Iz vsebine - Občina Starše
Uredništvo Ob iztekajočem letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Vsem Vam želimo lepe praznične dni, osebno srečo, zdravje in srečno novo leto 2011. Župan Občine Starše Bojan Kirbiš in Občinska uprava Lepo je, če drug drugemu pomagamo, če drug drugemu ponudimo roko, zato bo denar za nakup voščilnic Občina Starše namenila v dobrodelne namene. Iz vsebine • Iz vsebine - Kolofon 2 • Uredništvo 2 • Županov uvodnik 3 • Občina • Društva in prosti čas 4 - 13 14 - 24 • Osnovna šola 25 - 31 • Razmišljanja 32 - 35 • Na vrtu 36 - 37 • Nasveti veterinarja 38 - 39 Izdajatelj: OBČINA STARŠE 1. številka izšla decembra 1995 Glavna in odgovorna urednica: Mojca Kacjan Uredniški odbor: Aleš Tihec, Marica Tenko, Ivan Klep Sodelavci: Občinska uprava Občine Starše, društva, Zavod OŠ Starše in drugi avtorji prispevkov • Razvedrilo • Praznovanja DECEMBER 2010 • Voščila 2 40 41 42 - 43 Lektoriranje: Daniela Klasinc. Oblikovanje: Mojca Kacjan Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Altius d.o.o., Ptuj Tisk: Grafis d.o.o. ZAHVALA UREDNIŠKEGA ODBORA Z iztekom leta 2010 se izteka tudi mandat glavni in odgovorni urednici in uredniškemu odboru. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam pomagali pri ustvarjanju Glasila Občine Starše, vsem, ki ste nas spodbujali s pohvalami, pa tudi tistim, ki ste nas dobronamerno pokritizirali. Seveda pa tudi hvala vsem, ki ste naše glasilo prebirali. Izdano v nakladi 1500 izvodov. Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in krajšanja člankov ter spremembe naslovov. Glavna in odgovorna urednica Mojca Kacjan Ponatis mogoč z dovoljenjem uredništva. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo po št. 369. Foto na naslovnici: Boštjan Selinšek Uredniški odbor Marica Tenko, Ivan Klep in Aleš Tihec Županov uvodnik Nove ideje in zadani cilji … Foto: M. Kacjan Zaključek starega in pričetek novega leta je nemalokrat čas, da se ozremo nazaj in da pogledamo, kaj smo naredili narobe in kaj pravilno. To je čas, ko se nam po glavi plete nešteto vprašanj; ali smo uspeli, smo izpolnili vse obljubljeno, smo dosegli zastavljeno …? Pomembno pa je, da si zadamo nove cilje in oblikujemo nove ideje, ki zaznamujejo leto pred nami. dogajanje v Občini Starše. Vse te projekte pa bomo uresničevali in jih omogočali s pomočjo razpisov Evropske unije. Nanje se bomo redno prijavljali in na ta način razbremenjevali občinski proračun. Stremeli bomo k temu, da naša občina postane ena najbolj razvitih, naprednih in prijaznih občin v tem okolišu. Izrednega pomena je tudi povezovanje z okoljskimi in ostalimi občinami. Tudi Občina Starše je v letu 2010 doživela kar nekaj sprememb in napredkov. Tisto, kar pa je občino v letu 2010 najbolj zaznamovalo, je bila zamenjava župana. Volivke in volivci ste na lokalnih volitvah v mesecu oktobru v drugem krogu to čast dodelili meni. Za to se vam iskreno zahvaljujem in vam polagam v srce, da bom izpolnil vse, kar sem v svojem volilnem programu obljubil. Ob tem pa bi se rad zahvalil tudi našemu nekdanjemu županu, gospodu Viliju Ducmanu, da je to »barko« vsa leta vodil in jo usmerjal, da ni zgrešila zastavljene poti in ciljev. Mnogo je bilo storjenega in mnogo bomo tudi v prihodnje naredili. Idej in ciljev je ogromno. Zavedamo pa se, da nam bo z vašo pomočjo uspelo. Korak za korakom bomo sledili zastavljeni viziji, sam pa lahko z gotovostjo trdim, da vam bom povrnil zaupanje, ki ste mi ga namenili. Vsak prispevek, ki bo namenjen v dobrobit naše občine, je dobrodošel. Na voljo vam bom za vse vaše predloge, komentarje in ideje. Ob izteku letošnjega leta pa mi dovolite, da vam zaželim srečno in zdravja polno leto 2011. Tone Pavček je tako lepo zapisal: Imejmo radi našo občino in jo tudi v letu 2011 popeljimo novim idejam in zmagan naproti. Srečno, vam in vašim najdražjim! Bojan Kirbiš, župan Občine Starše GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Zadali smo si kar nekaj nalog, ki nas čakajo v prihodnjih letih. Radi bi uredili most čez strugo reke Drave in tako izpolnili dolg, ki so nam ga Dravske elektrarne obljubile že dolgo nazaj. Okrepili bomo avtobusne povezave z ostalimi vasmi, uredili kulturno dogajanje znotraj naše občine, zgradili letni prireditveni prostor in obnovili grad, zgradili dom za starostnike, okrepili kapacitete v vrtcu ipd. Poskrbeli bomo tudi za učinkovito obveščenost naših občanov. To smo dokazali že z rednim izdajanjem novic, kjer vas bomo ažurno obveščali o dogajanju in razpletih v naši občini. Kmalu bomo oblikovali tudi lasten lokalni program, preko katerega boste lahko spremljali vse dogodke in »Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad.« 3 Občina KONČNO POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) in na podlagi zapisnikov o rezultatih volitev župana, občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti na lokalnih volitvah v Občini Starše dne 10. 10. 2010 in na podlagi zapisnikov o rezultatih 2. kroga volitev župana v Občini Starše dne 24. 10. 2010, vam Občinska volilna komisija Občine Starše pošilja naslednje: III. Rezultati volitev v drugem krogu za volitve župana Občine Starše so naslednji: Kandidata, ki sta bila na glasovnici uvrščena po številu glasov, ki sta jih dobila v prvem krogu volitev za župana občine, izvedenih dne 10. 10. 2010, sta dobila naslednje število glasov: Število volilnih upravičencev Ivan PIŠEK Bojan KIRBIŠ Število neveljavnih glasovnic 001-STARŠE 700 204 270 1 002-ROŠNJA 336 104 106 3 003-LOKA 254 87 71 1 Občinska volilna komisija je soglasno ugotovila naslednje: 004-MARJETA 429 95 132 1 I. 005-BRUNŠVIK 374 48 157 0 006-TRNIČE 376 103 112 1 007-PREPOLJE 471 97 172 2 008-ZLATOLIČJE 652 362 96 1 12 41 2 1112 49,01 % 1157 50,99 % 12 KONČNO POROČILO o rezultatih lokalnih volitev za župana Občine Starše, članov občinskega sveta, članov svetov krajevnih skupnostih dne 10. 10. 2010 in o rezultatih drugega kroga za volitve župana Občine Starše dne 24. 10. 2010. Lokalne volitve dne 10. 10. 2010, predčasne volitve dne 06. in 07. 10. 2010 za volitve župana občine, članov občinskega sveta in članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Starše ter volitve drugega kroga za volitve župana Občine Starše, izvedenih v predčasnem glasovanju dne 20. in 21. 10. 2010 in rednem glasovanju dne 24. 10. 2010 so potekale v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in brez kršitev, ki bi lahko bistveno vplivale na rezultate volitev. Volišče 901- PREDČASNO SKUPAJ II. 3592 Volilna udeležba je bila naslednja: DECEMBER 2010 Volišče 4 Število volilnih pravičencev 10. 10. 2010 Končna udeležba 10. 10. 2010 Štev. volilnih upravičencev 24. 10. 2010. Končna udeležba 24. 10. 2010 BRUNŠVIK 373 198 53,08% 374 205 54,81% LOKA 254 162 63,78% 254 159 62,60% ROŠNJA 336 220 65,48% 336 213 63,39% MARJETA 427 251 58,78% 429 228 53,15 % TRNIČE 376 220 58,51% 376 216 57,45% PREPOLJE 468 273 58,33% 471 271 57,54% STARŠE 701 486 69,33% 700 475 67,86% ZLATOLIČJE 652 440 67,48% 652 459 70,40 % PREDČASNO LASOVANJE SKUPAJ 28 3587 2278 63,51% 55 3592 2281 63,50 % Občina Na osnovi izidov glasovanja, ki so razvidni v gornji tabeli, in v skladu z določilom prvega odstavka 107 čl. Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08), je bil v drugem krogu volitev za župana Občine Starše izvoljen kandidat Od 3592 volilnih upravičencev je bilo na vseh osmih voliščih in v predčasnem glasovanju oddanih 2281 glasovnic, od tega jih je bilo 12 neveljavnih. Veljavnih glasov je bilo 2269 in od le-teh se izračuna odstotek glasov, ki sta jih dobila posamezna kandidata za župana občine. Demokratične Slovenije stranke upokojencev Bojan KIRBIŠ, roj. 15.12.1960 gradbeni inženir, direktor Starše 17, 2205 Starše IV. Na osnovi rezultatov volitev za člane Občinskega sveta Občine Starše z dne 10. 10. 2010 so v Občinski svet Občine Starše izvoljeni naslednji kandidati: Mandat Kandidat: Predlagatelj: 1 Ivan PIŠEK, roj. 7.4.1965, diplomirani ekonomist, vodja projektov razvoja Zlatoličje 105, 2205 Starše SDS 2 Zdenka GORNIK, roj. 6.11.1957, gimnazijski maturant, finančni referent Loka 40, 2205 Starše SDS 3 Marjan MALEK, roj. 07.08.1955, pravnik, direktor družbe zasebnega varovanja Rošnja 19, 2205 Starše DeSUS 4 Adolf ŠERDONER, roj. 28.12.1942, strojni delovodja, podžupan Starše 76, 2205 Starše SLS 5 Gorazd POTISK, roj. 28.5.1958, dipl. ing. lesarstva, učitelj Trniče 70/b, 2206 Marjeta na Dravskem polju SDS 6 Aleš BANDUR, roj. 01.05.1974, magister poslovnih ved, predavatelj, vodja projekta Rošnja 4/c, 2205 Starše SNS 7 Franc KIRBIŠ, roj. 11.12.1954, orodni ključavničar, upokojenec Trniče 77/a, 2206 Marjeta na Dravskem polju LDS 8 Irena MAJCEN, roj. 19.12.1962, dipl. organizatorka, menedžerka, direktorica regije Brunšvik 67, 2327 Rače SD 9 Ivan BEDNJANIČ, roj. 19.2.1959, strojni tehnik, tehnolog Prepolje 113/b, 2206 Marjeta na Dravskem polju SDS 10 Milan ŠPRAH, roj. 23. 09. 1948, varnostni menedžer, upokojenec, Zlatoličje 95, 2205 Starše DeSUS 11 Nataša PETEK, roj. 18.6.1971, univ.dipl.ekon., nabavni referent Starše 80/a, 2205 Starše SDS 12 Anton TURK, roj 19.10.1960, komercialist, komercialist Brunšvik 33, 2327 Rače S SRCEM ZA OBČINO STARŠE 13 Ivan ORNIK, roj. 16.9.1968, kovinar, upravljalec CNC strojev Prepolje 82, 2206 Marjeta na Dravskem polju SLS VI. Glasovanje za volitve članov svetov v krajevnih skupnostih je potekalo po večinskem sistemu v osmih volilnih enotah. Izidi glasovanja so naslednji: SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI BRUNŠVIK Zap.št. II. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI LOKA-ROŠNJA Št. glasov Zap.št. 1. Gorazd Skodič 108 1. Zdenka Gornik 91 Št. glasov 2. Marjan Gril 91 2. Tomaž Premzl 82 3. Zvonko Rajh 90 3. Vesna Pesek 76 4. Milan Pignar 82 4. Milan Kukovec 69 5. Sonja Mlakar 71 5 Robert Bratušek 57 6. Blanka Kmetec 68 6. Jožef Vidovič 45 7. Mihael Radolič 66 GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 I. 5 Občina III. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI MARJETA-TRNIČE Zap.št. IV. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PREPOLJE Št. glasov Zap.št. 1. Dušan Paulin 79 1. Nada Teskač 145 2. Janez Horvat 77 2. Boris Sitar 102 3. Anita Kirbiš 72 3. Danila Glavica 94 4. Primož Petrovič 70 4. Romana Petek 88 5 Stanislav Gerečnik 67 5. Franc Brglez 84 6. Franc Kirbiš 65 6. Marica Kiseljak 78 7. Ivan Ornik 77 V. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI STARŠE Zap.št. Št. glasov VI. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ZLATOLIČJE Št. glasov Zap.