem.
Odslej se vam bodo lahko predstavili
tudi v novih oblačilih. Člani društva
pa so dali svoj prispevek tudi na
zelo uspeli prireditvi Pozdrav jeseni,
ko so se na samo prireditev pripeljali s konjsko vprego kar »z njive«, s
požetimi ajdovimi snopi, ljudem pa
postregli z ajdovimi žganci, gobovo
juho in mlekom. Vem, da je mnogim
prikazano obudilo spomine na leta
otroštva ali mladosti. Našo pot na
kulturnem področju smo obogatili
še z dobrodelnim Miklavževim koncertom, ki je že naša tradicionalna
prireditev, in kjer zbrana sredstva
namenimo našim občanom. Seveda
pa je otroke obdaril Miklavž. Ta se
je zahvalil zvestim donatorjem, ki iz
leta v leto napolnijo njegov koš, in
tako razveselijo otroke.
Da pa bo letos prehojena pot
resnično stlakovana kot se spodobi,
mora biti dodan še kamenček z zahvalo vsem članom, ki svoj prosti
čas namenite za delo na kulturnem
področju in prispevate k ugledu naše
občine; umetniškim vodjem sekcij
za prijetno in korektno sodelovanje,
članom PGD Trniče in drugih društev,
učencem in delavcem obeh šol in ne
nazadnje vsem zvestim gledalcem
in obiskovalcem naših prireditev,
ki naše delo cenite, podpirate, o
njem govorite s spoštovanjem in razumevanjem, da bomo še z večjim
veseljem ohranjali to, kar gojimo v
Trničah že več desetletij.
Vsem občanom pa želimo v letu,
ki prihaja vse dobro in obilo
kulturnih užitkov!
Šola & vrtec
Glasilo Občine Starše
Kuharski krožek na OŠ Starše
Avtorji:
Maja Mlakar, Patricija Gerečnik,
Maruša Zelenjak
N
a Osnovni šoli Starše že
tretje leto zapored deluje
kuharski krožek. Nekateri
učenci prav težko čakajo, da se bodo
lahko vključili vanj in začeli kuhati.
V šolskem letu 2009 / 2010 se je
pod vodstvom učiteljice Jane Dobnik
vse skupaj začelo. Najprej smo kuhali najpreprostejše jedi, kasneje pa
smo se lotili tudi bolj zapletenih jedi.
Spoznavali smo bolgarsko kulinariko
in se s tem predstavili tudi v okviru
projekta Evropska vas. Obiskovalci so
bili navdušeni nad našimi jedmi in so
jih z užitkom pojedli. Ob tem smo se
naučili zelo dobro pripraviti zavitek
iz bučk in hladno kumaričino juho z
jogurtom. Pridni smo bili celo med
novoletnimi in zimskimi počitnicami,
saj smo prišli v šolo, da smo pripravili celotno kosilo. Za takšne reči smo
seveda potrebovali denar. Velikokrat
smo se najprej podali v trgovino in
tam kupili potrebne sestavine. Ker
smo na koncu šolskega leta želeli
speči pico, smo morali najprej malo
raziskovati o njeni zgodovini, sestavinah in pripravah.
Naslednje leto nam je že vse šlo bolje
od rok, zato nas je učiteljica prijavila
na kuharsko tekmovanje Zlata kuhalnica. Regijsko tekmovanje je februarja potekalo v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Od jesenskih
prišlo do prvih treh, smo mislile da
naši izračuni niso pravilni. Toda bilo
je res. Iti smo morale na oder, kjer so
nam čestitali za osvojeno 3. mesto in
dali nagrade, ki smo si jih prislužile.
Med temi nagradami je bil tudi tečaj
kuhanja v hotelu Toplice na Bledu,
katerega se bomo udeležile 7. januarja 2012.
Pred kratkim pa so nam povedali,
da gremo še na izlet v Bad Gleichenberg. Zraven smo lahko vzele
še sedem drugih učencev, ki jih je
zanimal kuharski poklic. Najprej smo
si pogledali tovarno čokolade Zotter,
nato pa smo se odpravili v gostinsko
In prišlo je novo šolsko šolo. Ogledali smo si njihov internat in druge prostore. Nato smo še
leto …
morali izpolniti kratek vprašalnik in
S krožkom smo začele same, saj smo
ga oddati v nagradno škatlo. Sedaj
se spet morale pripravljati, tokrat za
imamo pri kuharskem krožku oddržavno tekmovanje. Kuhale smo
dih, saj učiteljica meni, da smo si
matevža, rdeče zelje in piščančja prsi
ga zaslužile. Ko pa bomo ponovno
s kožo. Končno je prišel 13. oktober,
začeli, se nam bodo pridružili še osko je bilo državno tekmovanje, ki
tali učenci, ki jih to zanima. V kratje potekalo v Čatežu. Kuhale smo v
kem načrtujemo tudi delavnico za
šotoru, kjer so bile narejene kuhinje
mlajše učence. Naučile jih bomo,
za tekmovalce. Mimoidoči so nas
kako se pripravi hrana, ki jo same
skrbno opazovali. Pripraviti smo moznamo zelo dobro skuhati.
rale šest porcij: za sodnike in za razZahvaljujemo se vsem, ki so nam
stavo ter pladenj za nas in učiteljico.
karkoli pomagali, predvsem pa
Ko smo skuhale, smo svoje lahko
učiteljici Jani Dobnik, ki nam je bila
pojedle. Bile smo še vedno malo
vedno v podporo in pomoč.
živčne, saj je bilo treba počakati na
rezultate. Po vrnitvi v šotor
so člani komisije komentirali naše delo. Naša hrana
je bila komisiji všeč, manj
pa postavitev. Šle smo na
predstavitev o kuharskih
in gastronomskih poklicih
ter šolah. Zelo smo bile
na trnih. Nestrpno smo
odštevale mesta, in ko je
počitnic smo se nekateri pripravljali
na tekmovanje, medtem pa so drugi
spoznavali še češko kulinariko, saj
smo se ponovno predstavljali na
Evropski vasi. Na tekmovanju smo
šolo zastopale Maja Mlakar, Patricija
Gerečnik in Maruša Zelenjak. Najprej smo morale predstaviti sebe
in šolo s plakatom in hrano z recepturo. Pomerile smo se s štirinajstimi
ekipami iz štajerske regije. Zasedle
smo drugo mesto in se s tem uvrstile
na državno tekmovanje. Za nagrado
smo dobile bon za picerijo Črni baron v Malečniku.
december 2011
21
Šola & vrtec
Glasilo Občine Starše
Novičke, spremembe in
novosti iz POŠ Marjeta
Š
Avtorica:
Daša Jakol
ola živi s krajem in kraj s šolo,
znajo povedati modri ljudje.
Nepisano pravilo velja tudi, če je
šola majhna in jo obiskuje le malo
število učencev. In če je šolska stavba pobarvana v modro, še toliko
bolj … Gotovo ste ugotovili, da bo v
prispevku govora o šoli »Marjetici«,
simpatični podružnici OŠ Starše.
Vsak dan šolski prag prestopi 55
nasmejanih nadobudnežev, ki svoje
znanje, spretnosti, sposobnosti in
vedenjske vzorce pridobivajo v štirih
razredih. Ob delu se učenci, učitelji
in drugi delavci šole zaradi prikupne
številčne majhnosti počutimo kot
velika družina. Slednjih – odraslih
nas je v tem hramu učenosti bolj
malo, zato pa vsi dobro poznamo
vse učence in se skupaj trudimo zanje. Šola ima letos tudi podmladek,
kar 23 »lunic« vrtca Najdihojca iz
Starš. Piko na “i”v znanem šolskem
trikotniku pa seveda pridajo starši,
ki so naši redni in dobrodošli gostje.
Šola Marjeta (Tilen Pignar, 4. b) (Foto: Daša Jakol)
22
december 2011
O UČENCIH,
ZAPOSLENIH IN PROSTORSKIH ZMOŽNOSTIH
Šola Marjeta, podružnica Osnovne
šole Starše, zajema naslednji šolski
okoliš: vasi Prepolje, Trniče, Marjeta
in Brunšvik. V letošnjem šolskem letu
ima 55 učencev. Učenci so v štirih b
oddelkih – v prvem jih je 9, v drugem
14, tretjem 12 in četrtem 20.
Na šoli delujeta dva oddelka
podaljšanega bivanja; z učenci 1. in
2. razreda je učiteljica Janja Snežič,
z učenci 3. in 4. razreda je ob ponedeljkih, četrtkih in petkih učiteljica
Ida Borak, ob torkih in sredah pa
učitelj Sašo Hovnik. Učiteljica Ida
Borak v 4. razredu poučuje tudi
angleščino. Z enim učencem 5 ur
tedensko individualno dela specialna pedagoginja Dušanka Ropoša.
Jutranje varstvo je na šoli letos prevzela pomočnica ravnatelja za vrtce
Nada Smolinger.
V kuhinji imamo kuharici Vesno
Na šoli v letošnjem letu poučujemo
naslednje učiteljice: 1. razred Maja
Žnidarič, 2. razred Daniela Šabeder,
3. razred Klavdija Kocjan in 4. razred Daša Jakol (opravljam tudi dela
vodje podružnice, saj je dolgoletna
vodja Silva Hrnčič 1. septembra
odšla v pokoj). Učence dve uri tedensko odpeljemo na športno vzgojo v telovadnico v Starše; kjer pa
eno uro športne vzgoje opravimo v
Marjeti. Podružnica je zaradi izgradnje novega vrtca, ki je v neposredni
bližini šole, in asfaltiranja zelenice
za potrebe parkirišča izgubila zelene površine za opravljanje športne
vzgoje v neposredni bližini ali popoldanske rekreacije učencev v času
OPB-ja.
V letošnjem šolskem letu na šoli
gostimo oddelek vrtca Najdihojca iz
Starš, skupino Lunice, saj v Staršah
gradijo nov vrtec in so vsi otroci iz
obeh vrtcev v Marjeti. Z nami naš
vsakdan deli 23 ljubkih malčkov,
vzgojiteljica Aleksandra Kozel in
pomočnica vzgojiteljice Nataša Cibula. Vsakodnevno srečujemo tudi
starše mlajših otrok ali njihove dedke in babice, ko jih pripeljejo ter prihajajo ponje. Otroci višjih razredov
se vozijo s šolskim avtobusom.
Zaradi oddelka vrtca v šoli letos nimamo knjižnice (učenci si knjige
izposojajo v Staršah), saj smo prostore namenili 1. razredu. Šola
tudi nima kabinetov za učitelje,
večnamenskega prostora, pisarne …
Zbornica je zelo majhna.
DOGAJANJE V TEDNU
OTROKA
V tednu otroka, ki vsako leto poteka v
začetku oktobra, smo učencem popestrili dni z različnimi dejavnostmi. V
torek so si v Staršah skupaj z učenci
matične šole ogledali lutkovno predstavo 113, še prej pa so se seznanili
z delom policistov in policijskih psov.
Tudi športni dan smo v sredo izvedli skupaj z učenci starške šole. V
četrtek in petek smo učiteljice pripravile še zanimive tehniške dni, ko
so učenci izdelovali različne izdelke iz
papirja in naravnih materialov.
Prvi šolski dan v septembru
(Foto: S. Hovnik)
Izdelek s tehniškega dne v 3. razredu
(Foto: D. Jakol)
Barčič (zjutraj) in Danico Voglar;
slednja opravlja še delo čistilke.
Hišniška opravila si delita Tone Sagadin in Boris Podgoršek. Kuhinja je
majhna, razdelilna, hrano pripeljemo iz šole Starše. Tudi jedilnica je
majhna, v njej je prostora le za dva
razreda učencev, drugi učenci jedo v
učilnicah.
Šola & vrtec
Glasilo Občine Starše
INTERESNE DEJAVNOSTI
Na podružnici deluje pravljični
krožek (mentorica Maja Žnidarič),
likovni krožek (mentorica Daniela
Šabeder), instrumentalni krožek in
otroški pevski zbor (obema mentorica Klavdija Kocjan). Za MČ RK skrbi
učiteljica Daniela Šabeder, za mladinski tisk pa učiteljica Klavdija Kocjan. Naši učenci se udeležujejo tudi
krožkov, ki potekajo na matični šoli v
Staršah (računalniški krožek, atletika,
gimnastika, odbojka …). V Starše se v
popoldanskem času peljejo s šolskim
avtobusom ali jih peljejo starši.
SODELOVANJE S STARŠI
Govorilne ure so vsak prvi četrtek v
mesecu od 16.00 do 17.30; govorilno uro imajo v tem času tudi učitelji
OPB-ja. Dopoldansko govorilno uro
opravijo razredničarke še tedensko
(M. Žnidarič za 1. b ob ponedeljkih
od 7.15 do 8.00, D. Šabeder za 2. b
ob ponedeljkih, K. Kocjan za 3. b ob
četrtkih, D. Jakol za 4. b ob petkih,
vse od 7.40 do 8.25).