št. 1. Lidija Murko 234 1. Lidija Murko 234 Št. glasov 2. Branko Sel 233 2. Branko Sel 233 3. Miran Čuš 225 3. Miran Čuš 225 4. Ivan Kmetec 218 4. Ivan Kmetec 218 5. Miran Selinšek 202 5. Miran Selinšek 202 6. Miran Šolar 187 6. Miran Šolar 187 7. Jožica Kmetec 186 7. Jožica Kmetec 186 To poročilo občinska volilna komisija pošlje županu občine, Državni volilni komisiji in objavi v občinskem glasilu ter v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije. DECEMBER 2010 Predsednik občinske volilne komisije: Marjan PREMZL, univ.dipl.prav. 6 Občina ČLANI OBČINSKEGA SVETA OBČINE STARŠE 041/ 699-563 [email protected] Spoštovane občanke in občani! Začenjam tretji mandat kot vodja svetniške skupine SDS v OS Starše, kar pomeni, da prvotnega cilja – opravljati delo župana – nisem dosegel. Iskreno se zahvaljujem vsem 34% volivcem, ki ste naši stranki zaupali daleč največjo vlogo in omogočili izvolitev petih svetnikov. Rad bi priložnost, da se osebno zahvalim vsakemu izmed vas 1112 volivcev, ki ste v meni videli najboljšega človeka za vodenje občine, in rad bi priložnost, da se osebno zahvalim vsem mladim, ki ste me podpirali. Ko se srečamo, prosim pristopite in ponosen bom, če vam bom smel stisniti roko! Zavedam se, da tudi zaupanje dobrih 49% občanov pomeni veliko obvezo, zato se bom trudil in poskušal izpolniti čim več obljub. Konstruktivno bom sodeloval z novim županom in podpiral dobre predloge, pomembne za občane in razvoj občine. Pripravljen sem na morebitno večjo vključenost in posredovanje svojih izkušenj. V tem času se bom posvečal svoji službi na Slovenskih železnicah, dokončanju magistrske naloge in delu v stranki na vseh nivojih. Aktivnosti in zavzemanje vseh naših svetnikov lahko v bodoče spremljate na naši spletni strani www.starse.sds.si Zdenka GORNIK SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 031/430-474 [email protected] Spoštovani ! V Občini Starše, natančneje v Loki, živim že kar lep del svojega življenja. Ob spremljanju dogodkov in predvsem razvoja občine ugotavljam, da smo bili občani preskromni ali pa morda premalo zainteresirani za dogajanja v svoji okolici, saj bi lahko skupaj (preko KS) veliko prispevali k razvoju krajev v naši občini. Z delom v OS občine želim doprinesti k razumnemu, tvornemu, predvsem pa odgovornemu odločanju v dobro vseh, pri zadevah, ki nas v tem mandatu čakajo. Pa lepo pozdravljeni ! Marjan MALEK DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 041/427-067 Z izvolitvijo za občinskega svetnika na lokalnih volitvah mi je pričel teči drugi mandat. Posebej me veseli, da se uresničila želja in interes, da je predlog stranke DeSUS s kandidaturo za župana uspel. Pričakovanja so velika, kot poznavalec dejavnosti na področju kulture, kulturne dediščine, športa, turizma v povezavi z ekologijo in prostorskim planom ter pravnim delovanjem lokalne skupnosti, si bom prizadeval, da bodo interesi in želje volivcem zagotovljeni znotraj občinskega načrta in proračuna v tem mandatu. Predvsem pa, da se omogoči širjenje kulturne dejavnosti, razširitev športne rekreacijske dejavnosti vseh generacij, razvoj turizma in predstavitev in širitev turistične in domače dejavnosti ljudi v širše okolje v Sloveniji in tujini, s povezavo občanov, podjetnikov in interesentov naše občine. Predvsem pa, da bo informiranost kakovostna in sprotna, z željo, da se vključuje čim večje število volivcev in da se vključijo v projekte in sodelujejo s svojim znanjem, kar bo dalo občini novo kakovost. Občina in njena vloga naj bosta povezani z okoljem, njegovim razvojem in z vsakodnevnim življenjem ljudi. Adolf ŠERDONER SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 041/333-657 Rojen 28.12.1942 v Rošnji. Po poklicu sem strojni delovodja, zaposlen sem bil v TAM-u vse do upokojitve. Sem poročen, oče dveh otrok, z družino živim v Staršah. Aktivno sem vključen v gasilske vrste, nekaj let sem bil tudi ribič. Od leta 1990 -1996 sem bil predsednik KS Starše, kjer sem vložil ogromno truda pri postavitvi dveh transformatorjev, pri Štefki Kacjan in Žgajnerju. Asfaltirali smo tri ulice (pri Kumru, Žgajnerju, za transformatorjem) in parkirni prostor pred občino. Zasteklili smo mrliško vežico, tlakovali poti na pokopališče, pripeljali vodovod, primarni vod Trniče – Starše. Po ustanovitvi Občine Starše leta 1995 sem najprej postal podpredsednik občinskega sveta in nato ob koncu leta 1995 predsednik. Tri mandate sem bil podžupan Občine Starše (1998 - 2010). Za največje zasluge si štejem dograditev Osnovne šole Starše, telovadnice v Staršah, to,da ima vsaka hiša v Staršah, Rošnji in Loki vodovod, širitev in novogradnjo cest, obnovo cerkva in kulturnih obeležij, izgradnjo mrliške vežice in širitev pokopališča ter začetek izgradnje kanalizacije. V petem mandatu pa si želim tesnega sodelovanja med svetniki in svetnicami z občinsko upravo in z županom. Mnogo ciljev smo uresničili, še več izzivov pa nas čaka. Vsa leta so bila uspešna in to je moja želja tudi v prihodnje. Skupaj bomo zmogli! Gorazd POTISK SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 031/674-297 Rojen sem bil 28. maja 1958 na Ptuju. Otroštvo sem preživel v Marjeti na Dravskem polju. Od leta 1991 živim v novo zgrajeni hiši v Trničah. Po končani osnovni šoli v Staršah sem nadaljeval splošno izobraževanje na Prvi gimnaziji v Mariboru in nato nadaljeval s t r o k o v n o izobraževanje na Biotehniški fakulteti oddelek lesarstvo v Ljubljani. Diplomiral sem leta 1980 in pridobil poklic diplomirani inženir lesarstva. Zaposlen sem na Lesarski šoli Maribor kot učitelj strokovnoteoretičnih predmetov. V prostem času se ukvarjam z urejanjem vrta in sadovnjaka ob hiši ter z rekreativnim športom (tekanje, kolesarjenje ipd). V politično življenje v Občini Starše sem GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Ivan PIŠEK SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 7 Občina vstopil z včlanitvijo v Občinski odbor SDS v Staršah z željo, da prispevam svoj delež k življenju in napredku Občine Starše. Aleš BANDUR, mag.posl.ved SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA [email protected] Občinski odbor SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE Starše se zahvaljuje vsem občankam in občanom za zaupanje in potrditev z izkazanimi glasovi podpore našemu odboru na lokalnih volitvah. Z Vašo podporo, občanke in občani, bo v imenu SNS svetniško funkcijo prevzel Aleš Bandur, mag. posl. ved. Odbor SNS bo s svojimi predlogi v občinskem svetu in dejanji služili širšim interesom in bomo stvari premikali v dobro vseh generacij. Naš cilj je, da se v Občini Starše posvetimo človeku in vsebini. Občinski odbor SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE Starše je odprt in na voljo ljudem, ki tukaj živimo. Ob tej priložnosti obveščamo vse občanke in občane, da nam posredujete vse informacije o potrebah in prioritetah, ki so nujne v naših lepih krajih, da skupaj poiščemo ustrezno rešitev. Naš naslov e-pošte je [email protected], novice in dogodke pa spremljajmo skupaj na www. starse.eu Franc KIRBIŠ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE DECEMBER 2010 041/594-753 8 Sem Franc Kirbiš, roj. 11.12.1954 na Ptuju in stanujem v Trničah. Zaposlen sem bil na Ministrstvu za pravosodje Zapori Maribor, od koder sem se v lanskem letu tudi upokojil. Rad se ukvarjam s športom, predvsem s kegljanjem, zato se bom tudi zavzemal, da bi naši športniki in pa tudi kulturniki dobili večnamensko dvorano, v kateri bi lahko ustvarjali in se dobro počutili. Kot svetnik se bom zavzemal predvsem za ureditev gramoznice v Trničah, saj je škoda tako lepega prostora, ki je neizkoriščen. Pa tudi pločnike je potrebno urediti, da pešci in kolesarji ne bodo več v nevarnosti. Irena MAJCEN SOCIALNI DEMOKRATI 02/686 10 76 [email protected] Rodila sem se 19. 12. 1962 v družini Janeza in Neže Ducman. Brezskrbno otroštvo in mladost sem preživela v Loki, kjer živijo moji starši in brat Aleš z družino. V osnovno šolo sem hodila v Staršah, nato pa sem nadaljevala šolanje v Mariboru. Po poroki sem se preselila v Občino Miklavž, nato pa sva si z možem v Brunšviku zgradila hišo, v kateri skupaj s hčerko Majo živimo že deset let. Po poklicu sem diplomirana organizatorka menedžerka. Delovne izkušnje sem nabirala v gospodarstvu na področjih računovodstva in knjigovodstva, brezcarinskih prodajaln, marketinga, vodenja restavracij, gospodarjenja s premičninami in nepremičninami. Od leta 2007 sem v podjetju Slorest zaposlena kot direktorica regije. V prostem času, ki ga imam žal zelo malo, rada berem, poslušam dobro glasbo, si ogledam dober film, v toplih mesecih pa se najraje ukvarjam z urejanjem vrta, kjer najdem sprostitev in energijo za nove izzive. Ivan BEDNJANIČ SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 031/680-243 Sem Ivan Bednjanič, zaposlen kot tehnolog. Z družino živim v Prepoljah. Kot svetnik želim s svojim delom doprinesti k nadaljnjemu razvoju na področju komunale, gospodarstva, šolstva, športa, kulture, društvenih dejavnosti… Zavzemal se bom za enakomeren razvoj vseh vasi. Želim si sodelovanja vseh članov občinskega sveta v interesu občanov Občine Starše. Milan ŠPRAH DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 041/626-608 Rojen sem 23. 9. 1948 v Mariboru. V Rojen sem 23.09.1948 v Mariboru. V delavski družini očeta in matere je bilo šest sinov, kateri smo hitro zapustili domače ognjišče in odšli na šolanje. Osnovno šolo sem končal v Selnici ob Dravi. Po izobrazbi sem rudar, poklicni voznik, trgovec, predmetni učitelj in varnostni menedžer. Moje zaposlitve vse do upokojitve v letu 2007, so bile v Rudarsko šolskem centru Velenje, Koloniale Maribor-Klas. Od leta 1983 pa sem bil zaposlen v podjetju Varnost Maribor kot direktor fizičnega varovanja in kot direktor družbe Inpod. Od leta 1969 sem poročen z ženo Marijo v urejeni družini, kjer se nama je rodila hčerka Nataša. V Zlatoličju smo si uredili topel dom, v katerem danes kot upokojenca z ženo uživava sadove minulega dela. V veliko veselje nama je vnukinja Mia. Kot upokojenec še ohranjam stike s stroko. Sem predavatelj iz področja varovanja in požarne varnosti in član državnega izpitnega centra za podeljevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij iz področja varovanja. Prosti čas, kolikor ga je na voljo, izkoristimo za sprehode, odbojko, golf in ogled kakšne predstave ter nogometne tekme naših selekcij. V tem mandatu se bom zavzemal za: • dokončanje projekta kanalizacijskega sistema v občini, • ohranitev in pospešitev programa socialne države, ki se mora odražati na lokalnem nivoju, • dvig varnostne in požarno varnostne kulture in povezovanje pri nalogah civilne zaščite, gasilskih društev in občanov ter njihovo strokovno usposobljenost za pomoč in reševanje v slučaju elementarnih nesreč in drugih škodnih dogodkov, ki bi lahko nastali v naši občini, • nudil bom podporo razvoju podjetništva, kmetijstva in vseh novih možnih tržnih niš v naši občini, • krepitev društev, ki imajo velik pomen v našem okolju. V svojem mandatu želim, da se uresniči program stranke Desus, katere sem tudi član. Zavedam se, da v štiriletnem mandatu ne bomo mogli uresničiti programa, če ne bomo prejeli za določene projekte sredstev iz evropskega kohezijskega sklada za regionalni razvoj. Ker je to moj prvi svetniški mandat upam, da bo med svetniki prevladovala kultura konstruktivnega dialoga in se ne bomo delili na mi in vi. Samo s skupnim sodelovanjem bodo vidni tudi uspehi v naši občini na vseh področjih. Občina Nataša PETEK SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 041/387-205 [email protected] Sem devetintridesetletna univerzitetna diplomirana ekonomistka. Zaposlena sem v privatnem mednarodnem podjetju. Sem mati dveh šoloobveznih otrok in živim pri starših v Staršah 80 a. Poleg vseh obveznosti sem se odločila za kandidaturo, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja v naši občini in upam na kooperativno sodelovanje. Najdem pa še tudi čas za kakšne hobije, kot so sprehodi v naravi in smučanje ter obisk gledališča. Zahvaljujem sem občanom Občine Starše, ki so mi zaupali že drugi mandat za svetnico v občinskem svetu Starše. Anton TURK S SRCEM ZA OBČINO STARŠE 041/749-712 Sem Anton Turk, rojen 19.10.1960, poročen in oče dveh otrok. Že vse svoje življenje živim na Brunšviku, kjer aktivno sodelujem v Krajevni skupnosti in Športnem društvu. Zadnjih dvajset let sem bil zaposlen kot ko- mercialist - predstavnik na terenu v podjetju Merkur. Zaradi težav v podjetju sem se pred kratkim na novo zaposlil v podjetju TEVE Ptuj kot vodja komerciale. Večino svojega življenja sem povezan s poslovnimi partnerji, s katerimi sem vselej dobro sodeloval, saj je eno izmed mojih načel, da se zavzemam za dialog s poštenimi nameni in za umirjeno debato. V prostem času rad igram nogomet, z veseljem sedem tudi na kolo. Za prijatelje pa včasih zaigram na harmoniko. Želim si, da bi kot novi svetnik Občine Starše dobro zastopal našo občino, kot tudi, da bi dobro sodeloval z občinskim svetom. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali na listi “ S srcem za Občino Starše”, kot tudi tistim, ki so glasovali za nas. Ivan ORNIK SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 031/702-217 Na tej strani se predstavljam drugič, zato bi se zahvalil vam, drage občanke in občani, za izkazano zaupanje, meni in stranki SLS. Rojen sem 16.9.1968. Stanujem v Prepoljah št. 82. Nekateri rečejo zame tudi Kovačev Ivan. Osnovno šolo sem obiskoval v Staršah, ka- sneje sem končal Strojno kmetijsko šolo, kjer sem dobil naziv mehanik kmetijske mehanizacije. Sem redno zaposlen v ADK. Z ženo imava tri otroke osnovnošolce: Domna, Davorja in Dašo. Leta 1997 sem prisegel dvakrat zvestobo, ženi in stranki SLS. Od takrat sem tudi član upravnega odbora, sedaj sem pa tudi podpredsednik stranke SLS. Zaupanje ljudi v stranki mi je pripomoglo, da se tukaj predstavljam kot svetnik. Izvoljen pa sem bil tudi v KS, kjer imam sedaj s presledkom 5. mandat. Po nagovoru izvoljenih v KS sem sedaj tudi predsednik v KS Prepolje. Sem gasilski častnik 2. stopnje in član kegljaškega kluba Prepolje. Ker imam kot svetnik en mandat že za sabo, me toliko bolj veseli, da se načrtuje vzpostavitev lokalnega televizijskega programa in bo omogočeno vsem občanom spremljati seje občinskega sveta. Tako si bodo ljudje lahko sami ustvarili mnenje in ne bo možnosti širjenja laži . Delo svetnika mi je še vedno izziv. Še vedno upam, da se moji sokrajani, soobčani zavedajo, da se bom zelo potrudil, če se bodo obrnili name s svojimi željami, predlogi, pritožbami. OBČINA STARŠE RAZPIS ZA PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE STARŠE ZA LETO 2011 KANDIDIRANJA ZA PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE STARŠE. O podelitvi nagrad in priznanj občine odloča Občinski svet Občine Starše s sklepom na predlog Komisije za priznanja in nagrade, ki jo imenuje župan. V letu 2011 lahko Občina Starše podeli: • l istino častnega občana Občine Starše, • nagrade občine: 1 plaketa z zlatim grbom Občine Starše, 2 plaketi s srebrnim grbom Občine Starše, 3 plakete z bronastim grbom Občine Starše; • priznanja župana: grb Občine Starše • priznanja komisije: pisna priznanja. Priznanja in nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Starše v letu 2011. LISTINA ČASTNI OBČAN Podeljuje jo Občinski svet Občine Starše občanom Občine Starše in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na področju gospodarstva, znanosti, športa, kulture in humanitarnih ter drugih dejavnosti prispevali in s svojim delom zagotovili trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. Listina častni občan se podeli na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Starše ali drugi slovesnosti ob občinskem prazniku. PLAKETA Z GRBOM OBČINE STARŠE Nagrade Občine Starše podeljuje Občinski svet Občine Starše organizacijam za dosežene uspehe pri gospodarskem sodelovanju ter podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, skupnostim, organom, društvom in posameznikom za uspehe pri demokratičnem razvoju družbe in razvijanju gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj Občine Starše, dela in življenja v njej ter njen ugled. Odvisno od doseženih uspehov Občinski svet Občine Starše podeljuje plaketo z zlatim, srebrnim ali bronastim grbom Občine Starše. GRB OBČINE STARŠE Grb Občine Starše je priznanje, ki ga podeljuje župan Občine Starše državnikom in pomembnejšim osebam iz javnega življenja ob obisku v občini kot znak pozornosti in zahvale za pomoč pri razvoju občine. V izjemnih primerih lahko župan podeli grb Občine Starše podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, organom, društvom GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Župan občine Starše na podlagi 13. člena Odloka o nagradah in priznanjih Občine Starše (MUV, št. 12/98 in 26/99) razpisuje postopek 9 Občina in posameznikom za izjemne dosežke, zasluge in dejanja, ki pomenijo pomemben prispevek za razvoj občine, njen ugled in uveljavljanje v širšem prostoru. Podeljuje jih tudi ob njihovih pomembnih jubilejih. Grb Občine Starše podeli župan občine ob priložnostnih, slovesnostih, organiziranih za ta namen. PISNA PRIZNANJA Pisna priznanja podeli Komisija za nagrade in priznanja v skladu s Poslovnikom o delu komisije za nagrade in priznanja, posameznikom, društvom in drugim institucijam za dolgoletno ali enkratno pomembno delovanje le-teh v občini in širše. Predlagatelji na podlagi postopka za razpis priznanj in nagrad Občine Starše pošljejo predloge oz. jih oddajo osebno, na predpisanih obrazcih najkasneje do 1. 3. 2011 na naslov: Občina Starše, Starše 93, 2205 STARŠE, s pripisom na kuverti "NE ODPIRAJ – PRIZNANJA«. Obrazce dobite na sedežu občine v času uradnih ur pri Cvetki Mohorko in na spletni strani Občine Starše. Predlagatelji posameznikov, institucij in društev morajo vpisati v obrazec o predlogu podatke o predlagatelju, osebne podatke o predlaganem prejemniku (podatki morajo biti točni) ter obrazložitev, zakaj se prejemniku podeli eno izmed priznanj oz. nagrad. Obrazložitev naj obsega dopis v velikosti vsaj A5 formata. Prosim, da predloge dostavite pravočasno z obrazložitvijo in podatki o prejemniku. Predlogov, prispelih po roku razpisa in s pomanjkljivimi podatki, Komisija za priznanja in nagrade ne bo obravnavala. Občina Starše ŽUPAN Bojan KIRBIŠ, l.r. PODPIS POGODBE Župan Občine Starše, Bojan Kirbiš, in direktor Cestnega podjetja Ptuj, Martin Turk, sta 23.11.2010 podpisala pogodbo za izgradnjo parkirišča pri pokopališču in parkirišča pri vrtcu v Staršah. Vrednost del znaša 279.982,43 €. V kolikor bodo vremenske razmere dopuščale, bodo dela zaključena februarja 2011. Foto: B. Grus UREDITEV SEJNE SOBE OBČINE STARŠE IN VEČJA VZDRŽEVALNA DELA OBČINSKE ZGRADBE DECEMBER 2010 Bojan GRUS 10 Groba gradbeno obrtniška in inštalacijska dela smo zaključili v novembru 2008. Prav tako smo v letu 2008 oddali v izdelavo pohištvo, opremo in stenske obloge z vgrajenimi omarami za novo sejno oz. poročno dvorano v pritličju občinske stavbe. V letu 2009 pa smo posodobili še računalniško mrežo in opremo. Zaradi pogostih vprašanj podajamo poročilo o porabljenih sredstvih za ureditev sejne sobe: • za gradbena dela (rušitve predelnih in nosilnih sten in parapetov, izvedba plavajočega estriha, pozidava vratnih odprtin,…), talne obloge, spuščen strop, svetila, snemalno napravo, projektor s platnom, klimo, ozvočenje, senčila, razvod jakega in šibkega toka, ogrevanje /sorazmerni delež/ in druga manjša dela smo po pogodbi z GP Radlje plačali 70.780,01 €; • za izdelavo pohištva sejne sobe (mize, stole, vgradne omare in oblogo sten in nekaj manjše opreme) smo Mizarstvu Vojko Kupčič plačali 41.747,76 €. Pohištvo je bilo izdelano po projektu arhitekta Iva Žnidaršiča – za projekt opreme smo plačali 1.800 €. Skupaj je izvedba sejne sobe stala 114.327,77 €, plačila pa so bila izvedena v letih 2008 in 2009. Istočasno smo obnovili še pisarno krajevnega urada (bivša poročna dvorana v Staršah), uredili sprejemno pisarno in sanitarije v pritličju, stroški za ta dela znašajo 46.016,53 €. Za obnovo fasade, novih zunanjih stopnic na zadnji strani objekta in nadstreška nad vhodom smo porabili 26.715,47 €. Za predelavo sejne sobe v mansardi v dve pisarni in dva priročna arhiva smo porabili 14.406,19 €. Za ostala vzdrževalna dela (razsvetljava hodnika in stopnišča, opleski v prostorih, ki se niso obnavljali, brušenje parketa v mansardi, tlakovanje gradbišča, dodatni parkirni prostor, novi drogovi za zastave ter ostala manjša dela) pa smo plačali še 25.120,23 €. V letu 2009 smo zamenjali štiri računalnike za potrebe občinske uprave, nabavili server in centralno pomnilno enoto, 18 prenosnih računalnikov (13 za svetnike, 4 za občinsko upravo in enega za snemanje in predvajanje gradiva za občinski svet), licence za vzpostavitev centralne mreže, brezprekinitvene sisteme napajanja za vse računalnike in naprave (routerji, svičerji, centralni računalnik in pomnilna enota), router za sejno sobo in ostalo drobno opremo za vzpostavitev omrežja, kar je skupaj z montažo in inštalacijo programov stalo 45.330,55 EUR. Občina Povzetek predavanja na temo »Varčevanje z električno energijo« mag. Janez EKART, univ. dipl. ing. el. Kaj sodi pod obnovljive vire energije in delež obnovljivih virov energije v Sloveniji (slika 1)? Slovenski energetski objekti imajo 3.296 MW skupne moči, od tega: • termoenergetski objekti 1.800 MW • hidroelektrarne 800 MW • NE Krško 696 MW Skupna letno proizvedena električna energija slovenskih energetskih objektov Slika 1 znaša cca 15.000 GWh. V osnovni šoli Starše in njeni podružnici v Marjeti smo z uvedbo geoenergije začeli z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. V februarju 2007 je bila predana v uporabo večnamenska dvorana s površino 4.077 m2 več, kot je imela stara telovadnica (1.825 m2). Letna poraba kurilnega olja za ogrevanje je Datum pred letom 2007 znašala cca 45.000 l, po letu 2007 pa cca 1 30.000 l. Razliko v ogrevanju ob povečani površini celotnega objekta 2.252 m2 nado- 2 mesti geoenergija. Povečanje stroškov porabe el. energije 3 po letu 2007 je zaradi sprememb cene el. energije in 4 večje število porabnikov el. energije zaradi novega sistema geoenergije (črpalke,…). Slika 2 prikazuje porabo in strošek el. energije po letu 2007 v obdobju september - april. Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 23% vse porabljene energije, ostali porabniki (industrija,..) pa 77%. Vseh 684.000 gospodinjstev v Sloveniji porabi 2.700 GWh el. energije, v povprečju pa vsako gospodinjstvo 4.000 KWh/leto. V gospodinjstvih je množica porabnikov električne energije. Dokler so bile cene električne energije nizke, nas to ni pretirano zanimalo, z njihovim dvigom pa to dejstvo postaja čedalje pomembnejše. Cilj energetskega pregleda gospodinjstva je pridobitev informacij o tem, koliko določeni porabniki porabijo. Najprej je seveda treba poznati dnevno porabo električne energije. Ena informacija o tem je račun za električno energijo, vendar je za nas pomembnejši podatek o dnevni porabi. Dnevno spremljanje porabe v času trajanja energetskega pregleda pomaga določiti vpliv uporabe posameznih porabnikov na njen potek. Poleg tega je ta podatek pomemben za primerjavo po izvedbi določenih ukrepov in s tem za določitev prihranka. Tabela za spremljanje dnevne porabe električne energije omogoča odčitavanje porabe z števca porabe električne energije. V kolonah MT in VT zapisujemo stanje števca za malo in visoko tarifo, v stolpcu opombe pa zapisujemo, kateri aparati so delali. Ura Dan v MT (KWh) VT (KWh) Opombe tednu Katere vrste stroškov plačujemo gospodinjstva na položnici za porabljeno električno energijo (upoštevana je trenutna cena za enotno tarifo za gospodinjstva, ki nimajo dvotarifnih števcev)? • Obračunska moč-priključna moč (0,81001 €/kW obračunske moči) • Porabljena el. energija (0,06286 €/kWh) • Uporaba omrežja (omrežnina), določa jo Javna agencija RS za energijo (0,03256 €/kWh) • Prispevek za zagotavljanje podpor proizvajalcem el. energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (0,33781 €/kW obračunske moči) • Prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih virov primarne energije za proizvodnjo el. energije (0,03493 €/kW obračunske moči) • Prispevek za povečanje učinkovitosti rabe el. energije (0,00050 €/kWh) • Trošarina (0,00305 €/kWh) Skupni stroški za ET (enotna tarifa) znašajo: • Stroški na obračunsko moč 1,18275 €/ kW • Stroški na porabljeno el. energijo 0,09897 €/kWh Pri nakupu novih gospodinjskih aparatov je pomembno, da pozornost namenimo energijski nalepki, ki je na gospodinjskem aparatu. Energijsko nalepko prikazuje slika 3. Slika 2 GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Naše okolje iz dneva v dan zaradi industrijskega razvoja zahteva vse več energije. Povečane potrebe po večji porabi električne energije ogrožajo naše okolje, saj se s povečanjem proizvodnje električne energije v naše okolje emitira vse več škodljivih snovi v obliki izpustov, po drugi strani pa kot posledica proizvodnje nastajajo odpadki, s katerimi je potrebno ravnati za to predpisan način. V Sloveniji gre v zrak vsako sekundo 0,64 tone CO2 (ekvivalenta), kar na leto predstavlja 20.264.000 ton CO2(ekvivalenta). CO2 je toplogredni plin in ima negativne posledice za našo atmosfero. Vsak porabljena KWh povzroči zaradi potrebne proizvodnje 0,391 kg CO2, v kolikor potrebna energija prihaja iz termoenergetskih objektov, oziroma 668 µg radioaktivnih odpadkov, v kolikor potrebna energija prihaja iz nuklearne elektrarne. Za zmanjšanje porabe električne energije bi morali ljudje s pravilnim odnosom do tega problema zagotoviti, da električno energijo porabimo učinkovito in racionalno, po drugi strani pa bi morali stremeti za tem, da pri proizvodnji električne energije v največji možni meri izkoristimo obnovljive vire energije. V Sloveniji za proizvodnjo električne energije uporabljamo različne vire energije, in sicer: • premog in lignit 36,13 % • obnovljivi viri 32,31 %, od tega samo vodna energija 29,60 % • jedrsko gorivo 23,51 % • zemeljski plin 7,74 % • naftni derivati 0,25 % • ostalo 0,06 % 11 Občina Slika 3 Energijske nalepka je enostaven