V oktobru so šolo obiskali gasilci
GD Prepolje. Učence so seznanili
s pravilnim ukrepanjem v primeru
požara, otroci so tudi rokovali z gasilskimi aparati in gasili. Ogledali so si
gasilski vozili in orodje, ki ga gasilci
uporabljajo v primeru požara. Seveda so smeli vklopiti tudi sirene.
Nastopi na
prireditvah
Letos so četrtošolci naše šole nastopili na družabnem srečanju v
Staršah, ko smo se delavci šole ob
vstopu v pokoj poslovili od bivšega
ravnatelja in učiteljice Silve (bili so
njena zadnja generacija učencev).
Učenci vseh razredov so 13. novembra s kulturnim programom nastopili na občinski prireditvi za starejše
krajane v Brunšviku in 3. decembra
na Miklavževem koncertu KUD Ivan
Lončarič v Staršah.
PLAVALNI TEČAJ
Na prireditvi v Brunšviku, nastop drugošolcev.
(Foto: D. Jakol)
Starši pri pouku v 4. razredu (Foto: D. Jakol)
V MESECU POŽARNE
VARNOSTI
prireditev. Otrokom doma pomagajo pri učenju za nastop, s pripravo
kostumov in prevozi. Učitelji se zavedamo, da so te oblike sodelovanja
zelo pomembne za gradnjo dobrega
odnosa med učenci, učitelji in starši.
Na podružnici se poleg formalnih
oblik odvijajo še neformalne oblike
sodelovanja s starši. V ta namen so
v začetku oktobra starši učencev
4. razreda obiskali svoje otroke pri
dveh urah pouka. Sredi oktobra
pa so se starši in učenci celotne
podružnice skupaj s svojimi otroki
in delavci šole zbrali na jesenskem
spoznavnem pikniku. Starši zelo lepo
sodelujejo tudi pri pripravi različnih
V novembru so se učenci 1. in 2.
razreda naše šole skupaj z učenci
matične šole udeležili plavalnega
tečaja v Pristanu Maribor – vsak razred po en teden. Tečaj je financirala
Občina Starše.
INVESTICIJE
Zelo veseli smo prenove oz. pleskanja hodnika v šoli Marjeta. Med jesenskimi počitnicami je namreč zasijal v
čisto pravi rumeno-zeleni barvi, da
smo nanjo lahko naslikali: kaj drugega kot – marjetice!
december 2011
23
Šola & vrtec
Glasilo Občine Starše
Novo šolsko leto v vrtcu
Najdihojca in Pikapolonica
Avtor:
Nada Smolinger,
pomočnica ravnatelja za vrtce
V
vrtcu Najdihojca in Pikapolonica smo pogumno zakorakali v novo šolsko leto, ki je za
vse nas nekaj posebnega, saj nam
je prineslo veliko zanimivih sprememb. Nov, večji in prijaznejši vrtec
Pikapolonica je v novem šolskem
letu sprejel 42 otrok 2. starostnega
obdobja, v njem pa je našlo svoj
prostor tudi 14 malčkov 1. starostnega obdobja. V sproščenem in varnem okolju so skupaj z vzgojiteljicami spoznali nove preizkušnje, ki
so jih ob igri in ustvarjanju spretno
premagovali.
Z novim šolskim letom pa je drugačno
podobo dobival tudi stari vrtec Pikapolonica, ki je ponudil zavetje 34-im
otrokom iz vrtca Najdihojca, ki so se
zaradi gradnje novega vrtca morali
začasno preseliti na novo lokacijo.
Prijazne in sveže barve so dobili notranji prostori vrtca, prepleskala se
je fasada, pobarvala so se okna, uredile so se stopnice, tako da je tudi
stari vrtec dobil lepšo in prijaznejšo
podobo. Najbolj veseli pa smo bili,
ko se je s krožnim prometom okrog
vrtca in ureditvijo parkirišča rešil
problem parkiranja, ki nam je delal
24
december 2011
največ skrbi. Za vse to se zahvaljujemo Občini Starše, ki je poskrbela za
vsa izvedena dela.
Dva oddelka po 23 otrok sta dobila
svoje prostore v šolskih učilnicah –
prvi v OŠ Starše, drugi pa v POŠ Marjeta. Tudi tam se otroci in vzgojiteljice dobro počutijo, saj so jih učenci
in učiteljice prijazno sprejeli medse.
Tako imamo v letošnjem šolskem
letu v obeh vrtcih 7 oddelkov, s 136imi otroki.
Ustvarjalnost otrok
nima meja
Za nami je uvajalno obdobje, ki ga
je spremljalo kar nekaj otroških solzic. Brez večjih težav so se otroci navadili na novo okolje, med njimi pa
se sklepajo že prve prijateljske vezi.
V jesenskem času so otroci dali krila
svoji ustvarjalnosti z izdelki iz naravnega materiala. Rastavili so jih na
stojnici prireditve Pozdrav jeseni,
kjer smo imeli tudi likovno delavnico.
V tednu otroka so potekale posebne,
nevsakdanje zanimive dejavnosti.
V tem tednu smo zbirali denar za
otroke iz Kenije, v okviru projekta
Pomagajmo afriškim otrokom. Zbrali
smo kar nekaj denarja, ki čaka na
naslednjo odpravo v daljno Afriko.
Vsi nestrpno čakamo, da izvemo,
kako in komu smo z dobrodelnostjo
pomagali.
V šolski telovadnici, ki nam ob petkih nudi prostor za razgibanje, so si
otroci ogledali lutkovno predstavo
“Vse najboljše zate”, v izvedbi lutkovnega gledališča Ku-kuc, ki je
bila darilo pomočnice ravnatelja za
vrtce ob tednu otroka. Tudi v tem
šolskem letu nadaljujemo s projekti, ki so postali že naša stalnica:
Ohranimo naš planet, Zlati sonček,
Palček bralček, Zdravje v vrtcu in
Pasavček.
Poleg obveznega programa imamo
tudi obogaten program, ki zajema
Glasbene urice, Plesno-sprostitvene urice, Malega vrtnarja in
Plesno-glasbene urice. Veseli smo,
da lahko v letošnjem šolskem letu
najstarejšim otrokom v vrtcu ponudimo učenje angleščine ob igri, ki ga
po eno uro na teden izvaja učiteljica
Sabina iz OŠ Starše. V mesecu novembru so otroci preiskusili svoje
drsalne spretnosti na tečaju drsanja
v Ledni dvorani Tabor. Udeležilo se
ga je 38 otrok iz obeh vrtcev. Za kritje
stroškov avtobusnega prevoza se zahvaljujemo Občini Starše.
18. novembra je potekal projekt
Tradicionalni slovenski zajtrk. Vrtec
je za pripravo zdravega zajtrka
dobil različna živila, ki so jih podarili
kmetje, čebelarji, peki in sadjarji.
Domače mleko smo dobili od kmetije Šolar iz Marjete in kmetije Dobnik
iz Zlatoličja. Slastna jabolka so bila
darilo gospoda Greifa iz Trnič, med
je prispevala čebelarska zveza, kruh
pa pekarna Hlebček. V okviru projekta smo v vrtec povabili čebelarje,
ki so otrokom na primeren način
predstavili pridelavo medu. Sodelovali smo na likovnem natečaju,
kjer so otroci risali izvirne risbice
na temo Tradicionalni slovenski zajtrk. Vsem, ki so prispevali domača
živila, čebelarki Marjani Lovrec, ter
čebelarjema Čebelarskega društva
Rače se zahvaljujemo za pomoč pri
izvedbi projekta.
Veliko zanimivih dogodkov je tako že
za nami, vendar se bomo še naprej
trudili, da bo otrokom v vrtcu čim
lepše ter da se bodo v njem počutili
varne in sprejete.
Šola & vrtec
Glasilo Občine Starše
Ob prazniku jeseni …
Greta iz šole Marjeta
Avtorica:
Monja Pignar, 4. b
K
ot se za pravo jesen spodobi, smo otroci Osnovne šole
Starše tudi letos naredili nekaj, kar
bi popestrilo hladne jesenske dni.
Odločili smo se, da bomo naredili
Greto. To je lutka, ki smo jo popoldne v času OPB-ja izdelali z učiteljem
Sašom in učiteljico Janjo. Vsak od
nas je prinesel nekaj materiala za
izdelavo. Potrebovali smo buče,
kostanje, krompir, korenje, koruzo,
slamo, predpasnik, majico in srajco,
krilo, slamnik in nogavice. Idej in
navihanih nasmeškov je bilo ogromno, pri delu smo nadvse uživali.
Najprej smo v nogavice natlačili
slamo, potem smo s slamo napolnili
tudi majico. To smo zvezali skupaj in
lutki oblekli krilo. Zavezali smo ji tudi
predpasnik. Glavo smo ji naredili
iz nenavadne buče in ji nato nadeli
slamnik. Naši lutki smo dodali tudi
napis: GRETA IZ ŠOLE MARJETA, V JESEN JE ODETA in bila je pripravljena
za razstavo. Nekaj dni je krasila vhod
šole v Marjeti, nato pa smo jo peljali
na prireditev Pozdrav jeseni v Starše.
Greta iz šole Marjeta v jesen je odeta – na prizorišču
v Staršah (Foto: Daša Jakol)
Denarna pomoč pri
šolanju otrok
Avtorica:
Marija Bednjanič
Denarna stiska je v nekaterih
družinah zaradi brezposelnosti,
nizkega osebnega dohodka in bolezni zelo velika. Občina Starše,
Krajevni organizaciji RK Starše in
Marjeta ter Župnijska Karitas Starše
uspešno pomagajo staršem, ki so
pomoči potrebni. Občina Starše v
šolskem letu 2011 / 2012 plača 15
otrokom kosilo ter omogoči v poletnih počitnicah okrog 36 otrokom
letovanje v Poreču, Punatu in na Pohorju.
Krajevna organizacija RK Starše je
prispevala sredstva v višini 500 evrov za kritje stroškov šole v naravi,
ekskurzij, tiska, ogleda predstav, nakupa oblačil za letovanje … Tudi RK
Marjeta pomaga otrokom z denarnimi sredstvi. Župnijska Karitas Starše
je v septembru podarila zvezke 24
učencem.
V imenu staršev se vsem zahvaljujemo za razumevanje in denarno
pomoč.
december 2011
25
Šola & vrtec
Glasilo Občine Starše
IZJAVE OTROK O NOVEM VRTCU
PIKApolonica
Lana: “Rada hodim v vrtec, ker je zelo lep.”
Sara V.: “V novem vrtcu se lahko igramo na terasi.”
Eva P.: “V novem vrtcu mi je najbolj všeč kotiček, Maj: “V vrtcu mi je všeč nova oranžna igralnica.”
ker lahko v njem kuham.”
Sara P.: “V vrtcu imamo novo veliko televizijo.”
Alen B.: “Všeč mi je umivalnica, ker je bolj blizu. Nika: “Všeč mi je nova igralnica, ker imamo v njej
Pa celi vrtec mi je všeč.”
veliko igrač.”
lahko sami vzamemo.”
imamo vse pripravljeno za Božička.”
NASTOP NA MIKLAVŽEVEM
KONCERTU V STARŠAH;
Avtorica in foto:
Daša Jakol
U
pogled skozi fotografije
čenci naše šole – učenci
vseh razredov POŠ Marjeta
in folkloristi iz Starš – so na pobudo
predsednice KUD Ivan Lončarič 3.
12. 2011 nastopili na dobrodelnem
Miklavževem koncertu v Staršah, in
sicer v uvodnem delu programa, ki
je bil rezerviran prav zanje.
26
december 2011
Sledil je živahen nastop folkloristov iz
šole Starše z mentorico Metko Vavh.
S svojo množičnostjo in igrivostjo
učenci vsakič, ko se pojavijo na odru,
znova presenetijo; glas harmonike in
drugih inštrumentov šolskih ljudskih
godcev pa prida le še piko na “i”.
Prvi del čisto šolskega programa je
na prireditvi zaključil OPZ Marjetica
iz šole Marjeta z mentorico Klavdijo
Kocjan in pesmima Zajček Zlatko in
Snežec. Učenci so ubrano zapeli in
štafetno palico dogajanja predali
voditeljici, ki je napovedala nov sklop
koncerta z naslovom Mladi upi.
Drugošolci z učiteljico Danielo so
preskočili obisk prvega decembrskega moža in nas presenetili z
igrivim plesom malih Božičkovih
pomočnikov. Letos bo Božiček prav
zaradi njih imel manj dela.
Tudi nastop tretješolcev z učiteljico
Klavdijo je dišal po zimi in naznanil
prihod drugega decembrskega moža.
To smo spoznali v pesmih Zima je
prišla in Božiček zdaj k nam prihaja.
Miklavžev čas pa ne bi bil tisti pravi,
Jan K.: “V novem vrtcu imam prijatelje in se z njimi Alen K.: “Novi vrtec mi je všeč, ker je vse novo.”
igram na novi blazini.”
Julija: “V novem vrtcu so mi všeč barve.”
Domen: “V novem vrtcu imamo več igrač, ki si jih Matevž P.: “V novem vrtcu mi je všeč, ker že
Jan P.: “Novi vrtec mi je všeč, ker je lepo okrašen.” Lan: “Novi vrtec je zelo lep.”
Šola & vrtec
Glasilo Občine Starše
si sposodili od znane ljudske pesmi
Trzinka. V zadnji kitici so naši mali
»vragci« že postali pridni, zato so
odvrgli barvna oblačila in na odru zasijali v popolni angelski belini. Zapeli
so še Ježkovo Za poredne otroke in
ljudsko Marko skače v kanonu.
Z igranjem na harmoniko se je predstavil še Gašper Onič s pesmima
Sankaška polka in Snežni valček.
če se okoli Miklavža ne bi sukali tudi
parklji ali vražički oz. mali vragci, kot
smo jih poimenovali v 4. razredu.
Učenci so se na nastopu prelevili
prav vanje, že ko so z ragljo glasno
naznanili svoj prihod. Bili so oblečeni
rdeče in črno, kot se za te može teme
in ognja spodobi. Zapeli so Pesem za
Miklavža, ki smo jo v razredu v ta
namen napisali sami. Melodijo smo
Iz šole Marjeta so nastopili prav vsi
učenci. 1. razred z učiteljico Majo se
je predstavil s Pesmico o snegu, kjer
so malčki peli in plesali. Ob pozornem gledanju in poslušanju smo v
nastopu lahko zaslutili prve letošnje
snežinke.
december 2011
27
Pogovarjali smo se z
Glasilo Občine Starše
»Vsako jutro
imamo
priložnost, da
se odločimo,
kako bomo
pozdravili
dan.«
V Občini Starše imamo tudi nekaj
znanih obrazov. Tokrat smo se pogovarjali s priznano radijko, ki nas
vsako jutro zbuja v nov dan. Polona
Požgan Štorman je v jutranjem programu Radia Center prava osvežitev
vsakega dne, mi pa smo ponosni, da
prihaja prav iz naše občine.
Mnogi te poznajo kot zelo znano
slovensko radijko, a le malokdo
ve, da pravzaprav prihajaš iz
Občine Starše. Zakaj odločitev za
življenje izven mesta in mestnega vrveža?
»Ni bila ravno neka strašna odločitev.
Pač tako je naneslo. Rodila sem se
tu, vmes odšla v Ljubljano in zaradi ponujene službe spet zašla na
štajerski konec. Sicer se mi zdi, da
sem taka bolj nemirna duša in da bi
lahko živela kjerkoli. Brunšvik je moj
dom - predvsem zato, ker tu živijo
moji starši.«
Kaj je tisto, kaj ti je na Občini
Starše najbolj všeč, bi lahko izpostavila kak košček narave, ljudi
ipd.?
»Všeč mi je mir, ki nas obdaja, všeč
mi je pogled, ki ga bom imela iz mansarde svoje hiše. V zadnjih letih mi
je celo koruza všeč ... Ha ha ... Najbolj pa mi je všeč to, da bo moj sin
odraščal med zelenjem in med preprostimi ljudmi.«
Pogovarjala se je: Katja Grabrovec
POLONA POŽGAN
ŠTORMAN
28
december 2011
Pogovarjali smo se z
Glasilo Občine Starše
Sem ena tistih, ki
verjame, da je vsak
v nečem dober.
Sicer se mi zdi,
da sem taka bolj
nemirna duša in
da bi lahko živela
kjerkoli. Brunšvik
je moj dom - predvsem zato, ker tu
živijo moji starši.
Se ti zdi, da je v občini v vseh
teh letih viden kak napredek.
Kaj nam še manjka in v čem smo
daleč pred ostalimi sorodnimi
občinami?
»Nedvomno napredujemo, hkrati
pa je res, da bi verjetno na nekaterih področjih lahko še bolj ali
hitreje. Ker moj Maks po novem
hodi v vrtec, še bolj občutim, kako
pomembna je gradnja novega objekta, da nekoliko zmanjšamo število
otrok na eno vzgojiteljico. Tovrstne
pridobitve nam vsem lajšajo in
boljšajo življenje. Pogrešam pa še
kak pločnik, če smo pri komunali,
in predvsem bolj vizionarske, drzne
projekte na gospodarskem področju,
ki bi spodbudile investitorje, da v naš
Kljub temu, da imajo številne, tudi
kraj pripeljejo nova delovna mesta.«
majhne, občine danes mnoge zanimivosti za turiste, pa jih težko
privabijo, da si jih pridejo ogledat.
Morda še kratko voščilo
Kaj meniš, bi lahko bil tisti prepozza naše bralke in bralce ob
naven znak vaše občine?
zaključku leta 2011.
»Sem ena tistih, ki verjame, da je
»Vsako
jutro
imamo
vsak v nečem dober. In prepričana
priložnost, da se odločimo,
sem, da je tudi turizem ena tiskako bomo pozdravili dan.
tih vej, ki potrebuje strokovnjake,
Čim več nasmeškov želim
sistematičen pristop, strategijo. To
vsem, tako danih kot prepoudarjam, ker se mi zdi, da prav
jetih, pozitivnih misli (ne
okoli turizma vse preveč ljudi “ve,
glede na gospodarsko krizo),
kako je treba”. V naši občini je nedsrčnosti, iskrenosti, ljubezvomno veliko zanimivega in prav je,
ni, in če vse to pospremi še
da se tega zavedamo ter skušamo
zdravje, potem nam bo leto
na tem področju premikati stvari na2012 ostalo v lepem spoprej. Ker je zavest ljudi o zdravi prehminu.«
rani, zdravem življenjskem okolju
vedno močnejša, menim, da bi lahko
začeli kar tukaj. Meni ljuba bi bila že
kmečka tržnica z domačimi pridelki
in izdelki. Prepričana sem, da bi v
naše kraje kmalu pritegnila tudi koga
iz bližnjega Maribora.«
december 2011
29
Pogovarjali smo se z
Glasilo Občine Starše
Pogovarjali smo se z
Glasilo Občine Starše
Kaj bo prva naloga, s katero se
bodo spopadle Gradnje?
»Prva naloga bo pomoč pri čim
prejšnjem dokončanju javne kanalizacije in prevzem javne infrastrukture (javne razsvetljave, javne
kanalizacije, ko bo končana, hidrantnega omrežja, javnih parkovnih
površin, itd.) v upravljanje oziroma
vzdrževanje. Nato bo sledilo izvajanje raznih investicijskih del za občino
in trg, izvajanje nadzorov po ZGO za
občino in trg ...«
Kaj bo največji izziv javnega podjetja?
»Največji izziv bo čim bolj zadovoljit
potrebe in interese prebivalcev in
gospodarstva v občini, da bodo zadovoljni z našim delom in da jih bomo z
izvedenim prepričali o upravičenosti
ustanovitve podjetja.«
Kaj pa vaš osebni izziv? Zakaj ste
se odločili za to delovno mesto?
ANTON EKART,
direktor podjetja Gradnje Starše, d.o.o.
Največji izziv je prav ta, da bomo
dosegli, da bodo občani,
obrtniki in podjetniki, ki živijo in
delujejo v naši občini, zadovoljni
in da bodo videli ter občutili
prednosti tega podjetja.
30
december 2011
V
Pogovarjala se je :
Katarina Trstenjak
naši občini je zaživelo Javno podjetje Gradnje, d.o.o.
Občina si želi določena gospodarska dela izvajati v lastni
režiji, ter tako tudi racionalizirati svoje poslovanje. Za direktorja
je bil imenovan Anton Ekart, gradbeni inženir, ki že od rojstva
stanuje v naši občini in je tudi prepoznaven obraz naših krajev.
V kratkem pogovoru nam je Toni, kot ga kličejo prijatelji, pojasnil, kaj bodo prednostne naloge novega podjetja in kako vidi
svojo občino.
»Največji izziv je prav ta, da bomo
dosegli, da bodo občani, obrtniki in
podjetniki, ki živijo in delujejo v naši
občini, zadovoljni in da bodo videli
ter občutili prednosti tega podjetja. Sprejel sem ga zato, ker živim v
občini, kjer sem preživel vse svoje
življenje, kjer imam ogromno prijateljev ter znancev, ki mi ogromno
pomenijo. Tesno sem povezan z lokalno skupnostjo, tako preko športa
kot gasilcev itd. Mislim tudi, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami
ogromno pomagam pri nadaljnjem
razvoju občine.«
Kaj pomeni za občino ustanovitev Gradenj? Kaj to prinaša
občanom?
Starško občino
vidim kot svoj
rojstni kraj, s
katerim si celo
življenje povezan
in mu ne moreš
ubežat.
Ves čas stanujete v starški občini.
Kaj mislite, da odlikuje naše
občane oz. nas razlikuje od drugih? Na kaj smo lahko ponosni?
»Tam, kjer si doma, ti je najlepše
in seveda posledica tega je tudi
to, da misliš, da so tam doma tudi
najboljši ljudje in jaz sem prepričan
v to in mislim, da je to ta razlika. Ni
pa edina. Na občini sem spoznal v
teh nekaj dneh nove sodelavce, ki
so krasni, voljni delat, so dobra ekipa in pa seveda tudi župan je poln
energije in novih idej. Mislim, da na
vseh občinah ni ravno tako, vsaj koizvajalska dela bomo vključili čim
liko sem slišal. Ponosni smo lahko
več domačih (prijavljenih v Občini
na svojo preteklost (kulturo, iz katStarše) obrtnikov in podjetnikov
ere izhajamo, cerkve, spomenike,
in tretjič, podjetje Gradnje Starše,
itd.), na ljudi, ki živijo v občini, na
d.o.o., bo tudi zaposlilo določeno
športnike, gasilce, lovce, kulturnike
število delavcev, ki bodo prihajali iz
itd., ki kljub težavam in krizi nekako
naše občine.«
vozijo in držijo prostovoljna društva
nad vodo, pa še bi lahko našteval.«
S kakšnimi očmi vidite svojo
domačo občino? Kje menite, da
Kaj počnete v prostem času?
bi morali postoriti še več?
»Starško občino vidim kot svoj rojstni kraj, s katerim si celo življenje,
povezan in mu ne moreš ubežati.
Vidim jo tudi kot občino, v kateri
je potrebno še marsikaj postorit in
posodobit, pri čemer lahko ogromno
pripomore prav podjetje Gradnje
Starše, d.o.o. Pridobiti bomo morali
še več nepovratnih evropskih sredstev za razne projekte, predvsem pri
posodobitvi javne razsvetljave, ki je v
zelo slabem stanju, in seveda še kje
drugje (alternativna eko energija, fotovoltaika, itd.), in to čim prej, saj Evropa razpisuje nepovratna sredstva
samo še v letu 2013.«
»V prostem, ki ga ni veliko, zelo rad
berem knjige (vedno je kakšna pri
roki). Tukaj pa je tudi šport – moj nogomet, prej za člane, sedaj za veterane (10 let za NK Loka Rošnjo, sedaj
pa še za mojo novo domačo vas NK
Brunšvik).«
»Za občino je to gotovo trojni
plus. Prvič, da denar (tudi DDV) za
vzdrževalna in mala investicijska
dela ter nadzore ostane v hiši. V vsa
december 2011
31
Zdravje-bogastvo
Glasilo Občine Starše
Sol v prehrani, da, ne, koliko?!?
Avtor:
Dejan Skodič, ing. živilstva,
študent Biotehniške fakultete,
predsednik Društva študentov živilske
tehnologije Slovenije
Kuhinjska sol (natrijev klorid, NaCl)
je najstarejši aditiv v zgodovini
človeške prehrane. V preteklosti
je bila osnovna funkcija kuhinjske
soli konzerviranje. Danes je pomen
natrijevega klorida kot konzervansa
manjši zaradi razvoja mnogih drugih metod konzerviranja, vendar
pa je kuhinjska sol v mesni predelavi še vedno nepogrešljiva, zaradi številnih tehnoloških funkcij in
pomembnega vpliva na senzorično
kakovost mesnih izdelkov.
Kuhinjska sol zavira rast in
razmnoževanje vseh vrst bakterij v
mesu. Sol, ki jo dodamo mesu, se
raztopi v vodi, ki jo vsebuje meso,
pri čemer se poveča koncentracija
soli v mesnem soku, in tako tudi osmotski tlak. Prav povišan osmotski
tlak zavira življenjske procese v bakterijah, bolj ali manj pa tudi njihovo
rast in razmnoževanje, in sicer lahko
do stopnje, ko ne morejo več kvarno
(gnilobno) delovati na meso. Tukaj
je potrebno poudarit, da to ne velja
samo za mesne izdelke, ampak tudi
za celo paleto drugih izdelkov (kruh
in krušni izdelki, predelana zelenjava, sendviči, konzerve, siri, hitro
pripravljena hrana, nekateri žitni zajtrki …), ki jih vsakodnevno uživamo
v naši prehrani.