grafični prikaz najpomembnejših podatkov o rabi energije in ostalih standardiziranih podatkov za posamezne gospodinjske aparate. Namen nalepke je, da: • pomaga kupcu pri izbiri primernega in energijsko učinkovitejšega aparata, • posredno vzpodbuja proizvajalce k stalnim izboljšavam in dvigu energetske učinkovitosti aparatov, • spodbuja prodajalce in zastopnike k dobavi in trženju energetsko učinkovitejših naprav. Pri tem pomeni oznaka A manjšo porabo energije oznaka G pa večjo porabo energije. Tako na primer povprečni hladilniki energijskega razreda A porabijo okoli 50% manj energije kot hladilniki razreda D in hladilniki razreda G porabijo približno 25% več kot hladilniki razreda D. V letu 2004 so dodani novi energijski razredi A+ in A++. Tako bodo aparati v razredu A+ porabili od 30% do 42%, v razredu A++ pa manj kot 30 % energije, ki jo sicer porabi aparat v energijskem razredu D. Spodnja tabela prikazuje prihranke električne energije za posamezne električne aparate v odvisnosti, kateri energijski razred (A, B, C, D, E, F inG) ima električni aparat. Kako ravnamo s posameznimi električnimi porabniki v gospodinjstvu? • • • DECEMBER 2010 • 12 1. Hladilnik Parametri, pomembni za porabo električne energije Prostornina hladilnega in zamrzovalnega dela Nastavljena temperatura zamrzovalnika in hladilnika Energetska učinkovitost aparata (starost) Ostalo (temperatura okolice, kakovost tesnjenja vrat aparata itd.) • Varčevalni ukrepi • Pri izbiri velikosti hladilnika lahko predpostavimo okoli 50 do 60 litrov prostornine na družinskega člana. • V hladilnik ne dajemo toplih ali celo vročih jedi. • Če živila v hladilniku pravilno razporedimo (meso in ribe bliže izparilniku, mlečne izdelke v sredino, sadje in zelenjavo na dno), lahko hladilnik brez skrbi nastavimo na višjo temperaturo in tako zmanjšamo porabo električne energije za do 10 %. • Preverimo, ali so vrata hladilnika dobro zatesnjena. Če je tesnilo dobro, med hladilnik in vrata ne morete potisniti lista papirja. • Preverite, da temperatura znotraj hladilnika ali zamrzovalnika ni prenizka. Če je, lahko za vsako dodatno °C računate tudi s 5 % povečanjem porabe energije. Običajno je dovolj, da je temperatura v hladilniku za sveža živila do 4°C, v zamrzovalniku pa do -18°C. • Prostora za shranjevanje živil ne zapolnite preveč, saj s tem hladnemu zraku preprečite kroženje okoli živil. • Zamrzovalnik postavite v hladen, dobro prezračevan prostor in ga odtalite in očistite najmanj enkrat do dvakrat na leto. • Če aparat nima avtomatskega odstranjevanja nastajanja oblog ledu in ivja, jih je potrebno odstraniti, ko dosežejo debelino 3 – 5 milimetrov. • Premaknite hladilnik stran od virov toplote ter direktnega sonca in poskrbite, da bo dostop svežega zraka do zadnje strani hladilnika nemoten. Če je možno ga premaknite v najhladnejši prostor. Možne letne prihranke na račun porabe el. energije, če aparat energetskega razreda A, B, C ali D zamenjamo z aparatom A+ prikazuje slika 4. Prihranki so od 8 do 34 EUR na leto. Slika 4 Slika 5 2. Pomivalni stroj Parametri, pomembni za porabo električne energije pomivalnega stroja so: • Zmogljivost pomivalnega stroja • Sušenje oprane posode • Energetska učinkovitost aparata (starost) • Ostalo (polnjenje pomivalnega stroja itd.) Možne prihranke na račun porabe el. energije pri zamenjavi pomivalnega stroja če aparat energetskega razreda B, C, D, E, F ali G zamenjamo z aparatom A prikazuje slika 5. Prihranki so od 4 do 25 EUR. Ob tem se je treba zavedati, da višje cene električne energije pomenijo višje prihranke pri stroških za električno energijo. 3. Pralni stroj Parametri, pomembni za porabo električne energije pri pralnem stroju so: • Energetski razred aparata • Program pranja (temperatura vode, največ električne energije se pri pranju porabi za segrevanje vode) • Kapaciteta pralnega stroja (kg perila) Ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije prikazuje spodnja tebela. Ukrep Učinek (zmanjšanje porabe električne energije) Strošek ukrepa Prihranek Zamenjava starega pralnega stroja (več kot 10 let) za novega (na trgu najbolj učinkovitega) do 55 % na pranje 400-1000 EUR +++ Uporaba programov z nižjimi temperaturami (namesto pri 95 lahko peremo pri 60°C, namesto pri 40 lahko peremo pri 30°C) 40% na pranje Strošek kvalitetnejšega pralnega praška +++ Ne uporabljajmo predpranja / + Ne pretiravajmo s pralnimi sredstvi (doziranje skladno z navodili), saj večja raba sredstev povečuje rabo energije / + Hladilniki in zmrzovalniki Pralni stroji Sušilni stroji Pomivalni stroji Pečice Klimatske Razred A je učinkovitejši od razreda D vsaj za 39% 30% 24% 27% 33% 14% Razred D je učinkovitejši od razreda G vsaj za 25% 26% 21% 24% 29% 15% naprave Slika 6 prikazuje letni prihranek na račun porabe el. energije pralnega stroja, če tega zamenjamo z novim, ki ima energijski razred A+ ob sledečih predpostavkah: - Število pranj na teden 4 - Polnitev pralnega stroja 5 kg perila - Delež pranj pri različnih temperaturah: 9% pri 90 °C, 34% pri 60 °C, 57% pri 40 60 °C Občina Ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije pri pomivalnem stroju so: Ukrep Učinek (zmanjšanje porabe električne energije) Strošek ukrepa Prihranek Pred zlaganjem posode v stroj le-te ni potrebno izpirati pod tekočo vodo varčujemo z vodo / + Za manj umazano posodo izberimo varčen (ekonomičen) program ali program pri nižji temperaturi Možen prihranek do 11 kWh/leto / + Stroj vedno napolnimo do konca, če je treba, ga napolnimo s posodo od več obrokov Pri polovični polnitvi porabimo en krat več energije in vode, možen prihranek do 21 kWh/leto / ++ Izogibajmo se programu s sušenjem posode, ker je energetsko potraten. Možen prihranek do 25 kWh/leto / ++ Če je možno, priključite pomivalni stroj na dovod tople vode s temperaturo do 60°C (če obstaja priprava vode s solarnim sistemom) Možen prihranek do 160 kWh/leto 100 € +++ V primeru, da je pomivalni stroj star 10 let ali več ga zamenjajte z učinkovitejšim z oznako razreda A Možen prihranek do 143 kWh/leto 430 do 700 € +++ 4. Kuhanje Primerjava porabe aparata s trenutno najboljšim na trgu kaže, da so trenutno najučinkovitejši indukcijski kuhalniki, ki dosegajo okoli 80-85 % izkoristek in prihranijo vsaj 25 % energije v primerjavi z ostalimi električnimi kuhalniki. Zahteva pa posebno posodo. Preverite z magnetom, če se magnet »prime« na posodo, je ta primerna. Slika 7 kaže izkoristke posameznih vrst kuhalnikov. Slika 8 prikazuje porabo el. energije, če 2l vode segrevamo od 20 °C na 95 °C na različnih kuhalnikih. Slika 9 prikazuje porabo časa, če 2l vode segrevamo od 20 °C na 95 °C na različnih kuhalnikih. 5. Razsvetljava – varčne žarnice Po letu 2016 bi naj vse žarnice z žarilno nitko bile umaknjene iz uporabe! Ukrepi za zmanjšanje rabe električne energije Prednosti varčnih žarnic • Prihranek do 80% električne energije pri enaki svetlobi kot pri klasični žarnici. • Življenska doba 15 000 ur v primerjavi s 1000 urami pri klasicni žarnici. • Vgrajeno imajo elektronsko predstikalo, ki preprečuje utripanje ob vklopu. Slabosti varčnih žarnic • Varčne žarnice vsebujejo minimalne količine živega srebra (v povprečju 5 mg), ki je nujno potreben za njihovo delovanje. Živo srebro med delovanjem sijalke iz nje ne izhaja, tako, da samo delovanje sijalke ne predstavlja nobene nevarno- • • • • • sti. V primeru, da se sijalka razbije, pride do razlitja in delnega izhlapevanja živega srebra, ki predstavlja nevarnost za zastrupitev. Da bi bila ta nevarnost minimalna je potrebno ob razbitju varčne žarnice postopati v skladu z naslednjim postopkom: Takoj prezračite prostor za vsaj 20-30 minut Poberite delčke sijalke z rokavicami, ki jih potem odvrzite, ali z lepilnim trakom. (Delčkov sijalke ne sesajte, saj s tem živo srebro še dodatno razpršite po stanovanju! Delčkov sijalke se ne dotikajte z rokami!) Z mokro krpo pobrišite preostale delce. Rokavice, krpo ter ostale stvari, ki ste jih uporabili pri čiščenju, zavijte v vrečko, ki jo dobro zatesnite, ter jo dostavite v premični zabojnik za nevarne odpadke. Varčne sijalke je smiselno namestiti samo tam kjer gorijo dalj časa in jih pogosto ne prižigamo in ugašamo. Priporočljivo je, da so sijalke prižgane vsaj 15 minut. Slika 11 prikazuje nekaj oblik varčnih žarnic. Primerjavo porabe el. energije različnih sijalk glede na standardno žarnico prikazuje slika 12. Slika 6 Slika 7 Slika 8 Slika 9 Ne le cena, tudi ekološki vidik energije je zelo pomemben! Energetska učinkovitost ni zgolj najbolj ekonomičen, temveč tudi najhitrejši način za zmanjševanje ali vsaj omejevanje naraščanja porabe energije in posledično emisij toplogrednih plinov! Slika 11 Učinek (zmanjšanje porabe električne energije) Strošek ukrepa Prihranek Zamenjava standardnih žarnic z varčnimi 80 % na žarnico 4 EUR +++ Namestitev senzorjev gibanja na hodniku ter v predsobi Poleg prihranka električne energije, ker so luči manj časa prižgane ta ukrep pripomore tudi k bolj prijetnemu bivanju, saj se nikoli več ne bo zgodilo, da kdo ne bi našel stikala 10-25 EUR + Ugašanje luči, ki jih ne potrebujemo 10% / ++ Slika 12 GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije Ukrep 13 Društva in prosti čas 6. TRADICIONALNA BUČIJADA Anita Pepelnik »Poletje se poslavlja, jesen nam s polno čašo nazdravlja.« 25. septembra se je v dvorani v Rošnji odvila že 6. bučijada, ki jo prireja Športno društvo Loka-Rošnja. Otroške delavnice Foto: A. Pepelnik V času predvolilnega boja na lokalnih volitvah, ko so vse oči zazrte v prihodnost in predvsem v obljube o tem, kako bo naša prihodnost lepša, boljša, uspešnejša, je Športno društvo Loka-Rošnja spet organiziralo bučijado, ki pa ni zazrta v prihodnost, ampak v preteklost. V čas, ko je zemlja z delom pridnih rok hranila pridelke, ki smo jih posadili ali posejali. Bučijada je prireditev, ki v jesenskem času počasti zemljo in pridelke, ki so na njej zrasli. Prihodnost je zavita v tančico skrivnosti in ugibanja, kaj nam bo prinesla. Dobro je, da včasih pogledamo malo nazaj in se veselimo tega, kar smo že uspeli doseči. Ravno temu je namenjena bučijada. Jesen sicer ponuja številne pridelke, vendar je ta prireditev posebej namenjena enemu izmed njih. Da pa ne pozabimo na vse ostale, so na letošnji bučijadi posvetili pozornost tudi drugim dobrinam. Prvič so organizirali tekmovanje v kuhanju enolončnice in vključili najmlajše, za katere so pripravili ustvarjalne delavnice. Najprej so bili na vrsti naši najmlajši, za katere so priredili delavnice, na katerih so otroci ustvarjali in pri tem uporabljali različne naravne materiale. Otroške delavnice so lepo uspele in se končale s postavitvijo res čudovite razstave vseh Nosilka Vesna Pesek Razstava okrasnih buč Foto: A. Pepelnik IME BUČKE in njena uporabnost: Ime bučke Uporabnost Bodeča bučka Uživamo surove v solati, vlagamo. Secchium edule Plodovi so neužitni. Cucurbita texana Plod kuhamo ali pečemo. Špagetarica Male plodove uživamo surove, zrele pečemo na žaru, Table gold F1 polnimo, uporabljamo za sladke jedi. Bučke lučke Uporabimo za juhe, pite, peciva, marmelado, kompot. Rouge vif d'etampes Uporabimo za juhe. Blue kuri Za pečenje, pire, pecivo, marmelado, kompot. Orange Za juhe, pire, pečenje, praženje ali sveže v solati. Sweet dumpling Pečene v pečici, polnjene, priprava sladoleda. Muscade de provence Vsestranska uporaba. Jack be little Ocvrte, pečene. Cucurbita maxima Čaj, kaša, solata, sok, olje, prikuhe, džem, žganje, sirup. Babby boo Za polnjenje, cvrtje, pečenje. Delicata Pečemo v pečici, pripravimo sladke jedi in sladoled. Hokaido Za juhe, narastke, gratinirane jedi, kolače. Sunburst F1 Mlade sveže in blanširane za solato, vlaganje v kis, za zelenjavne jedi. Vesna Jurgec Maja Vidovič Natalija Huber delavnice DECEMBER 2010 Delavnica 14 Anita Pepelnik in Mateja Borovnik Mozaiki iz semen Otroci so na predložene jesenske motive, kot so buče, sončnice, gobe, lepili mozaike iz semen (bučnic, koruze, ječmena, pšenice, riža…). Pobarvanke Otroci so z barvicami barvali jesenske motive, predvsem različne bučne motive. Izrezovanje buč Otroci so izrezovali buče, v katere so na koncu prižgali svečke. Obeski iz semen Otroci so izrezane jesenske motive polepili s semeni, tako so nastali jesenski obeski. Ljudje iz koruze