Kuhinjska sol spada med aditive, ki jih
zakonodaja ne omejuje in veljajo za
popolnoma »varne« za potrošnika.
Kljub temu pa strokovnjaki v zadnjih
desetletjih priporočajo zmanjšano
uporabo natrija in kuhinjske soli v
32
december 2011
prehrani, zaradi njunih potencialnih
negativnih zdravstvenih učinkov na
človekov organizem. Popolnoma se
pa soli ne smemo izogniti, kajti pri
nas je zakonsko določeno, da se sol
tudi jodira in s tem vnesemo v naš organizem tudi določeno količino joda,
ki ima osnovno funkcijo in je sestavni del ščitniških hormonov. Prav
zaradi jodiranja soli pa preprečimo,
da bi pomanjkanje joda pri ženskah
povzročilo golšavost.
Razvoj človeka in
uživanje soli
Kar nekaj milijonov let so naši predniki uživali hrano z manj kot 0,25 g soli
dnevno. V živilih samih, torej nepredelanih, je bilo namreč dovolj soli,
da so se sesalci lahko razvijali tudi
daleč stran od obmorskih območij.
Vseeno pa je ta kemijska snov igrala
pomembno vlogo v razvoju civilizacij, in sicer pri že prej omenjenem
konzerviranju živil. Kitajska ljudstva
so pred približno 5.000 leti ugotovi-
la, da se ribe ali meso lahko ohranijo
za daljše časovno obdobje, če se jih
potopi v slano raztopino. Sol je zaradi tega in drugih podobnih načinov
uporabe postala ena najbolj cenjenih dobrin na svetu. V začetku je bila
pridelava soli zelo draga in je veljala
za razkošno dobrino, vendar je zaradi vloge konzerviranja živil postala
zelo pogosta in ljudje so je bili v svoji
prehrani vedno bolj vajeni.
Ob koncu 19. stoletja je iznajdba
zamrzovalnikov in hladilnikov delno
nadomestila vlogo soli kot konzervansa. V tem obdobju se je začela
uporaba soli zmanjševati, vendar
pa se je s povečanjem uživanja predelane hrane in hrane v menzah,
restavracijah ter hitre hrane spet pojavilo povečanje količine zaužite soli.
Več kot tri četrtine celotne količine
zaužite soli v večini razvitih držav
zdaj predstavlja sol, dodana med
predelavo živil.
Zaradi evolucije človeštva ob nizkih vsebnostih soli smo ljudje genetsko »programirani« na zelo majhne količine zaužite soli, imamo
pa tudi učinkovite mehanizme za
zadrževanje natrija v organizmu.
Torej je naše telo sposobno proizvajati oziroma izločati urin z zelo malo
natrija. Spremembe prehranjevalnih
navad, ki so vodile v današnje prehranjevalne navade (25-krat več dnev-
Zdravje-bogastvo
Glasilo Občine Starše
no zaužite soli kot naši predniki), pa
predstavljajo velik izziv človeškemu
organizmu, da prek ledvic izloči
tolikšno količino natrija v urin. Čas za
to prilagoditev pa je bil kratek, zato
so se pojavile posledice: srčno-žilne
bolezni, povišan krvni tlak, ki je dejavnik tveganja za možgansko kap,
tveganje za izgubljanje mineralov v
kosteh, prekomeren vnos soli pa vpliva tudi na poslabšanje nekaterih drugih stanj: astme, ledvičnih kamnov,
sladkorne bolezni tipa 2, želodčnega
raka in nenazadnje tudi debelosti.
Pri doseganju ali vzdrževanju zdravega načina življenja je v današnjem
času zaradi delavnikov in urnikov
največja težava časovna organizacija. In zato se pojavljajo tudi težave
pri zdravem načinu prehranjevanja
posameznika, tj. otrok in mladostnikov ter odraslih in starostnikov. Od
naštetih vzrokov je povišan krvni tlak
najpomembnejši neposredni vzrok
smrti.
Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta neposredno
odvisna od:
• previsokega vnosa soli,
• nizkega vnosa kalija in
• nezadostnega vnosa zelenjave in
sadja ter
• prekomernega uživanja alkohola,
• previsoke telesne teže in od
• nezadostne telesne dejavnosti.
Natrij (Na) in klor (Cl) sta prevladujoča
iona v ekstracelularnih telesnih
tekočinah in imata pomembno
vlogo v uravnavanju njihovega volumna. Fiziološke potrebe po natriju
in kloru so zelo majhne. Zdravemu
človeškemu organizmu zadostuje že
0,2 do 0,5 g natrija/dan (če njegove
potrebe niso povečane zaradi izgub
pri znojenju), dnevni vnos natrija s
hrano pa so v razvitem svetu mnogo višji. Tako je v odrasli populaciji
ZDA povprečni vnos natrija 3,9 g,
priporočen dnevni vnos pa je le od
2,0 do 2,2 g.
Količina natrija in klora, ki se sicer
nahajajo v 1 g kuhinjske soli, so v
prehrani že naravno prisotne in
zadostujejo za normalne fiziološke
potrebe človeka. V nekaterih primitivnih družbah je še danes vnos soli s
hrano zelo majhen in znaša manj kot
1 g dnevno. V razvitem svetu so zaradi prehranskih navad dnevni vnosi
kuhinjske soli mnogo večji in znašajo
od 6 do 20 g dnevno. WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) in FAO
(Organizacija združenih narodov za
prehrano in kmetijstvo) priporočata
za odraslo populacijo največ 5 g soli
na osebo na dan oz. 2 g natrija na osebo na dan kot maksimalen dnevni
vnos, vključujoč vse možne vire soli
eren in zdravstveno ustrezen vnos, ki
ne pomeni tveganja za zdravje. V primeru uživanja natrija vsakodnevna
dolgoročna prekoračitev teh vrednosti predstavlja pomemben in dokazan dejavnik tveganja za povišan
krvni tlak ter druga stanja (bolezni),
povezana s prekomernim uživanjem
natrija oz. soli. Spodnja tabela prikazuje referenčne vrednosti uživanja
Starost
Natrij
(g/osebo/
dan)
Sol
(g/osebo/
dan)
do 1 leta
do 0,4
do 1
1 – 3 let
do 0,8
do 2
4 – 6 let
do 1,2
do 3
7 – 10 let
do 1,6
do 4
mladostniki in
odrasli
do 2,0
do 5
živil z vsebnostjo natrija oz. soli za
različne starostne skupine.
Odrasel človek potrebuje za normalno življenje (za ohranitev fiziološkega
ravnotežja) le pol grama natrija (t.j.
1,4 g soli) dnevno. Zgornja meja
dnevnega vnosa, ki še ne predstavlja tveganja za zdravje pa znaša 5 g.
Pri našem načinu prehranjevanja pa
dnevno zaužijemo kar 11 – 14,3 g
soli. Ta vnos torej kar za 120 – 185
% presega omenjeno zgornjo mejo
dnevnega vnosa soli.
Nadomestek za
kuhinjsko sol
V procesu predelave živil bi lahko
v prehrani. Temu priporočilu naj bi
sledila tudi Slovenija.
Ocenjene vrednosti za
maksimalni dnevni vnos
Ocenjena vrednost za maksimalen
vnos natrija v organizem je še primdecember 2011
33
Zdravje-bogastvo
Glasilo Občine Starše
natrijev klorid delno nadomestili
z nekaterimi drugimi solmi. Tako
je mogoče 30 do 50 % natrijevega
klorida v mesnih izdelkih nadomestiti s kalijevim kloridom (KCl) ali z
magnezijevim kloridom (MgCl2),
ki nimata negativnega učinka in ne
poslabšata senzorične kakovosti.
Večje količine obeh nadomestnih
soli pa lahko povzročijo negativne
spremembe senzoričnih lastnosti izdelkov, predvsem grenka in kovinski
priokus. Tehnološko najprimernejši
nadomestek natrijevega klorida je
kalijev klorid, ki je tudi z zdravstvenega vidika bolj varen, saj ima celo
proti-hipertenzijski učinek na organizem.
Kako se postopoma
pravilno odvajati od
prevelike količine soli?
Z majhnimi koraki in postopoma
lahko zmanjšamo svoj vnos soli.
Človeški organizem se razmeroma v
kratkem času lahko brez težav prilagodi na nižjo, bolj zdravo vsebnost
soli v prehrani.
• Poskusite se odvaditi dosoljevanja – pri kuhi in pri mizi, v za-
sveže pripravljenim mesom. Ne
naročajte dodatnega sira oziroma
drugih slanih dodatkov.
• Izogibajte se prehranjevanju s
hitro prehrano (pice, hamburgerji, slani krompirčki, kebabi, čipsi,
ipd.).
•
•
•
•
meno za sol pa začnite uporabljati različna zelišča; sveža,
suha ali zamrznjena. Vendar soli
ne zamenjujte s pripravljenimi
začimbnimi mešanicami, ki sol že
vsebujejo (jušne kocke).
Bodite pozorni na označbe na izdelkih. Čim pogosteje poskusite
izbrati živila, ki vsebujejo do 0,3
grama soli na 100 gramov oziroma 0,1 grama natrija na 100
gramov.
Za pripravo mesa in rib uporabljajte marinado.
Izognite se juham iz vrečk, jušnim
kockam, slanim začimbam in
podobnim koncentratom, ki še
dodatno vsebujejo ojačevalce
okusa (natrijev glutamat).
Kadar naročate pico, izberite
namesto teh mesnih izdelkov (salame, hrenovke, slanine) takšne
brez slanih mesnih izdelkov ali s
Spoštovane občanke in občani, vajeni smo precej močne slanosti hrane.
Pravzaprav tako zelo, da pogostokrat
hrano odklanjamo, to lahko povem
iz lastnih izkušenj, ker za naš okus ni
dovolj slana. Te naučene navade se
držimo, čeprav opravljene raziskave,
ki jih strokovnjaki ugotavljajo, da so
živila, ki jih uživamo, tako preveč
slana, da izjemno slabo vplivajo na
naše zdravje. Naj vam podam samo
primer, da z eno pico, srednje veliko,
zaužijemo kar 12 gramov soli, kar pa
predstavlja 140 % preseženih dnevno priporočenih količin. Sedaj je pravi čas, da poskrbimo za svoje zdravje
iz stališča prehrane in se izogibamo
razvadam, ki negativno vplivajo na
naše telo. Verjemite, da bo rezultat
pokazal pot, ki ste si jo sami zastavili.
Pot z manj soli!
Masaža-pot do zdravja
Avtor:
Nada Hren,
NPK maser
B
eseda masaža izhaja iz
grškega in arabskega korena
mas, kar pomeni gladiti, gnesti, stiskati. Na ta način tudi ročno obdelujemo mehkotkivne strukture telesa,
kadar masiramo. Masaža sodi v
področje manualne terapije, ki je
del fizioterapije. Je ljudsko zdravilo in jo poznamo, odkar obstaja
34
december 2011
Zdravje-bogastvo
Glasilo Občine Starše
človeški rod.
Masaža je najnaravnejši in najbolj
instiktiven način lajšanja bolečin
in neugodja, zato jo omenjajo vse
svetovne kulture. To je ena redkih
metod, ki je s svojimi vzponi in padci
vzdržala vsa zgodovinska obdobja.
Glede na namembnost jo danes lahko razdelimo na medicinsko, športno
in higiensko. Masaža je terapevtska
in učinkovita, če jo izvajamo smiselno in pri tem upoštevamo vse njene
terapevtske danosti in omejitve. Delovanje masaže je namreč v večini
primerov zelo obsežno, čeprav se
večji del strokovnjakov strinja, da
so glavni učinki masaže naslednji:
• izboljšanje krvnega in limfnega
obtoka,
• boljša in hitrejša regeneracija
tkiv,
• hitrejše odplavljanje metabolnih
produktov,
• zmanjševanje oteklin,
• zmehčanje otrdlin in zlepljenih
tkiv,
• izboljšanje sklepne gibljivosti,
• sprostitev
in
raztegnitev
skrajšanih kit in mišic,
• poživitev centralnega in perifernega živčevja, izboljšanje respiratorne funkcije,
• izboljšanje psihičnega počutja.
Poznavanje indikacij in kontraindikacij je ključnega pomena za
učinkovitost masaže. Masaža je
kontraindicirana:
• pri vseh vnetjih: kosti, sklepov, kože in podkožja, mišic, pri
kožnih obolenjih (npr. psoriaza),
pri svežih in odprtih ranah, pri
zlomih kosti, pri resni hipertenziji, pri povišani telesni temperaturi.