Otroci so iz koruznih storžev izdelali male ljudi. Ob tem so porabili vse, kar je na koruznem storžu. Društva in prosti čas Ime ekipe Kuharji Gorinšek Klemen: boss Klemen in Beno Gorinšek BOGRAČ PO NAŠE Vokalna skupina »Urban« Goldi Aža njihova »tršica« ČAJOTA GOLAŽ Štrumfi & Company Branko in Dejan Štumperger OHROVTOVA ENOLONČNICA S TELETINO Vroče bučke Boštjan Pesek Nuša Tominšek Katarina Kresnik Jožica Pušaver Tanja Kure Biserka Donik Leon Lah Damjana Arlati I © BUČKA »Kuharčka« Eki & Bato Ekart in Branko Ponudič BOGRAČ Toti lisjaki Tedi Plevnik Tomaž Plevnik Jože Robič - Zepl Boris Javševec TELEČJA OBARA PO LISJAŠKO Uvrstitev Ime in priimek Teža v kg 1. Zdenko Horvat 74 2. Anka in Marjan Pal 69 3. Zinka Sagadin 68,5 4. Aleš Lipovšek 63 5. Maja Horvat 54 6. Primož Pehar 53 7. Jasna Klasinc 51,5 8. Matej Zupančič 46 9. Boštjan Dovečar 36 10. Jernej Mrak 31 11. Danilo Babič 29,5 12. Primož Vidovič 28 13. Boštjan Pesek 23 14. Branko Kerovec 21,5 15. Tadej Kerovec 21 16. Vesna Pesek 18,5 17. Maja Vidovič 17, 5 18. Boris Kreightner 12 Foto: A. Pepelnik Vokalna skupina Urban Ime jedi Foto: A. Pepelnik Zmagovalec bučijade 2010 GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 izdelkov, ki so jih s pomočjo mentoric in svojih staršev izdelali otroci. Poleg razstave, ki so jo pripravile mentorice z otroki, je dvorano krasila dekoracija, za katero so poskrbela dekleta. Razstavo okrasnih bučk pa je pripravila Vesna Pesek, ki je vse te bučke tudi pridelala. Kuharski mojstri so v popoldanskem času pričeli s svojim delom, ki ga je slabo vreme precej otežilo. Kljub velikemu trudu Športnega društva, da bi postavili šotor, stojnice tako, da bi bilo čim bolje, je dež zalival z vseh strani. Sama sem sodelovala v otroških delavnicah in v dvorani smo hitro zavohali mamljive dišave. Organizator se je odločil, da bodo enolončnice ocenjevali kandidati za župana, ki so odločili, da je zmagala ohrovtova enolončnica s teletino, ki sta jo pripravila Branko in Dejan Štumperger. Za zmago sta prejela spominski medalji. Osrednja prireditev se je začela v večernih urah z nastopom Vokalne skupine Urban. Vodil jo je Primož Vidovič, pri tem pa mu je pomagal Marjan Malek. Letos se je prijavilo 19 tekmovalcev, ki so pripeljali svoje buče velikanke. Spet so županski kandidati morali pokazati nekaj pripravljenosti za delo in so stehtali vseh 19 buč. Lanskoletne največje teže buče pridelovalci niso presegli. Najtežjo bučo je letos pridelal Zdenko Horvat, tehtala je 74 kg. Zmagovalci so bili nagrajeni s priznanji, za katere je spet poskrbelo Turistično društvo Starše. Na izboru za najlepšo bučo pa je zmagala buča Maje Horvat. Po koncu uradnega dela so se ljudje lahko zabavali skupaj z glasbeno skupino Bič boys, ki so nam znani že od lani. Organizator je poskrbel za dobro vzdušje, hrano, pijačo, dobro voljo pa so ljudje prinesli s seboj. Na koncu bi se v imenu organizatorja zahvalila vsem sponzorjem, vsem sodelujočim na otroških delavnicah, kuharskim mojstrom in tekmovalcem. Zahvala pa gre tudi vsem, ki so pomagali pripraviti bučijado 2010. Povabila bi vse, da posadite svoje buče velikanke, jih naslednje leto pripeljete in tekmujete. Vsi tisti, ki pa nimate ravno zelene žilice, pa pridite in se poveselite z nami. Se vidimo 2011. 15 Društva in prosti čas USPEŠNO LETO V KUD »IVAN LONČARIČ« DECEMBER 2010 Mira Lončarič 16 Prihaja zadnji mesec v letu. To je mesec, v katerem se zvrstijo številne prireditve za razvedrilo ali v humanitarne namene; je mesec, ko nas obiščejo kar trije dobri možje in je tudi mesec, ko naredimo »inventuro« o opravljenem delu in se veselimo svojih »uspehov«. V društvih, kjer člani opravijo številne ure za prepoznavnost društva in lokalne skupnosti, je ta pregled le zadovoljstvo in ponos, kar nam je uspelo narediti in doseči, pa čeprav nismo za to prejeli plačila, ampak le aplavz in spodbudne besede gledalcev in poslušalcev. Vse to smo skozi leto doživljali tudi člani vseh sekcij KUD »Ivan Lončarič« iz Trnič. Tisti, ki ste si ogledali katerokoli našo prireditev ali pa slišali za nastop izven naše občine, boste lahko pritrdili, da se na področju ljubiteljske kulture skoraj ne da narediti več. Prav je, da omenimo nekaj dogodkov in nastopov, ki ostajajo vsem v spominu. Člani mešanega pevskega zbora so tudi letos prepevali v Šentjerneju, ko tudi dež ni utišal tisoče pevcev, ki se leto za letom udeležujejo te veličastne prireditve. Profesor Švara pač zna ob še tako neprijetnih razmerah pričarati pravo pevsko vzdušje, vliti v pevce veliko dobre volje, nasmeh na obraz, iz grl pevcev pa še lepše glasove. Prepevanje slovenskih pesmi je bilo prečudovito. Seveda pa so pevci prepevali tudi v Unionski dvorani v Mariboru, na Vurbergu, na vseh prireditvah v kraju in na tekmovanju za Colnaričevo plaketo. Pa če še ostanem pri prepevanju. Naše ljudske pevke Šentjanževke so sploh znane po številnih nastopih doma in izven naše občine, ker ljudje še kako pozorno prisluhnejo lepim glasovom in še posebej besedilom starih ljudskih pesmi, ki imajo vedno lepo sporočilo. Vemo, da je kar nekaj takih lepih pesmi šlo v pozabo ali v grob s tistimi, ki so jih znali prepevati. Še vedno drži rek: »Kdor poje, slabo ne misli!«, zato naši pevci vabijo vse, ki imate veselje do petja in vam glas to omogoča, da se jim pridružite. Še z eno sekcijo smo lahko nadvse zadovoljni. To pa je število naših tamburašev, ki se je v tem letu povzpelo kar na 15 članov. Tudi novim smo s skrbnim delom in s pomočjo sponzorjev uspeli nabaviti inštrumente, ki niso mali zalogaj. V tem letu je imela številne uprizoritve tudi dramska skupina, ki se je na številnih odrih predstavila s komedijo »Klobčič«, ki jo je režiserka v celoti priredila v domače narečje. Skupina se je prijavila tudi na tekmovanje »Naše besede« preko JSKD območne enote Maribor. Še kako smo bili veseli in ponosni, ko smo dobili sporočilo, da je gospa Zvonka Kirbiš prejela Linhartovo priznanje za vlogo Mare v tej komediji. Upam si trditi, da nam je to priznanje dalo vsem še več volje in elana za naslednje uprizoritve te komedije po drugih krajih regije. Ves vložen trud je poplačan, ko ti ljudje z aplavzom izrazijo, da so njihova pričakovanja izpolnjena. Kot režiserka vem, kako težko si danes še zaposleni igralci vzamejo čas za številne vaje in gostovanja. Zato hvala vsem članom sekcij in drugim, ki so kakorkoli sodelovali, da so stvari stekle tako, kot smo si lahko le želeli. Vem, da bo zahvala ob času »letne inventure« dobro dela. Ko boste drage občanke in dragi obča- ni brali te vrstice, bo za nami (za člani sekcij in za učenci naše šole, ki so izven pouka uspeli naštudirati program) verjetno že tudi dobrodelni »MIKLAVŽEV KONCERT«. Zbrana sredstva s tega koncerta smo podarili ZD Adolfa Drolca v Mariboru za nabavo mamografa, ki bo omogočal še boljše preglede tudi našim občankam. Vemo, da je naš prispevek skromen, vendar sta večja upanje in želja, da bi sleherna ženska šla s tega pregleda z nasmehom na licih, kot so bili zadovoljni organizatorji in izFoto: A. Brumec vajalci tega dobrodelnega koncerta. Prepričana pa sem, da so bili zadovoljni tudi obiskovalci, ki so s svojim prispevkom izkazali svojo dobrosrčnost. Dobrosrčen pa je bil tudi Miklavž, ki je obdaril vse otroke in najstarejše v dvorani. Mnogi boste, ko boste brali ta članek, rekli: »Veliko jim uspe, čeprav imajo težave s prostori.« Hvala gasilcem, da nam prisluhnejo in da si to skromno dvorano delimo oboji. To nam uspeva tudi zaradi velike želje po ohranjanju tradicije v Trničah, kjer se igra in poje že več desetletij. Vsem zvestim gledalcem in obiskovalcem, ki cenite in podpirate naše delo, pa vse lepo v letu, ki prihaja. Društva in prosti čas VESELO V BRUNŠVIKU Srečanje starejših nad 70 let Daša Jakol Društvo upokojencev Marjeta je na pobudo Občine Starše tudi letos v Brunšviku organiziralo srečanje starejših občanov nad 70 let. Srečanje na tej strani kanala je namenjeno občanom iz vasi Prepolje, Trniče, Marjeta in Brunšvik. Da se je prireditev v preteklih letih »prijela«, je dokazala ponovno polna dvorana upokojenih občanov. Prvi so prestopili prag Krajevnega doma Brunšvik že okoli pol enajste, čeprav se je prireditev uradno začela šele ob dvanajsti uri. No, da ne bo pomote, začela se je šele akademsko četrt čez, saj prisotni v dvorani z uradnim delom nismo hoteli pričeti pred prihodom obeh županov – starega, no, bolje rečeno bivšega, Vilija Ducmana, in novega, Bojana Kirbiša, ter njunih žena. Ko so le-ti vstopili, smo jih seveda najprej pozdravili z aplavzom. Besedo so kar hitro prevzele ljudske pevke Šentjanževke, ki so s pesmima Slovenec sem in Kje so tiste stezice trkale na našo narodno zavest. Mikrofon so pevke podale predsedniku DU Marjeta Janezu Foto: D. Jakol Foto: D. Jakol ga programa učiteljica Maja Žnidarič, prof. RP je pozdravila prisotne, se zahvalila govornikom, nato pa nas na prijeten in igriv način ob napovedovanju točk popeljala med vsebino pesmi in plesa (OPZ je zapel dve pesmi, Ate kate nua in Moj prijatelj Piki Jakob – mentorica Klavdija Kocjan; tretješolke Monja, Samantha in Nika so povedale pesem Žabeceda – mentorica Silva Hrnčič; tretješolke so zaplesale ob pesmi Lario da da – mentor Sebastjan; učenec 3. razreda Gašper je zaigral na harmoniko Če dolgo boš izbirala in Čebelar – mentor Robi Rampe; četrtošolci Jaka, Matevž, Mirjam, Lea, Urška in Katja K. so deklamirali lastne pesmi, zapeli pesem Poj z menoj in odigrali kratko igro V ozvezdju postelje – mentorica Daša Jakol). Prireditev je popestrila triletna Anuška Tihec, ki se je prav tam odločila nastopiti s kratko pesmico Pika poka. Čestitke deklici za pogum in uspešen nastop! Ob koncu prireditve so najstarejši občani v dvorani prejeli šopke: iz Brunšvika Marija Letina, iz Marjete Marija Klasinc, iz Trnič Marica Skodič in iz Prepolj Andrej Kirbiš. Milena Kaučevič se je z drobno pozornostjo zahvalila tudi bivšemu županu Viliju Ducmanu za večletno korektno sodelovanje z DU Marjeta. Po kosilu so dogajanje prevzeli člani Štajerskega obmejnega tria, ki so kar hitro zvabili na plesišče plesa željne »mladeniče in mladenke« – saj tako so se počutili starejši ob prijetnih zvokih polk in valčkov, ki so prisotne držali skupaj do večera. In na veselo svidenje v letu 2011, so si rekli ob odhodu – v upanju, da bosta tudi občina in DU za to! GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Foto: D. Jakol Marčiču, ki je toplo pozdravil prisotne goste – oba župana s soprogama, Viliju Ducmanu se je obenem zahvalil za dobro opravljeno delo v času županovanja, častnega občana Občine Starše Draga Koserja in predsednika KORK Marjeta Ivana Pavea. Nadalje je pozdravil učence OŠ Starše, podružnice Marjeta in obe učiteljici, Majo Žnidarič in Dašo Jakol, ki sva prišli z njimi, ter seveda vse prisotne v dvorani. V imenu upokojencev se je predsednik društva zahvalil Občini Starše za finančna sredstva, namenjena prireditvi, besedo pa prepustil obema županoma. Novi župan je dobrohotno dal prednost Viliju Ducmanu, ki je vidno ganjen povedal, da je bil 16 let na delu z dušo in telesom, v tem času se je veliko postorilo, tudi s pomočjo vseh občanov in delavcev občinske uprave. Veliko se je naredilo, pa čeprav je v naši občinski upravi na vsakem področju zaposlen le en človek. Iz obstoječega ne bo težko nadaljevati z delom, graditi, ustvarjati. Zahvalil se je predsednikom krajevnih skupnosti in vsem organizacijam, ki so delale v dobrobit občine, pa tudi svoji ženi, ki mu je vsa leta stala ob strani in ga podpirala. Župan Bojan Kirbiš se je občanom najprej zahvalil za izvolitev, obenem pa obljubil, da bo v štirih letih, kolikor traja mandat, izpolnil obljube, ki jih je podal v 21 točkah že pred volitvami. Vse bo seveda lahko opravil le ob pomoči občinske uprave, vseh svetnikov, občanov in občank, delal pa bo s srcem za Občino Starše. Omenil je dogajanja po posameznih krajevnih skupnostih, v pričakovanju, da jih bo nadalje še več, pohvalil novi objekt gasilcev v Zlatoličju pri kanalu; tudi v Brunšviku so lepo uredili dom in igrišče, zanj pa v prihodnje po površini predvideva umetno maso. Ob koncu je povedal, da bo občanom vedno na razpolago. Prisotne je pozdravil tudi častni občan občine in predsednik DU Starše Drago Koser. Razmišljal je o krizi, ki je udarila