Masaža nikakor ni nadomestilo za
aktivno gibanje, je pa zato dobro
dopolnilo aktivno-asistiranemu in
pasivnemu gibanju. Masaža je pasivna terapevtska metoda, zato je
vsaka mišična kontrakcija, ki jo je
masiranec sposoben sam narediti,
bolj zaželena v času treninga gibanja.
Masaža ne more povrniti izgubljene
funkcije organa, je pa učinkovito
terapevtsko sredstvo pri vseh motnjah funkcije, kot je moten krvni ali
limfni obtok, pri motnjah celjenja,
pri mehčanju brazgotin, blaženju
bolečin itd. Z vsemi temi težavami
se srečujejo predvsem ležeči bolniki
in prav za te je masaža zelo primerna. Znano je namreč, da z enourno
masažo lahko spodbudimo cirkulacijo telesnih tekočin v enaki meri,
kot bi to dosegli s petminutno hojo.
Eden glavnih ciljev masaže je doseči
tudi mišično sprostitev.
Glede na terapevtsko vrednost
masaže in glede na to, da preprečuje
tudi negativne vplive, bi bilo dobro,
tako za bolnika v času zdravljenja kakor tudi za zdravega človeka, da bi bil
čim večkrat deležen dotika – masaže,
in to na strokoven, varen in terapevtsko utemeljen način.
Živali potrebujejo ljubezen in bližino
Avtorici:
Nataša Marinič Petrovič, dipl. ekon. in
Alina Petrovič, Marjeta na Dr. polju
S
hčerkico Alino sva ljubiteljici živali, zato sem se tudi
odločila, da napiševa nekaj vrstic, ki
jih sedaj prebirate z namenom, da
pomislimo v tem hladnem času še
tudi na živali. Srce boli, ko človek
obišče zavetišče za uboge živali in
tam vidi, kako živali »prosijo«.
Tako je bilo tudi v mesecu okto-
bru 2011, ko smo obiskali zavetišče
Maribor. Izmed veliko živali se
nama je pogled ustavil ob ljubkem
psičku, starim cca. 7 mesecev, zlatim prinašalcem, katerega so lastniki zavrgli. Zraven tega pa se nama
je tako močno zasmilil, ker je imel
punktirano zadnjo šapico in se je
takoj razlikoval od drugih. Ne morem reči, da ljudje niso dobri, saj so
ga sprehajali in hranili, vendar on –
Dony (tako ime mu je zbrala Alina) si
je želel še pogostejše bližine človeka
in lastnega doma. Dony je igriv kuža,
zadovoljen, da sedaj obdajajo prijazni in skrbni ljudje. Ko sva žalostni,
naju spravi v dobro voljo, ko sem jezna, ne morem, da se ne bi pomirila,
ko sem vesela, lahko svoje veselje
podeliva skupaj z njim, ko sem sama,
je najboljša družba ... Predvsem
pa me njegova bližina pomirja in
sprošča, kar je v današnjem svetu,
ko vsi norimo, bežimo, drvimo, neprecenljiva vrednost.
december 2011
35
Živali
Prikupen Dony, ki je našel dom pri nas.
Psi so družabna bitja. Ko se odpravijo ljudje s psi na sprehod v park,
jih pogosto kdo povpraša po pasmi,
včasih se psi začnejo igrati skupaj,
nato pa se pričnejo pogovarjati še
lastniki. Veliko ljudi spoznamo tudi
v pasjih šolah, kamor svoje kosmatince veliko ljudi odpelje na šolanje.
Pomagajo lahko tudi starejšim osebam, še posebej tistim, ki živijo
sami. Velikokrat vidimo starejše gospe, kako pestujejo mačke v naročju.
Mačke so njihove družabnice, hkrati
pa jih pomirjajo, saj naj bi imelo
božanje živali podoben učinek, kot
jemanje pomirjeval. Pa še naravno je
in brez stranskih učinkov (razen, če
nam kdaj mačka spraska preprogo,
če se je naveličala praskalnika). Zanimivo je, da živali pomagajo bolnikom z alzheimerjevo boleznijo, saj
imajo bolniki manj anksioznih izpadov, če imajo poleg sebe žival.
Živali imajo zelo blagodejen učinek
tudi na mentalne bolezni, še posebej
na depresijo. V projektu, katerega
sedaj pripravljam, proučujem tudi
različne vplive živali na ljudi. Zanimiv
je podatek, da so v tujini imeli borzni
posredniki, ki so dobili psa ali mačka,
nižji krvni pritisk v stresnih situacijah, kot tisti, ki niso imeli ljubljenčka.
Učinek pa je obojestranski. Tako
nam, kot našim živalskim prijateljem,
naj bi se ob božanju sproščala dopamin in serotonin, nevrotransmiterja,
ki imata pomirjujoč učinek.
Tako bo zagotovo bolje, če ste pod
stresom, da vzamete v naročje svojega kosmatinca in ga božate, kot pa
da se polaščate alkohola in cigaret.
Dragi vaščani, zamislimo se, koliko
36
december 2011
Glasilo Občine Starše
živali v zavetiščih nima svojega doma
in si ga želi, nima tople roke, katera
bi jih pobožala in imela rada, nudila svoj dom in jih sprejela za svojega. Zavetišča so pa polna. Poglejmo doma in poiščimo kakšne stare
koce, odeje, kupimo jim nekaj hrane
in odnesimo v zavetišče, živali nam
bodo hvaležne.
Pes “upošteva” naše
mnenje
Z novejšimi etološkimi raziskavami
čedalje bolj razumemo že klasični
pregovor, da je pes človekov najboljši
prijatelj.
Najnovejša
dognanja
kažejo, da psi “upoštevajo” mnenje
svojega skrbnika, preden opravijo to
ali ono dejanje.
Čeprav naj bi psi izvirali iz volkov, je
v socialnih skupnostih psov in volkov
kar nekaj razlik. Kakor malo vemo o
vedenju prosto živečih volkov, tako
malo ali še manj vemo o socialnem
življenju prosto živečih psov.
Pasje krdelo sicer prav tako kot
volčje skupno brani svoj teritorij
pred nezaželenimi vsiljivci, sicer pa
je sodelovanje med člani pasjega
krdela majhno ali pa ga sploh ni.
Mladičev ne vzgaja vse krdelo kot
pri volkovih, psi po navadi ne hodijo
skupaj na lov. Opazovanja so pokazala, da prosto živeči psi do članov
tujega krdela niso tako agresivni
kot volkovi, zato se lahko krdelu
pridružijo tudi “tuji” psi.
Te primerjave nedvoumno dokazujejo, da se psi, ki lahko živijo prosto,
ne “spremenijo” nazaj v volkove. Z
drugimi besedami povedano: psi
niso “udomačeni volkovi”, iz tega pa
sledi, da ne pomaga veliko, če volčje
vedenje slepo prenašamo na pse.
Zapeljivi štirinožec Nike
Če imate domačo žival, imate idealno priložnost za sklepanje novih
prijateljstev. Redni sprehodi s psom
v parku vam ponujajo možnosti za
pogovor z drugimi ljudmi, domače
živali v domovih ostarelih pa
povečajo bolnikovo sodelovanje z
drugimi.
Domače živali nam podarijo vdanost, naklonjenost in ljubezen, zato
je pošteno, da jim to vračamo. Če
poskrbimo za njihovo zdravje, bodo
ostale srečne in srečna domača žival
vam bo omogočila polno ter srečno
življenje.
Bela pentlja
Glasilo Občine Starše
Bela pentlja
– simbol boja proti nasilju
nad ženskami
Avtor:
Ivan Klep
V novembru smo se v vseh slovenskih medijih soočali z različnimi
članki o nasilju nad ženskami.
Vsebina teh zapisov je bila namenjena osveščanju ljudi, opozarjanju odgovornih in predvsem
moralni podpori žrtvam tega nasilja, saj je 25. november že več kot 50
let nekakšen mednarodni dan boja
proti nasilju nad ženskami. Letos je
bil temu boju namenjen cel teden.
O tem še vedno perečem, ponekod
zamolčanem, drugod le obrobno omenjenem problemu vseh
družbenih sredin sodobnega sveta
tudi v naši državi vedno bolj odprto
pišemo oz. čeprav je to za mnoge še
vedno tabu tema.
Tudi letošnje opozarjanje na nasilje
nad ženskami je bilo tako namenjeno širši javnosti, da bi se tega
problema ljudje zavedali in tudi
sodelovali pri preprečevanju vseh
oblik tega nasilja. Vse bolj je namreč
jasno, da je nasilje, ki je še vedno
bolj ali manj prikrito, resnično med
nami; torej tudi v Sloveniji. Zasledimo ga v delovnih sredinah, šolah,
družinah in drugod v naši družbi.
Vse manj je, resnici na ljubo povedano, zamolčanega in prikritega
nasilja, tako znotraj družin kot tudi
v javnosti. Vse žrtve se ne skrivajo
več in se ne sramujejo, ko se izve za
njihovo trpljenje. Nekateri statistični
podatki dokazujejo, da vsaj 20 %
žensk v Sloveniji doživlja različno
nasilje. V 99 % primerih nasilja med
odraslimi v SLO - družinah je žrtev
ženska, povzročitelj pa moški. O
nasilju nad ženskami je torej vsekakor potrebno spregovoriti, ga prijav-
ljati in preprečevati. Za takšne primere poleg policije pomoč nudijo tudi
razne nevladne organizacije, društva
SOS, centri za socialno delo, varne
hiše in razni krizni centri. Žal uradni
podatki kažejo tudi, da le približno 5
% žrtev nasilja nad ženskami poišče
kakršnokoli pomoč – ostale raje oz.
še vedno »potrpijo«, v upanju, da
bo bolje. Žrtve se bojijo posledic,
tudi osamljenosti na starost, izgube
otrok, razpada družine, ekonomske
odvisnosti in ne nazadnje ocene javnosti, kaj bo rekla družina, kaj sosedje in okolica, kjer žrtev živi.
Špela Veselič iz društva SOS v svojem spletnem komentarju navaja,
da med načini vzpostavljanja nasilja
(moči in nadzora) nad ženskami nista samo klasično spolno in fizično
nasilje, temveč tudi razne druge oblike nasilja: osamitev, poniževanje
(tudi javno), čustvena zloraba, ekonomski pritiski, grožnje, razbijanje
skupnega premoženja, zloraba živali
za zastraševanje, manipuliranje z
otroki … Na splošno velja, da je najbolj pogosto psihično nasilje, ki
seveda hitro preraste v spolno ali
klasično fizično nasilje. Seveda tu
niso mišljeni le klasični spolni delikti (posilstva in zlorabe), čeprav
le-ti prevladujejo. Veliko je drugega
prikritega fizičnega nasilja, delovnega izkoriščanja, verbalnih groženj,
poniževanja, osebnega zapostavljanja, ki ostane skrito očem javnosti,
saj žrtve o tem ne upajo, ne smejo ali
pač iz kakršnega koli drugega razloga nočejo spregovoriti. Nasilje nad
ženskami je torej v odvisnosti od kulturnega in družbenega okolja, kjer
žrtve živijo (dvojne moralne norme,
ki veljajo le za moške za ženske pa
ne).
Klub emancipaciji žensk v zadnjih 100
letih, visoki ravni enakopravnosti, ki
je podprta z ustrezno zakonodajo,
beležimo nasilje nad ženskami tako
v sodobnih demokratičnih sredinah
kot v zaostalih državah, kjer je zaradi
različnih političnih in verskih tradicionalnih pogledov seveda nasilje
bolj prisotno in tudi ocenjevano
kot »normalno«. Naj navedem podatek, da imajo ženske volilno pravico v naših krajih šele od leta 1945,
ponekod po svetu pa niti dandanes
ne, da so še vedno »moški« poklici,
december 2011
37
Bela pentlja
Glasilo Občine Starše
Bela pentlja
Glasilo Občine Starše
voljen vstop v lokale, zadrževanje
v javnosti brez moškega »spremstva«, vožnja v ločenih javnih
prevoznih sredstvih, zastiranje
obraza v muslimanskih državah,
• izbira partnerja je ponekod domeni družine, ženin se določi
proti plačilu, brez soglasja neveste itd.
Ni dovolj, da se govori in piše o
nasilju nad ženskami le ob dnevih, ki
so v mednarodnem merilu namenjeni tej problematiki. O nasilju je
potrebno vedno in povsod spregovoriti javno, čeprav je meja še dopustnega, glede na zakonodajo, ki ščiti
osebno svobodo in integriteto posameznika, včasih zelo zabrisana, kar s
pridom izkorišča t.i. »rumeni tisk« za
senzacionalistično poročanje, ko je
pomembnejše kaj se je zgodilo in ne
kdo je žrtev. Nasilje je potrebno na
vsak način sodno in zakonsko preganjati. Slovenska kazenska zakonodaja
daje možnost ženskam, da svoje
partnerje v primeru spolnega nasilja
da velja sterotip, da mora biti ženska
doma pri otrocih, da mož velja za
»glavo« družine itd.