po žepih tudi upokojence in pokojninski sklad, o varčevanju, ki naj bi se začelo najprej v vrhu Evrope. Prireditev se je nadaljevala s kulturnim programom OŠ Starše, podružnice Marjeta. Vodja kulturne- 17 Društva in prosti čas SREČANJE STAREJŠIH Stanka Vobič Starejši iz naselij Loka, Rošnja, Starše in Zlatoličje so se srečali v nedeljo, 21. novembra, v Gostilni Čelan v Slovenji vasi. Gasilska društva so poskrbela za prevoz. Prisotnih je bilo precej več starejših občanov kot prejšnja leta. Prisotne je pozdravil predsednik DU Starše Drago Koser. Prireditve sta se udeležila tudi župan Občine Starše, Bojan Kirbiš in nekdanji župan Vili Ducman, ki sta prisotnim spregovorila nekaj besed. Župan Bojan Kirbiš se je občanom zahvalil za izvolitev, obenem pa obljubil, da bo izpolnil obljube, ki jih je podal v volilnem programu. Poudaril je, da bo za Občino Starše delal s srcem. Predsednica RK Starše Fanika Butolen je podala statistiko o najstarejših občanih. Najstarejši udeleženec vsake vasi je prejel šopek. Najstarejša na srečanju je bila Ana Bandur iz Rošnje 7, ki je meseca junija dopolnila 92 let. Za kulturni program so poskrbeli člani KUD »Franc Ilec« Loka-Rošnja. Po »uradnem« delu je sledil klepet in ples ob igranju ansambla Štajerski obmejni trio. Mesec oktober – mesec požarne varnosti Denis Topolovec DECEMBER 2010 Tudi letos smo bili prostovoljni gasilci iz Prepolj bolj aktivni v mesecu oktobru. Ta mesec je za gasilce bolj delaven, saj je mesec požarne varnosti. Žal nam letos ni uspelo prirediti dneva odprtih vrat, saj je tudi pri naših članih časovna stiska. V tem mesecu smo pregledali 18 Priprava mask hidrantno omrežje v našem rajonu (Prepolje in Brunšvik) in ugotovili, kot to že ugotavljamo vrsto let, da je hidrantno omrežje v poraznem stanju. Upajmo, da v kolikor še ni popravljeno, se bo to zgodilo v prihodnjem letu. Članice PGD Prepolje so sodelovale na gasilski vaji v Staršah; vajo je organizirala GZ Starše. V tem m e s e c u so imeli v Prepoljah tudi kuhinjski požar, ki smo ga hitro lokalizirali in pogasili, prezračili prostore ter odstranili vse poškodovane elemente iz objekta. Pogasili smo ga z vodo ob pomoči Foto: D. Topolovec PGD Starše, Trniče, Zlatoličje in poklicne gasilske enote iz Maribora. Vsem se še enkrat zahvaljujemo. Ob samem požaru pa so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, za katere smo se odločili, da jih odpravimo, zato smo na koncu meseca imeli v gasilskem domu obnovitvene vaje za uporabo izolirnih dihalnih aparatov (IDA). Vaje so bile sestavljene iz približno ene šolske ure teorije (IDA, preiskovanje prostorov, iznos ponesrečenca, tudi poškodovanega gasilca, vstop v goreč prostor, prezračevanje,…) ter približno dveh šolskih ur praktičnega dela (nameščanje, preiskovanje prostora in iznos ponesrečenca). Ker se pa vsega ni dalo postoriti v gasilskem domu, smo se še meseca novembra odpravili na starejši objekt v Prepoljah in s pomočjo dimne naprave (disco dim) zadimili prostore ter dejansko preizkusili, kakšna je vidljivost v dimu; prav tako smo preizkusili dva načina prezračevanja (naravno in mehansko). Vsi v našem društvu se strinjamo, da je žal v Občini Starše premalo samo en nadtlačni prezračevalnik, kar se je tudi izkazalo ob Društva in prosti čas samem kuhinjskem požaru. Na vajah smo prav tako preizkusili nove radijske postaje, ki smo jih v tem mesecu nabavili. Za konec meseca novembra imamo planirane vaje z radijskimi postajami, katere, kot opažamo, v veliki večini povzročajo probleme. Prav tako bomo čez vso zimo pridno izvajali vaje z več vrstami opreme, saj veste, tako kot pravi gasilski pregovor: “ Taktika brez tehnike je brez moči, tehnika brez taktike je brez smisla.“ Pa še en nasvet glede kuhinjski požarov: Če opazite požar, pokličite na številko 112 ter ga poskusite pogasiti. V kolikor se čutite nemočne, se odstranite iz prostora in za samo zaprite vrata. Gasilce počakajte na vidnem mestu ter jim pomagajte z nasveti (kje je požar, ali je kdo ujet, plinska jeklenka,...); takšni detajli so za našo uspešno intervencijo bistvenega pomena. Foto: D. Topolovec Kratko predavanje Gasilska vaja članic GZ STARŠE Andrej SKODIČ, VGČ I.st, podpoveljnik GZ Starše Mesec oktober je mesec požarne varnosti, zato gasilska zveza Starše ta mesec organizira gasilsko vajo vseh štirih prostovoljnih društev v občini. Letos smo na pobudo iz vrst članic organizirali gasilsko vajo, kjer so sodelovale samo članice GZ Starše. Na vaji so tako sodelovale gasilske enote s članicami iz PGD Starše, PGD Zlatoličje, PGD Trniče in PGD Prepolje. Namen vaje je bil prikaz ukrepanja ob požaru v naravi in požaru v stanovanjski stavbi. Vaja je potekala v športnem parku v Staršah. Na sami vaji je sodelovalo 45 članic in 8 gasilskih vozil. V sklopu vaje je bilo prikazano gašenje s peno, zunanje gašenje z vodo, notranje gašenje s pomočjo izolirnih dihalnih aparatov in gašenje na lestvi. Po uspešno izvedeni vaji je članice pohvalil poveljnik GZ Starše Ignac Auer, zelo dobro usposobljenost članic pa je izpostavil tudi g. Adolf Šerdoner, poveljnik civilne zaščite občine Starše. Na koncu je sledila pogostitev PGD Starše. Foto: A.Skodič AKTIVNOSTI GASILSKE MLADINE PGD PREPOLJE V LETU 2010 DAVID MARTINUŠ, mentor PGD Prepolje Orientacija v Brunšviku: Naši pri vaji z vedrovko pili na orientacijskem teku Mariborske regije, ki je bil organiziran na območju naše GZ - v okolici športnega igrišča Brunšvik. V kategoriji starejše pionirke smo zasedli 3. mesto. Med starejšimi pionirji smo dosegli 1. in 3. mesto ter v kategoriji mladinke 3. mesto. Iz Brunšvika odšli s štirimi pokali. Z osvojenim 1. mestom so si starejši pionirji (Aljoša Kirbiš, Marko Frangež in Kristjan Kurbus) priborili nastop na državnem tekmovanju v orientacijskem teku. Udeležili smo se ga dne 11.9.2010, in sicer v okolici gradu Snežnik, GZ Loška dolina – Notranjska. Mariborsko regijo smo GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 V letošnjem letu, kot tudi leta poprej, beležimo v našem društvu nekaj lepih uvrstitev ne le na občinskih tekmovanjih, temveč tudi na regijski in državni ravni. 27. junija 2010 smo s štirimi ekipami (dvema ekipama starejših pionirjev, ekipo starejših pionirk in ekipo mladink) nasto- 19 Društva in prosti čas Starejši pionirji na startu orientacije Na ogledu Cerkniškega jezera. zastopali po najboljših močeh in osvojili 14. mesto izmed 31 nastopajočih v tej kategoriji. Skupno pa je tekmovalo 176 ekip. Tekmovanje smo izkoristili tudi za oglede znamenitosti v bližnji okolici, zato smo si ogledali poleg gradu Snežnik še presihajoče Cerkniško jezero. Na poti domov pa smo opravili še kratek ogled stadiona Stožice ter preizkusili naše sposobnosti v kartingu. 5.11.2010 smo se v prostorih PGD Starše udeležili gasilskega kviza naše GZ. Kviza smo se udeležili s tremi ekipami starejših pionirjev (ena ekipa pionirjev se zaradi športnih aktivnosti kviza ni mogla udeležiti). Zasedli smo 1. mesto, 4. mesto in 6. mesto. Prvo mesto so si ponovno priborili starejši pionirji, ki so zgoraj že omenjeni, ter si s prvim mestom zagotovili nastop na kvizu Mariborske regije. Ekipa mladink pa na kvizu naše GZ ni tekmovala, ker je bila v tej kategoriji prijavljena edina in ji je bilo napredovanje na kviz Mariborske regije že zagotovljeno. Kviz Mariborske regije je potekal dne 14.11.2010 v prostorih gasilskega doma Maribor – Pobrežje. Udeležili smo se ga, kot je že omenjeno, z ekipo starejših pionirjev Aljoša Kirbiš, Marko Frangež, Kristjan Kurbus) in ekipo mladink (Marina Brglez, Veronika Frangež, Tina Frangež). Starejši pionirji so zasedli 10. mesto, mla- Pod prelepim gradom Snežnik. dinke pa 4. mesto. Na koncu bi se kot mentor rad zahvalil vsem pionirkam, pionirjem, mladinkam in mladincem, ki so sodelovali na omenjenih tekmovanjih. Hvala za poslušnost, vestnost in ves vložen trud na gasilskih vajah. Za vse dosežene uspehe pa vam iskreno čestitam. Tudi UO PGD PREPOLJE se zahvaljuje tako mentorju Davidu Martinušu, njegovemu pomočniku Stanku Žunkoviču in ostalim članom, ki so izmenično kakorkoli pomagali pri pripravi ekip za tekmovanja, in jim želi tudi v prihodnje veliko uspehov. Karting v Roll baru, Ljubljana – BTC. MARTINOVANJE – KRST MOŠTA 2010 V STARŠAH DECEMBER 2010 Marjan MALEK 20 Foto: M. Kacjan Pozdravljeni. Našo dejavnost v turističnem društvu in v Občini Starše smo namenili prireditvi Pozdrav jeseni, ki je potekala v začetku meseca oktobra v Staršah. Seveda se jesen zaključuje velikokrat s trgatvijo in to smo 9. 10. 2010 opravili tudi v turističnem društvu. Na pobudo članice našega društva Janje Golob smo se zbrali na kmetiji, ki je sicer v lasti njenih staršev v sosednji občini. Trgatvi so prisostvovali tudi kandidati za župana občine. Baron turizma g. Drago Koser je mošt spravil pri sebi in skrbel s svojim vnukom, da je odvrel. Seveda pa je bilo prav, da se opravi tudi krst mošta, da to postane po ljudskem običaju mlado vino. V turističnem društvu smo se odločili, da ta prireditev postane tradicionalna, vendar moramo navesti, da je pobudo za to akcijo dala lastnica lokala Bar, Janja Kozoderc, saj je mnenja, da se obrtniki gostinske dejavnosti morajo vključiti v dejavnost turističnega društva, prav z namenom promoviranja svoje dejavnosti in turistične ponudbe v občini. Zato smo se tudi v soboto, 13. 11. 2010 zbrali pred njenim lokalom, Društva in prosti čas Foto: D. Jakol nekaj domačih ljudskih viž zaigrali godci ljudskih viž KUD » Franc Ilec«, v nadaljevanju pa se je pričel PROGRAM KRSTA MOŠTA, ki so ga pripravili člani turističnega društva in v katerem so sodelovali Branko Lešnik - obrednik Martin; župan občine Bojan Kirbiš – boter; Drago Koser - baron turizma. Nato pa je sledil kratek nagovor župana Občine Starše, g. Bojana Kirbiša. Zahvalil se je organizatorjem za pripravljeno prireditev in po njegovem mora ta postati tradicionalna skupaj s vsemi prireditvami na območju občine, saj se le tako ljudje srečajo, pogovorijo in skupaj nazdravijo. Z željo, da bi v novem mandatu župan in občinski svetniki Občine Starše name- njali pozornost drobni obrti, obrtnikom, jih vključevali v programe občine in jih povezovali v različne dejavnosti, predvsem na področju gostinstva, saj je v občini ta panoga dokaj zanimiva in lahko nudi veliko tudi na področju turizma, je županu občine prav v imenu gostincev podelila skromno darilo soorganizatorka prireditve. Kot zaključek krsta mošta je sledil nastop folklorne skupine KUD »Franc Ilec« Loka-Rošnja, ki je posebej pripravila prav splet na tematiko trgatve in krsta mošta. Obiskovalci prireditve pa so ostali še nekaj časa ob zvokih ansambla Uspeh in postrežbi lokala Bar J-B. Opis: KRŠČEVANJE MOŠTA • OBREDNIK MARTIN: »Mošt, na Svetega Martina dan si stopil pred spoštovano občinstvo, pred ljudi, ki dobro razlikujejo vino od vode. Stopil si pred nas, da te krstimo. Je tako?« • BOTER: »Da.« • OBREDNIK MARTIN: »Ti si neugnanec. Obseden si z razno raznimi nečistostmi. Ves si moten, nemiren in zato so ti naložili, da se moraš očistiti. Ko si bil še v grozdju, so te vrgli v škafe in pute, nato so te premetali in celo zmleli. To pa še zdaleč ni bilo dovolj. Celo v preši so te stiskali in iz tebe iztisnili žlahten znoj. Nisi se popravil. Zato so te vrgli v globoko klet, da te vsaj temnica spravi k pameti. Tam si razgrajal in brundal kot star medved. Prav gotovo bi ušel, če te ne bi spravili v sode z železnimi obroči. Dragi moštek, ali si končno prišel k pameti? Ali si se odločil, da odvržeš vso nečistočo in postaneš vreden te ceremonije, s katero te bomo krstili v vino?« • BOTER: »Odločil sem se.« • OBREDNIK MARTIN: »Opozarjam te mošt. Pazi kaj delaš? Ti si velik srboritež. Ljudem mešaš glave, v obcestne jarke jih mečeš, želodce jim obračaš in nato zbežiš na zrak. Zato mošt poslušaj! Povej po pravici: ali obljubiš, da se boš odslej odrekel tem grdobijam in ne boš vtikal svojega nosu tja, kamor ti ni treba?« • BOTER: »Obljubljam.« • OBREDNIK MARTIN: »Mošt, ali se obvezuješ, da boš v bodoče samo še razveseljeval srca, veselil druščine, tešil žalostne, krepil junake in skrbel za zdravje ljudi, ki ga bodo po pameti pili?« • BOTER: »Obvezujem se.