Trgovina z belim blagom po svetu in
tudi pri nas še vedno cveti. Ženske
(tudi mladoletne in kot otroci) so
velikokrat prisilno spolni objekt
izkoriščanja za plačilo spolnih uslug.
V nekaterih delih sveta so cenena
delovna sila (skupaj z otroci) in nemalokrat so tudi v delo nasilno
odpeljane (prisiljene).
Vsi skupaj se moramo upreti
kakršnemukoli nasilju nad ženskami,
vendar ne-le zato ker veljajo za
»šibkejši« spol in so bolj ranljive;
temveč in predvsem zato, ker so
enakopravne moškim.
Vedeti moramo, da ima nasilje nad
ženskami več znanih in tudi prikritih
oblik:
• spolno nasilje (vsiljeni spolni
38
december 2011
•
•
•
•
•
odnosi – tudi v družinah oz. v zakonskih razmerjih), posilstva kot
kriminalno dejanje, nasilna spolna dejanja vseh oblik (prisiljevanje v prostitucijo),
fizično nasilje (pretepi vseh
vrst in načinov, nedovoljeno
približevanje, telesni dotiki ...),
psihični pritiski (telefonski klici, zalezovanje, pisanje pisem,
pošiljanje e- pošte),
verbalno nasilje (zmerjanje,
zaničevanje, posmehovanje …),
t.i. »mobing« v službah ali na javnih mestih – v gostinskih lokalih, na avtobusih, vlakih … (tudi
neumestne šale, prostaški izrazi,
dvoumno govoričenje, namigovanja na seks itd),
zloraba interneta in spletnih
omrežij za objavo podatkov in
fotografij, filmov (brez dovoljenja
•
•
•
•
•
•
žrtve) s ciljem moralne diskreditacije,
podcenjevanje v zakonu, službah,
v javnosti … (nižje plače, manj odgovorne dolžnosti, spodrivanje
pri dodeljevanju funkcij …),
kratenje pravic v času materinstva
( izguba službe v času nosečnosti,
grožnje z izgubo službe v primeru
zanositve, krajšanje porodniškega
dopusta zaradi »nujnih« del v
službah itd.,
politična degradacija v smislu, da
so moški primernejši, uspešnejši
itd.,
poklicno ločevanje na moške in
ženske poklice,
patriarhalna miselnost, da so
ženske za rojevanje in za dom, za
vse ostalo pa velja, da je domena
moških,
kratenje svobode gibanja, nedo-
(proti njihovi volji) sodno preganjajo.
Javnost, sosedje, sodelavci, prijatelji,
strokovne službe lahko veliko naredijo oz. pomagajo osebam, ki so žrtve
nasilja. Molk in sočustvovanje nista
dovolj. Povzročitelje mora doleteti
kazen – žrtev pa mora biti zaščitena
v vseh pogledih – tudi pred nepoklicanimi (vsiljiva javnost, novinarji).
Ženske kot žrtve nasilja so sicer vedno bolj osveščene, vendar statistika
je boleča, saj je raziskanost teh nasilnih dejanj majhna, in tudi število
prijav ni takšno kot jih je v resnici
storjenih. Žrtve se bojijo pričati na
sodiščih! Varne hiše so izhod v sili,
potrebne v začetni fazi, ko se žrtev
upre nasilnim dejanjem in najde ustrezno varno zatočišče, kasneje pa
n.pr. mati z otrokom ne more večno
živeti v nekakšni »ilegali«.
Posameznik ne more veliko storiti,
vsi skupaj pa bomo vedno močnejši
v boju proti nasilju nad ženskami.
Statistično gledano je torej tudi v
naši majhni občini teoretično 60
do 80 žensk, ki so žrtve nasilnih dejanj, kar pa seveda ne pomeni, da v
resnici so; to je le možna statistična
domneva. Ne zatiskajmo si torej oči,
ne obračajmo se vstran, jutri se nam
lahko zgodi, da bo žrtev nekdo iz
naše sredine, nekdo, ki nam je blizu in bomo zelo prizadeti. Delujmo
preventivno, da ne bo nasilje ostalo
nekaznovano, ker se potem vedno
bolj bohoti in širi, češ, kdo nam pa
kaj more! Veliko je odvisno tudi od
moških, če se zavedajo, da svojo
možatost in tudi moškost do žensk
lahko pokažejo brez vsakršnega
nasilja. Da se nekaj premika v naši
družbi v korist ženske enakopravnosti so dokaz zadnje parlamentarne
volitve, saj bodo po novem v parlamentu poslanke zasedale skoraj
tretjino sedežev.
Viri: povzeto po slovenskih medijih
in internetnih spletnih straneh (Facebook) ob 25. novembru – dnevu boja
proti nasilju nad ženskami in osebne
ocene oz. komentarji pisca članka.
Očistimo Slovenijo 2012
Avtorica:
Tanja Radkovič
24. marca 2012 bo Slovenija ponovno očiščena, saj bomo takrat ponovno čistili domovino. Drugič v zgodovini Slovenije bo društvo Ekologi
brez meja skupaj s številnimi partnerji in prostovoljci organiziralo
vseslovensko prostovoljsko okoljsko akcijo, katere namen je postati
največja v zgodovini človeštva, saj
bo tokrat potekala kot del svetovne
pobude Očistimo svet 2012.
Glavni cilj projekta je združiti 250.000
prostovoljcev, iz divjih odlagališč
odstraniti 10.000 ton komunalnih
odpadkov, predvsem pa trajno vplivati na ozaveščenost prebivalstva ter
pospešiti ukrepanje s strani pristojnih inštitucij.
Aprila 2010 se je odvila akcija
Očistimo Slovenijo v enem dnevu!,
tokrat pa bo projekt dobil svetovne
razsežnosti. V sklopu globalne akcije
Očistimo svet 2012 (World Cleanup
2012) bodo slovenski prostovoljci
del večmilijonske množice, ki bo od
marca do septembra prihodnje leto
v svojih državah izvedla enodnevno
prostovoljsko odstranjevanje odpadkov po enotnem modelu estonskega gibanja Let’s Do It!. Pobudniki želijo v gibanje privabiti
100 držav in do konca leta 2012 za
skupen cilj povezati 300 milijonov
prostovoljcev s celega sveta, ki bi
skupaj zbrali preko 3 milijone ton
odpadkov. Organizator domačega
projekta Očistimo Slovenijo 2012, ki
se bo zgodil 24. marca, je neprofitno
društvo Ekologi brez meja. Cilji so s
pomočjo 250.000 slovenskih prostovoljcev iz narave odstraniti 10.000
ton komunalnih odpadkov, kar znaša
eno 20-litrsko vrečo na vsakega
državljana, posodobiti register divjih odlagališč, ki je nastal tekom
pretekle čistilne akcije, ozaveščati,
izobraževati in opolnomočiti javnosti
na področju ravnanja z odpadki,
december 2011
39
Očistimo Slovenijo
krepiti prostovoljstvo v vseh segmentih družbe in pospešiti ukrepanje s strani pristojnih inštitucij. Poleg
divjih odlagališč bodo očiščene tudi
okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Vsi zainteresirani se lahko
projektu pridružite kot koordinatorji
akcije na občinski ravni, promotorji,
snemalci, fotografi, tekstopisci …
Pomagate lahko posodobiti register
divjih odlagališč, in sicer jih lahko
anonimno prijavite preko mobilnih
telefonov ali spletne strani www.
ocistimo.si. Organizatorji pa k sodelovanju vabijo predvsem reporterje
ali obveščevalce, ki bi na tedenski
Glasilo Občine Starše
ravni poročali o dogajanju v domači
občini. Vse aktualne informacije najdete na www.ekologibrezmeja.si,
status projekta pa boste lahko od
januarja 2012 spremljali na že omenjenem naslovu www.ocistimo.si, kjer
bodo objavljene redno ažurirane informacije in kjer bodo možne tudi
prijave na akcijo, zbirna mesta itd.
Če želite prejemati sprotna obvestila
o akciji, vas vabimo, da se na novice
naročite na naši spletni strani.
Pridružite se projektu in pomagajte
spremeniti Slovenijo na bolje!
SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ
Avtor:
Ivan Beras
B
ožič je praznik, ki se v
civiliziranem svetu bolj
ali manj dotakne prav vsakega
človeka - vernega in nevernega. V
času sončnega prevrata prihajajo v
ospredje čar ognja, čar zelenja in
čar novega življenja. Vsak človek
si želi topline, ki se v božičnem
času izraža na različne načine. Ko
se ob božiču verni, ali pa samo
kot spremljevalci današnjega napol ponorelega časa, ustavljamo
ob preprostih jaslicah, ob sveti
družini, se ne ustavljamo samo ob
spominu na nekaj, kar se je pred
dobrima dvema tisočletjema v
resnici zgodilo, temveč se ustavljamo tudi ob svojem bivanju in ob
srečanju s samim s seboj. Na eni
strani na ducate bogatih božičnih
daril, na drugi pa skromen hlevček
z družino, ki je začetek novega
življenja.
40
december 2011
In nad vsem tem plava pesem.
Božična pesem se je prav zaradi tako
globokega doživljanja praznika vedno vtisnila najgloblje v dušo. Čistejše
božične skrivnosti, kot sta nam jo
odkrila Jozeph Mohr in Franz Xaver
Gruber v svoji preprosti, a hkrati vsepovedni pesmi »Sveta noč, blažena
noč« preprosto in za čuda na svetu
ni. Na stotine močnejših avtorjev je
odkrivalo božično skrivnost, a nihče
se ji v pesmi ni tako približal kot sta
se naša dva soseda, s katerima smo
ob nastanku pesmi živeli še v isti
državi. Še več! Brez pesmi »Sveta
noč, blažena noč« si v krščanskem
svetu Božiča ne znamo predstavljati. Ker se je okoli te pesmi spletlo
toliko legendarnih pričevanj, se mi
zdi potrebno, da se enkrat za vselej
ustavimo ob njenem nastanku in
prenosu pesmi na slovenska tla. Čez
sedem let bo minilo natanko 200 let
od kar je bila pesem prvič izvedena
pri polnočnici.
Le dobrih 20 km od Salzburga je pod
debelo snežno odejo ležalo mestece
Oberndorf. Dobrih 100 hiš se je stiskalo na levem bregu reke Salzach,
ki je čez poletje velikokrat poplavljala, v zimskem času pa se je pod
ledeno skorjo povsem umirila. V
bližini mesteca je bilo na vse strani
po zasneženih poljih raztresenih
na ducate manjših vasi, kjer pa se
je življenje čez zimo skoraj povsem
ustavilo. Franz Xaver Gruber je tedaj
stanoval v eni od takšnih vasi - v Arnsdorfu. Kljub visokemu snegu in zoprnemu vetru, ki je bril čez polje, je
tistega popoldneva leta 1818 pred
samim svetim večerom planil v izbo
človek, ki ga je Gruber dobro poznal.
Bil je njegov prijatelj, kaplan Jozeph
Mohr iz Oberndorfa, ki je živel v velikem župnišču blizu cerkve svetega
Nikolaja. Iz žepa je potegnil listič papirja, kjer je imel zapisano pesem,
in prosil prijatelja, da jo uglasbi ob
spremljavi kitare, ker so orgle popol-
Sveta noč
Glasilo Občine Starše
noma odpovedale. Gruber je napisal
note in dve uri pred polnočnico so
imeli še vaje s celotnim pevskim
zborom. Tistega 24. decembra 1818
je bila v cerkvi svetega Nikolaja v
Oberndorfu prvič izvedena pesem z
naslovom »Sveta noč, blažena noč«
ob kitari, kot solista pa sta jo zapela
kot Franz Xaver Gruber kot solist in
Jozeph Mohr kot tenorist. Na srečo
je petje tako zapolnilo cerkev, da
sploh niso bili pozorni na Gruberjevo
kitaro. Bilo je nenavadno, a ker so vsi
vedeli, da so orgle v okvari so tudi
kitaro vzeli takoj za svojo, pa čeprav
je Gruber brenkal nanjo le pri verouku. Po končani polnočnici sta se
razšla, kot da pesmi ne bosta zapela
nikoli več.
Božji načrt pa je bil drugačen. Pesem
se res več kot dve desetletji ni prijela
pri ljudeh, po dolgi in predvsem nenavadni poti pa je postala največja
svetovna uspešnica, ki jo prepevajo
v več kot tristo jezikih in brez katere
ni pravega božiča. Kako se je pesem
»Sveta noč, blažena noč« razširila
tako rekoč po vsej zemeljski obli, še
ni podrobneje raziskano in verjetno
niti ne bo. Šele po več letih, ko so
bile okoliščine njenega nastanka že
skoraj pozabljene, pa se je pesem ne
sluteno razširila.