« • OBREDNIK MARTIN: »Dragi mošt! Želimo ti, da se očistiš, naj postane tvoj vonj vabljiv in tvoj okus kar najbolj prijeten. Bodi dober, svež, lepo dišeč, polnega okusa in najlepše harmonije. Naj te slaba družba ali slaba rodbina ne pokvarita. Naj ti bodo za vzgled tisti tvoji predniki iz Mariborskega vinorodnega okoliša, ki jih še danes slavijo in se jim klanjajo razumni ljubitelji in poznavalci. Mošt, zdaj te sprašujem: si pripravljen na krst, hočeš, da te krstim?« • BOTER: »Hočem!« • OBREDNIK MARTIN: »Mošt, krstim te v imenu štajerskih vin, katerih patron je sveti Martin in v imenu duha, ki moštek kuha. Dam ti še malo soli in zaradi tebe naj nikdar nas glava ne boli. Mir naj bo zmeraj s teboj.« • BOTER (župan občine) »Svečano razglašam, da odslej v našem vinorodnem okolišu ni nobenega mošta več. In kot žar je lepota vino obdala, zasijala; pred očmi nam nastala je lepa podoba, čaša polna z vinom do roba. Vesel sem, da mi je z vami nazdraviti dano, vino to rano.« GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 seveda ob soglasju lastnika Jagrosa, g. Jagra. Tako je TD skupaj s KUD »Franc Ilec« Loka-Rošnja in lokalom Bar J-B, v sodelovanju z Občino Starše, berači – UO TD Starše, godci ljudskih viž in folklorno skupino pripravilo zanimiv, pester, slikovit in tudi poučen program, ki je pričaral delček okusa po davni ljudski zgodovini slovenskega koledarskega praznovanja jeseni v čast. Tudi baron turizma je prišel v oblačilih iz obdobja, ki nas spominja na čase, ko sta v preteklosti na območju današnje občine delovala baron in baronica. Dogodki leta 1677 pa nas spominjajo na iskanje in bojevanje kmetov skupaj z baroni za ribolovne pravice na potokih in rokavih reke Drave. Martinovanje, ki je na nek način največji praznik pridelovalcev vina, saj je celoletni vinogradnikov trud poplačan, ko se mošt spremeni v vino, je tudi zahvala jeseni in njenim plodovom. Seveda moramo povedati, da v občini ni vinogradov, so pa trsi, ki rastejo na brajdah in naša brajdeščina – kvinton je znana po rdeči barvi, znana po okusu in kar je pomembno, skoraj ni dvorišča, da na njem ne bi rasla ta trta in gospodarji ne bi preko leta pili ali ponudili kozarček tega vina. In zato je tudi prav, da danes v Občini Starše krstimo mošt. Krst so tako opravili gospodar – baron turizma, g. Drago Koser, boter – novi župan Občine Starše, g. Bojan Kirbiš, in v vlogi obrednika Martina, g. Branko Lešnik (znan po različnih likih v našem okolju), in kar je pomembno, da je bila s prireditve poslana županu Mestne občine Maribor, g. Francu Kanglerju , kot gospodarju Stare trte, in novemu mestnemu viničarju g. Stanetu Kocutarju, vloga za dodelitev cepiča stare trte v pomladi leta 2011. Smo ena redkih občin v okolici mesta Maribor, kjer še ne raste cepič stare trte. Program je pričel s kratkim nagovorom predsednik turističnega društva Marjan Malek, nato pa je besedo predal baronu turizma g. Drago Koserju. V nagovoru je najprej prav lepo pozdravil vse obiskovalce, organizatorje prireditve, nastopajoče, predvsem pa starega in novega župana Občine Starše, g. Vilija Ducmana in g. Bojana Kirbiša. S pozdravom županoma in drugim vabljenim gostom, je na kratko predstavil njegovo delovanje, predvsem pa, kaj je bilo storjenega in kakšni so načrti do konca leta 2010. Da ne bi ostalo samo pri govorjenju, so Foto: D. Jakol 21 Društva in prosti čas MARTINOVANJE NA RAJSKEM OTOKU Lea Rajh, ŠD Marjeta Martinovo ali dan sv. Martina praznujemo kot praznik vina. Znano je, da se do tega dne mošt obravnava kot nečisto, grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci. Tudi Športno društvo Marjeta je 13. 11. 2010 organiziralo martinovanje, ki si ga je zamislilo tako: ob 14.30 smo se z avtobusom napotili po avtocesti, kjer smo zavili na izvoz Dramlje in pot nadaljevali proti Šentjurju. Ko smo prišli do OŠ Blagovna na Proseniškem, smo pred sabo videli ribnik in Rajski otok. Tam sta se nama pridružila vodič in muzikant, ki sta nas vodila nekaj ki- lometrov višje, kjer je po krajši hoji sledil ogled partizanske bolnice Zima. Ta je podzemni bunker, ki so ga domačini po naročilu štaba XIV. divizije zgradili leta 1944. Prostor so poiskali v gozdu Šohta. Tu sta bili zagotovljeni voda in možnost zakrivanja sledov v zimskih mesecih. Izvedeli smo, da je dostop za ogled bolnice možen tudi na počivališču Zima, ki je na avtocesti v smeri proti Ljubljani pred izvozom Dramlje. Po ogledu bolnice je sledila degustacija vina s prigrizkom in veselo melodijo frajtonarice. Nato smo se počasi vračali proti Rajskemu otoku, otoku na ribniku, kjer je v gostišču sledila zabava do jutranjih ur. Veseli in nasmejani smo se varno vrnili domov, v pričakovanju, da se spet srečamo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli prispevali k organizaciji martinovanja. Degustacija vin Pri večerji ČEBELARSKO DRUŠTVO RAČE Zvonko Pušnik, tajnik ČD Rače Jeseni se je narava odela v čudovito paleto pisanih barv, čebele so nakrmljene in pripravljene na zimski počitek. Za čebelarje je to čas izobraževanj in prodaje čebeljih pridelkov. Letošnja jesen je bila zelo pestra, saj smo se čebelarji ČD-Rače udeležili sledečih prireditev in aktivnosti: • DECEMBER 2010 • • • 22 predavanja in razstave v okviru občinskega praznika občine Hoče-Slivnica; sajenja medovitih rastlin na območju našega društva; strokovnega predavanja v Osnovni šoli Slivnica in sodelovanja na mednarodnem Festivalu čebelarstva v Mariboru. Čebelarsko društvo »Alojz Greif« Hoče je v okviru občinskega praznika v Osnovni šoli Hoče organiziralo razstavo in strokovno predavanje na temo APITERAPIJA (to je zdravljenje s čebeljimi pridelki) ter čebelji pridelki in zdrava prehrana. Predavala sta Franc GROŠELJ, dr. medicine in specialistka za varno hrano pri Čebelarski zvezi Slovenije - Andreja Kandorf. Zelo zanimivega in poučnega predavanja smo se udeležili številni čebelarji iz našega in ostalih društev. Prireditelji so pripravili tudi razstavo medenih dobrot in pokušnjo odličnih medenih pijač. Na povabilo ČD Hoče se nas je nekaj članov tudi udeležilo izleta v Avstrijo, k priznanemu čebelarju g. Ročniku. Med drugim smo si ogledali tudi Obirsko jamo in ostale znamenitosti Železne Kaple. V začetku novembra smo čebelarji ponovno sadili medovite rastline – letos je to gorski javor. Gorski javor je medovito drevo, ki je v večjem delu Slovenije razširjen že v naravi, a na našem območju ga je malo. Tako je vsako dodatno drevo za izkoriščanje čebelje paše dobrodošlo. Javor zraste namreč v mogočno drevo, visoko 25 do 40 metrov, s premerom več kot 1 meter in dočaka lahko zavidljivih 400 let. Čebelam daje obilico medičine in cvetnega prahu. 24.10.2010 smo čebelarji ČD Rače v okviru letnega programa izobraževanja pripravili strokovno predavanje na temo »Med in medeni izdelki v kulinariki«. Predavanje je potekalo v Osnovni šoli Slivnica, kjer smo povabili tudi učitelje te šole. Predavala je ga. Nataša LILEK, specialistka za varno hrano pri Čebelarski zvezi Slovenije. Kratek povzetek predavanja: »Med je edino živilo brez škodljivih konzervansov. Čebelarji medu nič ne dodajamo in nič ne odvzamemo. Med je ljudsko zdravilo, odlično prehransko dopolnilo, je vir energije, pomirja, pospešuje okrevanje po boleznih in ima antibakterijsko delovanje. Slovenski med je kakovostno in varno Društva in prosti čas Foto: Z. Pušnik živilo. Priporoča se uživanje vsaj treh žlic medu dnevno«. Od 30. septembra pa do 2. oktobra je na Snežnem stadionu pod Pohorjem potekala mednarodna čebelarska razstava FESTIVAL ČEBELARSTVA. Bogat razstavni, kulturni in učni program je zajemal: • • • • • • • predavanja o uporabi čebeljih pridelkov v vsakdanjem življenju in njihovem vplivu na človeško počutje. Predavali so mednarodni strokovnjaki z različnih področij o pridobivanju, uporabi in zdravilnih učinkih medu, propolisa, matičnega mlečka, voska in drugih izdelkov; degustacijo medu in medenih pijač; medeno tržnico - predstavitev in prodajo medu in izdelkov iz medu; program za upokojence - celodnevni izleti z obiski slovenskih medenih poti (čebelnjakov, muzejev, polnilnic,…) program za šolsko mladino - učno pot, ogled čebelarstva, ogled filma »S čebelo do medu«; predstavitev čebelarskega turizma občin, društev, turističnih organizacij in posameznikov; bogat kulturni program; kronanje kralja čebeljih matic Slovenije - to je postal g. Janko PISLAK, največji slovenski čebelar iz Apač na Dravskem polju, ki je že vzgojil preko 400.000 čebeljih matic kranjske čebele in je tudi član ČD Rače. Na čudovito pripravljeni brezplačni razstavi si je bilo mogoče ogledati: vse čebelje pridelke, ocenjene vrste medenih pijač, medeno pecivo, apiterapevtske izdelke, prikaz panjev in komore za aromaterapijo, masaže, medene sladice, panjske končnice in bogato slikarsko razstavo. Bilo je fantastično. MEDENI KEKSI z orehi ali mandlji: 50 dag pirine moke (ali polnozrnate) 35 dag margarine za peko 15 dag mletih orehov ali mandljev 15 dag poljubnega medu 1 celo jajce 1 vanili sladkor lupinica pol limone med za spojitev (po želji) sladkor v prahu za posip Testo: Iz moke, margarine, orehov ali mandljev, jajca in vanili sladkorja zgnetemo testo, ki ga v foliji pustimo čakati do ene ure. Testo razvaljamo na 3 mm debeline, z modelčki za kekse (srca, lune, zvezde itd.) izrežemo in pečemo cca. 10 minut pri 180°C na peki papirju. Lahko pa z zobatim koleščkom narežemo 8 x 2 cm paličice. Piškote po dva zlepimo z medom in potresemo s sladkorjem v prahu. Palčke pa do tretjine potopimo v stopljeno čokolado. Za božične in novoletne praznike pa pečenega purana, piščanca ali gos pol ure pred serviranjem premažite z akacijevim ali cvetličnim medom. Skorja je enkratna. Pa dober tek! Lepo pozdravljeni in NAJ MEDI 2011. Foto: Z. Pušnik GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 • Foto: Z. Pušnik Na koncu dodajam še recept za pecivo gospe Nade HERGAN. 23 Društva in prosti čas ROKOMETNI KLUB RAČE Lea Klemenčič Rokometna žoga tudi za najmlajše deklice Iz leta v leto je naš klub prepoznavnejši, niza boljše uspeha in skladno s tem veča število vadečih, predvsem v najnižjih starostnih skupinah. Prav slednje vodstvo kluba še posebej veseli in navdihuje za strokovno načrtovano delo, ki dolgoročno zagotavlja prepoznavne rezultate na rokometnem področju v Sloveniji in skladno s tem sam obstoj kluba. V letošnjem šolskem letu smo z vadbo naših najmlajših Mini rokomet letnik 2000 - 2001 skupin (cici in mini rokomet) pričeli v mesecu septembru. Oblikovali smo 3 skupine mini rokometa v OŠ Rače in 1 skupino v OŠ Starše, kjer vadijo deklice vse od letnika 2000 do letnika 2004. Trenerji najmlajših vadbenih skupin se zavedamo, da imamo zelo zahtevno in odgovorno nalogo, saj se otroci med 6. in 10. letom starosti nahajajo v tako imenovanem »zlatem obdobju« motoričnega razvoja, kjer so najbolj dovzetni za osvajanje novih motoričnih elementov, pospešen je njihov fiziološki razvoj in vedno bolj se oblikujejo njihovi vrednostni sistemi in sam odnos do športa. Zato se trenerji trudimo, da vadbeni program temelji na raznovrstnih vsebinah, ki zagotavljajo celosten telesni razvoj in pridobivanje številnih gibalnih izkušenj. Vadbeni proces in osvajanje novih elementov temelji na igri, saj le-ta sama po sebi zagotavlja veselje, sproščenost, doživljanje občutja ugodja, uspeha in skladno s tem tudi dvig samozavesti ter ustvarjanje pozitivne samopodobe. Ker rokomet uvrščamo med ekipne športe, ta pri otrocih vpliva tudi na socialni razvoj, saj so ti primorani upoštevati pravila iger, skozi katera prikažejo tudi svoje moralne odlike, kot so poštenost, pogum, odločnost in se hkrati učijo prenašanja zmag in porazov, kar v današnji mladi družbi še posebej predstavlja problem. Cilj našega kluba je, da deklicam mlajših starostnih kategorij zagotovimo čim prijetnejšo, a zanimivo rokometno vadbo, da jim privzgojimo vrednote pozitivnega športnika in jih ne izpostavljamo pritiskom za doseganje rezultatov, temveč jih postopoma navajamo na tekmovalni šport, ki pa prinaša nekoliko večje napore, odpovedovanja, katerih pa brez ljubezni do izbarnega športa, ki jo pridobimo v teh mladih letih, težko prenašamo. Ker želimo število otrok v mini rokometu povečati, vas prisrčno vabimo, da nas obiščete na treningih, ki potekajo v telovadnici OŠ Rače in OŠ Starše od 15. ure dalje. Upamo, da boste navdušeni nad našo rokometno igro. TEKMOVALNE SKUPINE V RZS Alenka Rižner – Šibila, Sekretarka RK Rače V sezono 2010/2011 smo septembra vstopili s 3 tekmovalnimi ekipami deklic in 4 vadbenimi skupinami, v katerih vadi okrog 80 deklic v starosti od 6 – 17 let iz Rač in okoliških krajev. Zdaj smo že globoko zakorakali v sezono, ki smo jo s treningi pričeli 2. avgusta. Ekipe, s katerimi tekmujemo letos, so: Kadetinje so deklice letnik 1994 in mlajše. Do tega trenutka so v 5 tekmah 3-krat zmagale in 2-krat izgubile. Dekleta vadijo pod vodstvom Vojka Prislana, pri delu z vratarji pomaga Martina Lobnik. Starejše deklice so letnik 1996 in 1997 in so naša najštevilčnejša skupina, saj jih imamo kar 19 in na žalost nastaja velik problem, da vse ne morejo igrati. Do zdaj so odigrale 7 tekem in 4 x izgubile in 3 x zmagale. Tukaj dekleta vadijo pod vodstvom Vojka Prislana in Leje Klemenčič. DECEMBER 2010 Mlajše deklice A so letnik 1998 in mlajše, odlično nastopajo v svoji skupini vzhod. Do tega trenutka so odigrale 4 tekme in njihov izkupiček je polovičen. Dekleta že drugo leto uspešno vodi Leja Klemenčič. 