Franz Xaver Gruber je od nadrejenih
izposloval dovoljenje za nove orgle
v Oberndorfu, ki jih je izdelal Karl
Mauracher iz Zillertala. Ta je popravil
tudi orgle v sosednjem Arnsdorfu.
Med svojim delom, ki je trajalo šest
tednov, je slišal tudi Gruberjevo
Sveto noč. Kaj se je zgodilo v resnici, ni poznano, potrjeno pa je, da je
»Sveta noč, blažena noč« naenkrat
postala pesem v njegovi domovini
na Tirolskem, poznana kot pesem
pevske družine Strasser iz Leimacha, ki je izdelovala rokavice. Ta
družina je pesem pela tudi na svojih
službenih poteh po Nemčiji, kjer je
bila domnevno leta 1831 v Leipzugu
predstavljena večjemu krogu ljudi.
Čeprav je bila »Sveta noč« zasnovana kot cerkvena pesem, se je najprej
razširila kot ljudska. Za razširjenost
po vsem svetu in za veliko pripravljenost vernikov, da jo sprejmejo za
svojo, se pesem lahko zahvali predvsem okoliščini, da se besedilo tesno
navezuje na svetopisemsko oznanilo
odrešenja, ki je podano precej bolj
zemeljsko in najširšim množicam najbolj razumljivo kot pri mnogih drugih duhovnih pesmih.
Ko so člani Tirolske družine Strasser
(oče, sinova in tri hčere) razstavljali
rokavice ne sejmu v Leipzigu, in poleg tega služili kruh še s koncerti, so
začeli pesem prepevati leta 1831 in
1832. z enakim navdušenjem je bilo
sprejeto tudi prepevanje družine
Rainer (sestavljali so jo štirje bratje in
sestra) na potovanju od leta 1824 po
Nemčiji, Rusiji in Angliji. Leta 1839
so Rainerjevi Sveto noč priložnostno
uvrstili v program na svojih nastopih
v ZDA, kar je bilo odločilnega pomena. S tem je pesem »Sveta noč,
blažena noč« dobila krila in status
Tirolske ljudske pesmi, čeprav to v
resnici nikoli ni bila. Znano je tudi, da
je Sveta noč postala celo pesem miru
vsega sveta. Iz prve svetovne vojne
je ohranjeno sporočilo, da so boji na
fronti za Božič za trenutek obmirovali in da so vojaki nasprotujočih si sil
zapeli »Sveto noč«. O tem je posnet
tudi film. Vsekakor se je ta pesem
bolj kot katerakoli druga dotaknila
milijonov ljudi, izrazila pravo božično
veselje, upanje ter mir na Zemlji.
V slovenščino je Sveto noč prevedel
Radoslav Silvester, ki jo je leta 1879
objavil v katoliškem tedniku Zgodnja
Danica. Prevod je dokaj okoren, ker
poskuša biti preveč zvest izvirniku,
prevajalec pa je dal pesmi naslov
PRI JASLICAH. Malo kasneje sta mu
sledila Janez Volčič in Jakob Aljaž, ki
jo je tudi prvi izvedel v slovenskem
prevodu. Jakob Aljaž (po domače
Bačnikov Jaka) je bil kar devet let
kaplan v Tržiču (od 1871 do 1880).
Nesporno torej je, da je Aljaž med
prvimi pesem prevedel v slovenski
jezik in jo v enaki ali vsaj podobni
stiski – kot sta jo doživljaja avtorja
v Oberndorfu, predstavil Tržiškim
vernikom, prav tako s kitaro v roki.
Na Dovjem so vsi pevci še posebej
ponosni na to, da je bil Aljaž med
prvimi, ki je pesem prevedel in jo javno predstavil kot prvi na Slovenskih
tleh in to s kitaro v roki.
december 2011
41
Sveta noč
Glasilo Občine Starše
Šele nekaj let sta imeni pesnika in
skladatelja znani širši javnosti. Kakor
kakšna druga narodna pesem, tako
je tudi ta šla od ust do ust, milijone
grl jo je pelo v sveti božični noči in
nihče se ni vprašal, kdo jo je zložil.
Na to vprašanje nam odgovarja spominska plošča, vzidana v šolskem poslopju v Arnsdorfu, kje je tudi rojstni
kraj naše pesmi. Na plošči je napis:
»Stille Nacht, heilige Nacht!
Wer hat dich, o Lied, gemacht?
Mohr hat mich so schön erdcht,
Gruber zu Gehör gebracht,
Priester und Lehrer vereint.«
Pesnik in skladatelj sta že davno pokopana, toda od njiju ustvarjeno delo
živi naprej in bo živelo, saj je našlo
vesel odmev v milijonih src. Cerkve
sv. Nikolaja, kjer je bila prvič izvedena pesem »Sveta noč« ni več. Postavljena je bila tik ob rokavu Salzacha, v ugrezu pod reko, tako da jo je ta
zalila že ob vsakem višjem vodostaju.
V poplavah v letih 1905 – 1913 je
bila cerkev tako poškodovana, da so
jo morali porušiti. Sedanjo cerkev
so začeli zidati leta 1906 na povsem
drugi lokaciji sredi mesta. V njej je
redno bogoslužje še danes, pred
cerkvijo pa stoji spominsko obeležje,
ki opominja na oba avtorja pesmi
»Sveta noč, blažena noč«.
Na kraju, kjer je nekdaj stala cerkev
sv. Nikolaja, zdaj stoji spominska
kapela. Grič je bil nasut posebej za
postavitev kapelice. Sicer pa so zdaj
na obeh bregovih reke Salzach narejeni visoki utrjeni nasipi, tako da
je skoraj nemogoče, da bi jih voda
še kdaj predrla. Pod kapelo so tudi
ruševine iz katerih je bila zgrajena
cerkev sv. Nikolaja. V kamen oltarja
je vklesana lobanja Jozepha Mohr.
Leseni relief iz leta 1915 prikazuje
Kristusovo rojstvo. Na severnem je
42
december 2011
ne mara, trajajo pa tako kot nekoč
tudi danes še marsikje po svetu in
ogrožajo božji mir v človeku. Prav
v tem miru pa se lahko najde prav
vsakdo.
Literatura: Ivan Sivec, Najlepša
božična pesem, Založba Družina,
Ljubljana 2008
upodobljen pisec besedila Jozeph
Mohr in cerkev sv. Nikolaja, južno
okno pa je posvečeno učitelju in
komponistu Francu Gruber, kot tudi
njegovemu službovanju v Ansdorfu.
Spominska kapela je še posebej
obiskana ob božičnih in novoletnih praznikih. Na Sveti večer je ob
17 uri velika spominska slovesnost,
posvečena predvsem avtorjema
pesmi. Na njej se zbere od pet do
deset tisoč obiskovalcev iz vsega
sveta.
Vsekakor je pri tem zelo pomembno, da Sveta noč, blažena noč
prinaša v sebi tako po tekstualni kot
glasbeni poti v človeka predvsem –
mir! Gre za notranji mir, pa tudi za
poosebljenje miru, saj vojne nihče
Upokojili so se
Glasilo Občine Starše
30 let ravnateljevanja
Avtorica:
Anica Bratuša, prof.
Otroci, učenci in delavci Osnovne
šole Starše smo v začetku tega
šolskega leta pospremili v zaslužen
pokoj dolgoletnega ravnatelja šole,
gospoda Franja Duha – profesorja
zemljepisa in zgodovine.
Omenjeno delovno mesto je zasedel pred natanko tridesetimi leti – 1.
9. 1981, ko je bil pri manj kot triintridesetih letih izbran na to delovno
mesto. Spoštovanega gospoda, ki
je znal svojo spoštljivo držo ohraniti skozi vsa leta, smo se včasih bali,
včasih smo se skupaj od srca nasmejali vsakodnevnim šolskim šalam ali
prigodam; vedno pa smo mu lahko
zaupali in verjeli. V času njegovega
ravnateljevanja je šola ob dobrem
sodelovanju z občino doživela dve
temeljiti prenovi; prvo v letu 1996 s
šestimi novimi učilnicami in prenovo
stare zgradbe ter drugo v letu 2006
z dograditvijo več učilnic in nove
večnamenske dvorane.
Leta 1997 je v svoje varstvo sprejel tudi obe enoti vrtca. Skupaj
smo prehodili dolgo in uspešno
pot z bogatimi pridobitvami tako
na izobraževalnem kot vzgojnem
področju. Če strnem misli, lahko z
veseljem ugotavljam, da smo se lahko vedno pohvalili z mnogimi dodatnimi dejavnostmi in projekti, s katerimi smo se predstavili v domačem,
regionalnem in državnem okolju.
Ostati in obdržati se na tako
občutljivem delovnem mestu, zagotovo kaže, da je bilo vodenje šole
ravnatelja Franja Duha uspešno in
aktivno ter da je znal skozi vse viharje in spremembe ohraniti kakovost
in avtonomijo šole. Želimo mu še
dolgo uživanje v tretjem življenjskem
obdobju.
Pogrešali bomo našega ravnatelja.
Draga sodelavka Silva Hrnčič!
D
Avtorica: Daša Jakol
an ni enak dnevu, ne teden
tednu, mesec mesecu, saj
se nam vsak dan dogaja kaj novega.
Tudi leto ni enako letu, posebno, če
si po poklicu učiteljica in vsaj na tri
leta dobiš novo generacijo učencev
in staršev. Toda kljub temu se
srečujemo s stalnicami v življenju.
Od ponedeljka do petka vstanemo
približno ob istem času, opravimo
jutranji ritual – umivanje, oblačenje,
zajtrkovanje in morda še kaj ter
odidemo na delovno mesto. Vsak
dan torej vestno pridemo v službo
in se najprej pozdravimo z vsemi,
ki jim je bilo dodeljeno delo blizu
našega. Pozdravimo sodelavce, ki
so tudi ena večjih stalnic v našem
življenju. Leta minevajo in nevede
jih naberemo toliko, da se nam delovna doba kaj hitro konča z odhodom v zaslužen pokoj.
Ko sem pred dobrimi sedemnajstimi
leti pričela delati v šoli Marjeta, sem
te našla tukaj, draga sodelavka Silva.
Tisti, ki so bili v podružnici šole Starše
zaposleni že prej, so povedali, da
si v »Marjetici« našla prvo in edino
delovno mesto oz. je bivši ravnatelj
Franc Potisk za to mesto našel tebe.
To je bilo 1. septembra 1974, samo
dve leti po tem, ko je bila zgrajena
sedanja marješka šola.
Rodila si se leta 1952 staršema
Stepišnik, očetu Ivanu in mami Julijani, otroštvo preživljala z bratom
Ivanom. Osnovno šolo si obiskovala
v kraju Brezno, šolanje nadaljevala
na Pedagoški gimnaziji in kasneje na
Pedagoški fakulteti v Mariboru. Kot
vestna študentka si diplomirala 24.
5. 1974, torej si imela do nastopa
dela v Marjeti le kratke zaslužene
počitnice. To je bilo takrat, ko sem
sama opravila osnovno šolo.
V Marjeto pa kot novinka nisi prišla
sama. Poleg tebe je bila sprejeta
Mira Lončarič, ki je do pred kratkim
bila naša sodelavka. V skoraj novi
šoli sta na začetku ustvarjali spomine
za prihodnost še skupaj z Mileno Potisk, Vero Kirbiš, Marjano Klajderič,
Zlatko Potisk in Majdo Hlade, ki je
bila tvoja mentorica, ter kasneje še
z drugimi. Skozi tvoje učiteljske roke
je šlo skoraj 37 generacij učencev –
odštejmo le čas, ko si možu Ivanu
povila Igorja in Tjašo ter si bila na
zasluženem porodniškem dopustu.
28 let pa si poleg dela v razredu vestno izpolnjevala še obveznosti vodje
podružnice.
Iz časa, ko sem prvih trinajst let svojega službovanja delala v Staršah, se
te spomnim kot tihe, resne in mirne
sodelavke. Priznam, da sem te bolj
slabo poznala. Ko sem začela delati
v Marjeti, sem ugotovila, da si zelo
vestna, marljiva in redoljubna.
december 2011
43
voščila
Na poslovilnem srečanju, ki smo ga
na poseben datum 11. 11. 2011 v šoli
pripravili zate in za našega bivšega
ravnatelja Franja Duha (tudi on sedaj
uživa brezskrbne upokojenske dni,
si povedala, da za vrati učilnice le
nisi bila tako zadržana, kot si dajala
slutiti. In da si imela poklic učiteljice
zelo rada! Zato bi se zanj, če bi bilo
treba, odločila še enkrat. Zelo lep
vtis si naredila tudi na zadnjo generacijo svojih učencev, z njimi si bila
zadnja tri leta; ti so letos učenci mojega, to je 4. razreda. Velikokrat se
zmenimo zate, učiteljica Silva! Vedi,
da te učenci pogrešajo. Zato so se z
velikim veseljem naučili pesem, ki so
Voščila
Spoštovane občanke, spoštovani
občani Občine Starše!
V prihajajočem novem letu 2012 Vam
želimo vse najlepše, veliko zdravja ter da
se uresničijo tiste želje, ki vam pomenijo
največ!
OBČINSKI ODBOR ZB
ZA VREDNOTE NOB STARŠE
KUD POJOČA TRAVICA
želi v novem letu 2012 vsem
majhnim in velikim ljubiteljem
pravljic, pesmi, plesa ... ,da se jim
izpolnijo vse skrite sanje.
V iztekajočem letu se prisrčno zahvaljujemo vsem društvom,
organizacijam in lokalni skupnosti, še
posebej pa vsem občanom za dobro
sodelovanje.
Ob bližajočih praznikih pa vam želimo
obilo osebne sreče in zadovoljstva,
v novem letu pa mnogo zdravja in
varno leto 2012!
GZ STARŠE
44
december 2011
Glasilo Občine Starše
ti jo zapeli na poslovilnem srečanju.
Smo pa te sodelavke znale spraviti
tudi v prešeren smeh. Toda tako,
kot te spravi v smeh vaše novo malo
bitje – tvoja vnukinja – ni od nas uspelo nobeni. Ko poveš kaj o njej, se ti
zasvetijo oči, zbistri se ti obraz, v trenutku se pomladiš, zato vemo, da je
bil resnično pravi čas, ko si zapustila
šolsko delo – priprave, poučevanje,
popravljanje zvezkov, pripravljanje
in popravljanje kontrolnih nalog, izpolnjevanje šolske dokumentacije,
seminarje in vse, kar diši po šoli.
Sedaj je prišlo tvoje novo obdobje,
opravljanje dela babice v pravem
pomenu besede, seveda le toliko,
kolikor ga boš zmogla, in ti bo ljubo.
Ne pozabi si ob tem vzeti trenutkov
samo zase! Glede na to, da čas ni naš
zaveznik in mineva hitreje, kot mislimo, prežívi vsako sekundo čim bolj
polno, zanimivo, igrivo in brezskrbno. Seveda ti bodo šolska vrata v
Marjeti in Staršah tudi naprej odprta, zato nas kdaj pa kdaj le obišči.
Torej, draga Silva, srečno in še na
mnoga leta! Pa ne pozabi sodelavk
in sodelavcev iz OŠ Starše in POŠ
Marjeta!
VABILO
Bliža se konec leta 2011 in v Š. D. Starše pripravljamo silvestrovanje
31. 12. 2011, ob 20.00 uri. Da pa bo praznovanje popolno, zbiramo seznam
ljudi, ki bi z nami in prijatelji želeli pričakati Novo Leto 2012.
Za več informacij nas obiščite
v Š.D. Starše ali pokličite na 031/648-654, hišnik Milan.
Vabljeni vsi, ki se želite zabavati zadnji dan v tem letu!
Spoštovane občanke,
spoštovani občani,
želimo vam vesele in
blagoslovljene božične praznike.
V letu, ki prihaja, pa mnogo
uspehov, zdravja in zadovoljstva,
kot tudi osebne sreče.
OO SLS Starše
Predsednik
Adolf Šerdoner
Prihodnost naj rožnata se Vam odpre,
naj srečno obdobje se za Vas začne,
naj leto prihodnje ljubezni Vam da,
naj cvenka nasuje v vrečo brez dna!
Vse to Vam privoščimo iz vsega srca!
Lepe božične praznike in Srečno
2012
Vam želijo
gasilci iz Prepolj
Zveza veteranov vojne za Slovenijo
vošči vsem občanom in občankam
Občine Starše vesel božič, vse lepo
in dobro, predvsem zdravje v letu
2012 ter vsem čestitke ob dnevu
samostojnosti.
Člani ZVVS za Slovenijo iz
Občine Starše
Naj bo vaš korak skozi leto
2012 korak na poti k izpolnitvi
želja.
Naj novo leto 2012 prinese
veliko zdravja, uspehov in
zadovoljstva.
OBČINSKA ORGANIZACIJA
SOCIALNIH DEMOKRATOV
STARŠE
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI
Za nami je težko leto, ampak smo
znali začrtati pot k drugačnemu,
uspešnejšemu razvoju občine.
Naslednje leto bo prelomno vendar
verjamemo, da bomo obrnili trende
navzgor. Zato, ker smo del ekipe vodstva občine, ki mu ni za lastne interese,
ampak za isti cilj: enakost in blaginja za
vse občane.
Želimo vam miren božič, lep dan
samostojnosti in enotnosti,
Ter veliko veselja, zdravja, uspehov in
osebnega zadovoljstva v letu 2012.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
STARŠE
SREČNO, VESELO IN
ZDRAVO 2012,
VAM ŽELIJO
člani KUD “Franc Ilec” in
Folklorna skupina,
ustanovljeni leta 1987.
Vesele in blagoslovljene božične
praznike.
Novo leto naj bo
radodarno z zdravjem, veseljem,
srečo, uspehi, naj bo v miru,
zaupanju in sodelovanju preživeto.
Upokojenci Sekcije ruskega
kegljanja Prepolje želimo vsem
ljudem dobre volje v letu 2012
veliko zdravja in uspehov.
Na pragu novega leta
naj vam »čas vladar« nakloni
spoznati prave ljudi,
storiti prave reči, ubrati prave poti ter
sebi in drugim
najti le dobre sledi.
Srečne, zdrave in zadovoljne
božične praznike ter mnogo
uspehov v prihajajočem letu
2012, želi svojim članom in vsem
občanom Občine Starše
UO DU Starše.
Spoštovane občanke in občani!
V letu 2012, ki prihaja, vam
želimo mnogo zdravja, sreče ,
uspehov in zadovoljstva.
Prav tako vam želimo mirne in
blagoslovljene božične in
novoletne praznike.
NSi-Nova Slovenija
DeSUS STARŠE vam želi
srečno, zdravo, uspešno in
mirno novo leto 2012
Voščilu se pridružujeta
občinska svetnika Marjan
Malek in Milan Šprah
Športno društvo Starše
Vsem občankam in občanom
Občine Starše želimo prijetne
božične praznike, z veliko
družinske topline in veselja. Novo
leto 2012 pa naj vam prinese
obilo osebne sreče, zdravja in
delovnih uspehov.
Liberalna demokracija
Slovenije
Občinski odbor Starše
SREČNO IN USPEŠNO
NOVO 2012
Voščila
Glasilo Občine Starše
Spoštovane občanke in občani
Občine Starše!
Sedaj se bliža najlepši čas v letu. V
tem času, ko se spomnimo
preteklosti in z veseljem
pričakujemo prihodnost. Čas, ko se
želja po sreči in zdravju seli iz srca
v srce. Naj se vam uresničijo sanje,
udejanijo želje in izpolnijo
pričakovanja v letu 2012.
Vam želi odbor SNS Starše
Humanitarno društvo
”S srcem za občino Starše”
vošči občankam in občanom
Občine Starše, našim
simpatizerjem, kakor tudi
vsem ljudem širokega srca,
blagoslovljene božične
praznike in vse lepo v
bližajočem se novem letu.
december 2011
45
Glasilo Občine Starše
Glasilo Občine Starše
Šola & vrtec
PESMICE iz 4. b
V 4.b v Marjeti smo pri pouku slovenščine napisali lastne pesmi. Šest učencev se je z njimi
predstavilo na srečanju starejših občanov v
Brunšviku. Pesmi danes predstavljamo tudi
vam.
Gašper Onič
Monja Pignar
Kristjan Bandur
NOGOMET
PTIČICA
PESEM JESENI
Okrogla je žoga,
neprijetno ji je,
ko jo brca noga.
Včasih prileti v gol,
včasih pa v glavo,
in dobimo glavobol,
ne pa za zabavo.
Nekoč bila je ptičica,
na vejo se je usedla,
mladičke male nahranila
in si malo oddahnila.
Jesen je lepa,
listje rumeni.
Kmetič s polja
s pridelkom drvi.
Mladički so lepo zapeli,
ker so se lepo imeli,
a črvičkov bi še imeli,
če lahko bi že vzleteli.
Ježek, hrčki
se veselo
pripravljajo na zimo,
sem ter tja se podijo,
eni za hruške,
drugi za žito.
Če prileti v zadnjo plat,
boli me na kvadrat!
Če vratar naredi parado,
dobi aplavz za nagrado.
Ko pa gola ne dobimo,
zopet se veselimo.
Lara Kurbus
DRUŽINA
Mi družina smo res hecna,
včasih jezna, včasih srečna.
Mami pomiri vse spore,
kadar z bratom nama gre narobe.
Tu še oče reče svoje –
in kot da ni bilo nič narobe!
46
december 2011
Maša Kaučevič
ZIMA
Ure bežijo,
k teti zimi hitijo,
oktober res je dober,
a kaj, ko ptice vedno odletijo,
strašne bele kraljice se bojijo.
Snežaka belega bo postavila,
s kapo, šalom, rokavicami ga obdala
in za nekaj časa nam ga dala.
Mi, otroci,
pa nič več bosi
po travi žoge
ne lovimo.
Timotej Ogrizek
JESEN
Rjavi so listki postali jeseni
in kostanj postal je tudi rjav.
Z rjavimi listki si ježek
svoj zimski brlog bo postlal.
Rjava sta srna in medved,
pa debla ter listje in veje,
in izpod rjavega grma
se zajček veselo že smeje.
december 2011
47
AM. FILM.
REŽISER
KAZAN
IZDELOVALEC
KRST
OSEBNI
ZAIMEK
AM. FILM.
IGRALKA
(MARISA)
KOČA IZ
ILOVICE
ŠUND,
PLAŽA
NOVINARKA
POLITKOVSKA
SLOVITA
GORA V
ŠVICI
PRTIČ NA
DUHOV
NIKOVIH
RAMENIH
LJUBEZENSKO
PESNIŠTVO
ALGE
NA VODI
RAHEL
PRIJEM
Z ROKO
MAZURIJ
PRIPADNIK
ARKTIČN.
NARODA
MOKROTA
PO DEŽJU
ŽLEBNJAK
NOVI
ODSTAVEK
GR. POKRAJINA
KMEČKA
SOBICA
RIMSKA
101
KASTANJETE
HITER
TEK
IT.
PISATELJ
(UMBERTO,
IME ROŽE)
ZDRUŽENJE
DELAVCEV
KONCERT.
DVORANA
OKUS PO
KISLEM
TISKAR.
NAPRAVA
CMER
IZRAEL.
POLITIČ.
(GOLDA)
PROŽILO
PUŠČIC
VARJENI
ŠIV
RUDNIŠKI
OKOLIŠ
UPOŠTEVANJE
KRAJ V
BANATU
(VOJVODINA)
DESET NA
KVADRAT
SAMO
DEBEVEC
POLJSKO
MESTECE
ZBIRALEC
PASJI
ORGAN ZA
MAHANJE
ARTHUR
KRAJŠE
SKUPAJ
SREČNO V
2012
VADBA,
TRENING
ŽELEZN.
DELAVEC
ROŽENIN.
PLOŠČICA
NA PRSTU
RIMSKA
BOGINJA
JUTRANJE
ZARJE
DALMAT.
ŠALJIVEC
OPUS
TENISAČ
COURIER
RUDI
VAVPOTIČ
NORD.
BOG
PESNIŠTVA
KORAK
ROKAVEC
AVTOKAMP
NA
PELJEŠCU
SREDOZEMLJE
BALETNIK
OTRIN
SUROVINA
ZA MILA
TLAKOVALEC
ŠPORTNI
ČOLN
NANDE
VIDMAR
ISLAND.
PEVKA
BELEŽNICA
VERZNI
POUDAREK
STARI
SLOVANI
TV NOVINAR
(DRAGO)
FR. IGR.
(PHILIPPE)
GRŠKO
OBLAČILO
ŠVIC.
MATEMATIK
MESTO NA
NIZOZEMSKEM
KILOGRAM
BIBLIJSKI
OČAK Z
BARKO
OKSID S
TREMI
ATOMI
KISIKA
BOLOGNA
KRAJ PRI
ČRNEM
KALU
ŠKOTSKI
OVČAR
OČE
(STAR.)
VRSTA
ČIPK
KARLI
ARHAR
Nagrade:
1. nagrada: Kosilo za dve osebi z županom Občine Starše
2. in 3. nagrada: Paket Dobrot iz Občine Starše
BLEJSKI
ALI
LJUBLJANSKI
ASTAT
Pravilni odgovor napišite na dopisnice in pošljite na
naslov: Občina Starše, Starše 93, 2205 Starše,
najkasneje do 20. 1. 2012.