24 S temi tremi tekmovalnimi ekipami se želimo udeležiti mednarodnega turnirja na Slovaškem v Prešovu, ki je od 6.1.2011 do 9.1.2011. Upamo, da smo v tem trenutku, ko to berete, že zbrali dovolj denarja, in da bomo šli. Takšni mednarodni turnirji so enkratna izkušnja za dekleta, saj lahko spoznajo drugo državo, kulturo, vidijo, kako se igra v tujini. Obenem pa ponesejo ime svojega kraja in občine še v tujino. Kadetinje Osnovna šola Mlajše deklice A Starejše deklice Vse podatke o našem klubu in naših tekmah imate na naši spletni strani: www.rokometniklub-race.si. Pridite nas kaj pogledat, ne bo vam žal. v krogu njihovih najdražjih. V novem letu želimo, da se nam uresničijo želje po dobrih uvrstitvah, večjih finančnih sredstvih, članski ekipi, zdravju, razumevanju in čim večjem številu zadovoljnih otrok v našem klubu. Vsem našim športnikom in njihovim staršem, kakor tudi vsem drugim občankam in občanom voščimo vesel in prijeten božič Velik športni pozdrav. Spet smo si zadali nove naloge Anica Bratuša Vsi letošnji projekti so že v polnem teku, nekatere aktivnosti so bile že izvedene. Tako so v septembru v okviru projekta Comenius naši učitelji obiskali šolo v Franciji ter spoznanja posredovali učencem in strokovnim delavcem šole. Aktivnosti potekajo tudi v okviru vzgojnega načrta. Tu se bomo osredotočili na formativno spremljanje učenčevega napredka s primeri iz prakse ter uveljavljanjem interaktivnih tabel pri pouku. Nadaljevali bomo tudi vsebine bontona, izdelana pravila bomo izobesili na različnih mestih po šoli in v jedilnici, posebno pozornost bomo letos posvetili odnosom med učenci ter Kako zmanjšati hrup v odmorih. Delo bo potekalo v okviru delavnic in drugih dejavnosti. Začeli bomo izvajati tudi projekt Domače naloge, v okviru katerega bomo najprej analizirali stanje. K sodelovanju bomo pri vseh nalogah vključili tudi starše. Zdrava šola - še vedno tečejo dejavnosti pod imenom odnos-si (odnos do sebe, okolja, strpnost …). Razvijali bomo dobre medsebojne odnose preko šolske skupnosti učencev. Aktivnosti bomo združili s projektom Prijateljstvo. Zbiramo dobre misli in ideje za razvijanje strpnih in prijateljskih odnosov med učenci in želimo, da aktivno vlogo prevzamejo učenci, iščemo skrivne prijatelje ... Za starše in učence smo pripravili predavanji o ustrezni rabi interneta v izvedbi Policijske uprave Maribor. Odziv obeh skupin je bil zelo dober, saj smo na konkretnih primerih videli, kam lahko vodijo spletna »prijateljstva«, če odrasli nimamo nadzora nad tovrstnimi aktivnostmi otrok. V začetku novembra smo nabrali veliko oblačil in igrač za otroke, katerim starši ne morejo polepšati dni z novimi, in jih odpeljali na zbirno mesto Rdečega križa v Maribor. Tudi letos smo vključeni v republiški projekti Shema šolskega sadja in skrbimo, da imajo učenci vsak dan na voljo sveže sadje. Za nadarjene učence in tiste, ki so se nam želeli pridružiti, smo že organizirali delovno ekskurzijo v Sorico na Gorenjskem, kjer so učenci in mentorji aktivno delali v likovni in glasbeni delavnici. Posvetili smo jo 100-letnici smrti slikarja Ivana Groharja. Navedla sem nekaj celoletnih aktivnosti, o ostalih bomo bralce sproti obveščali. Sreča je, ko sije sonce, ko cvetijo rože, ko svetijo zvezde. Sreča je, ko si tu, z menoj, ko sva in ko smo skupaj. Naj bo veliko sreče v novem letu 2011. Akcija šolskega RK Foto: F. Kekec Otroci, učenci in delavci OŠ Starše GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 25 Osnovna šola IZLET NA DUNAJ Urška Kokot, 7. B V četrtek, 17.6.2010, smo se nekateri učenci iz šestega razreda udeležili finala otroške varnostne olimpijade na Dunaju. Ob pol devetih zjutraj smo z učiteljicami Natalijo, Lidijo in Bredo odšli proti Dunaju. Tam smo se nastanili v mladinskem domu, kjer so nam učiteljice razložile pravila obnašanja. Vsi smo se preoblekli in se pripravili na vožnjo po Dunaju. Izstopili smo pri palači Schönbrunn in si od blizu ogledali vrt za palačo. Po ogledu smo odšli na večerjo v mladinski dom, takoj za tem pa do zabaviščnega parka Prater. Vsi smo bili zelo veseli, ker smo si lahko ogledali tako velik zabaviščni park. Po ogledu le tega smo morali hitro nazaj v dom, ker je bilo pozno in smo morali spat. Vsi smo nestrpno pričakovali petek. Naslednje jutro smo vstali zelo zgodaj, saj smo morali oditi na zajtrk in pripraviti prtljago. Ko smo vse to storili, smo se z avtobusom odpeljali na stadion Ernst Happel. Tam smo dobili majice in že smo bili pripravljeni na tekmovanje. Najprej smo prižgali olimpijski ogenj, potem pa peli in plesali. In že so se začele igre. V prvi igri smo morali pokazati svoje znanje o Avstriji in o varnosti. Jaz sem morala odgovor napisati in list dati Timu. Tim pa je stekel in pritisnil na gumb. V drugi igri se je Žan vozil s kolesom, ostali pa so mu pomagali. Punce so zlagale številke, na koncu pa je Tim preplezal plezalno steno in nam spet prinesel zmago. Vsi smo bili zelo veseli. Bližala pa se je že tretja igra, v kateri smo morali sestaviti kocko s simbolom za označevanje nevarnih snovi. Tudi pri tej igri smo bili uspešni. Čakala nas je še le četrta - zadnja igra. Tekmovali so fantje, ki imajo izkušnje z gasilstvom. In tudi ta igra nam je prinesla zmago. Ob razglasitvi rezultatov smo bili veseli, saj smo zasedli odlično drugo mesto. Za prvo uvrščeno ekipo smo zaostali le eno točko. Tim pa je bil izžreban še za posebno nagrado. Z nami sta se veselila tudi ravnatelj, gospod Franjo Duh in gospod Vili Ducman, župan občine Starše. Na poti domov smo se še ustavili v restavraciji, tam smo pa skupaj držali pesti za naše nogometaše. Izlet je bil poučen in zelo zanimiv. Vesela sem, da smo osvojili drugo mesto, saj smo s tem predstavili sebe, našo šolo, našo občino in našo domovino, Slovenijo. Na koncu izleta smo se gospodu Maderju še lepo zahvalili, saj nam je organiziral res super izlet! Mali zgodovinski simpozij 2010 Rene Geršak, 9. b 14. 10. 2010 je v Pokrajinskem muzeju v Mariboru potekal že osmi Mali zgodovinski simpozij na temo zgodovine zdravstva. Na simpoziju sta našo šolo zastopali dve skupini. Skupino devetošolcev smo sestavljali Rene Geršak, Maša Selinšek in Patricija Sedminek. Naša mentorica je bila Leonida Babič. Drugo skupino pa so sestavljali učenci 2. razreda: Blaž Bandur, Lana Rešek in Lara Smogavc. Njihova razredničarka Jana Dobnik je bila hkrati tudi njihova mentorica. Tistega dne smo se udeleženci ob osmi uri zbrali pred šolo, da smo hitro pomalicali in takoj zatem odšli v muzej. Tam se je program po uvodnih besedah muzejskega kustosa Draga Omana začel v polnem teku. Učenci devetih razredov smo bili med prvimi in svoj članek o zgodovini zdravstva uspešno predstavili. Po še nekaj predstavitvah je sledil odmor, v katerem smo dobili malico. Po odmoru smo nadaljevali s programom in malo pred koncem so prišli na vrsto tudi naši mali raziskovalci iz drugega razreda. S svojim skečem o zdravilnih rastlinah z vrta so poželi velik aplavz, saj so bili tudi najmlajši udeleženci simpozija. Kmalu po koncu njihovega skeča je sledil zaključek, na katerem smo vsi udeleženci in mentorji prejeli priznanja ter zbornik, v katerem so združeni vsi članki letošnjega in lanskega simpozija. Zbornik hranimo tudi v šolski knjižnici. Po zaključku smo se počasi odpravili domov, polni novih spoznanj in doživetij. NA OGLED GROHARJEVE HIŠE V SORICO DECEMBER 2010 Patricija Gerečnik, 8.a 26 V torek, 26. 10. 2010, smo se učenci Osnovne šole Starše odpravili na izlet v Sorico, kjer smo si ogledali hišo Ivana Groharja in sodelovali pri slikarski in glasbeni delavnici. Tega dogodka smo se udeležili le izbrani učenci naše šole. Zjutraj smo se zbrali pred šolo že zelo zgodaj, in sicer okrog pol sedme ure, ob 6.40 pa smo se odpravili dogodivščinam naproti. Nestrpno smo pričakovali prihod v Sorico. Razveselil nas je tudi sneg na poti, ki smo ga vsi občudovali skozi okna avtobusa. Ko smo končno prispeli pred Groharjevo hišo, smo po uvodnih navodilih odšli na prvo delavnico imenovano »slikarska« delavnica. Gospod nam pokazal zanimive načine risanja, senčenja… Bil je učitelj likovne vzgoje, zato je vedel veliko stvari. Povedal nam je tudi nekaj o Ivanu Groharju, seveda smo vsi vedeli, da je bil slikar. Pokazal nam je nekaj njegovih del in že smo se napotili proti drugi delavnici. Ta nam je bila še posebno všeč. Spoznali smo različne skupine glasbil in ustvarili lasten orkester (tudi učiteljice so sodelovale). Po končani delavnici smo si ogledali še nekaj zanimivih stvari iz Groharjevega življenja, tudi spominke smo lahko kupili. Potem pa smo se odpravili proti domu. Mislim, da je bil ta izlet vsem zanimiv in se ga bomo z veseljem spominjali. Osnovna šola NAGRADNI IZLET DONAVSKIH UMETNIKOV Primož Jerenko in Blaž Srša, 8.razred Iz naravnih materialov (listje, veje, plodovi, kamni), ki smo jih našli ob reki Dravi, sva naredila kip z naslovom Svet želv in osvojila 3. mesto na likovnem natečaju Postani donavski umetnik. Za nagrado sva lahko odšla na izlet na Dunaj. V petek, 24. septembra 2010, sva se z učiteljico z vlakom iz Maribora odpeljala v avstrijsko prestolnico. Na železniški postaji so nas pričakali organizatorji izleta in nas odpeljali do hotela, kjer so bili tudi vsi ostali otroci, ki so kot nagrajenci predstavljali svojo državo, ter njihovi spremljevalci. Tako sva lahko spoznala mlade umetnike iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Moldavije, Romunije, Slovaške, Srbije in Ukrajine. Na slavnostnem sprejemu in podelitvi nagrad sta internacionalni zmagovalki natečaja postali deklici iz Srbije. Po prigrizku smo si z vodičko Mojco, ki je bila Slovenka, ogledali mestno središče in mestne znamenitosti. Najbolj nama je bila všeč cerkev sv. Štefana zaradi zanimivih vzorcev, okrasja in višine. Zvečer smo z ekipo iz Avstrije šli na pizzo. Naslednje jutro, po zajtrku, smo se s podzemno železnico odpravili do gradu Schönbrunn, kjer smo si v Muzeju za otroke ogledali, kako je živela družina Marije Terezije in njeni nasledniki. Preoblekli smo se lahko v dvorna oblačila, tudi v kralja, in preizkusili lasulje, ki so bile takrat zelo moderne. Ker smo imeli še nekaj časa, smo si privoščili vožnjo s kočijo okrog gradu. Zanimivo je bilo videti čudovite, velikanske vrtove, vodnjake in številne veverice. Po kosilu smo si v lutkovnem gledališču Maroinetten theatre ogledali predstavo Aladin. Po predstavi smo v skupinah sestavili zemljevid porečja Donave. Sledila je večerja v italijanski restavraciji. Nato pa smo se z ekipama iz Bosne in Hercegovine ter Ukrajine odpeljali v slaščičarno v centru mesta. V nedeljo smo si ogledali akvarij in terarij Haus des Meeres, kjer smo videli zanimive živali: krokodila, opice, kače in želve. Vrnili smo se v hotel na kosilo, se poslovili od vseh in se napotili domov. Vse je bilo super. Posebej pa nama je bilo všeč, da sva spoznala ljudi iz drugih držav porečja reke Donave in da sva se lahko peljala s podzemno železnico. Takoj bi se vrnila nazaj. Foto: F. Kekec Denarna pomoč Otroška varnostna olimpijada otrokom na Dunaju Marija Bednjanič Civilna zaščita Avstrije je 17. junija organizirala finale otroške varnostne olimpijade »Safety-Tour 2010« na Ernst Happel stadionu na Dunaju. Poleg deželnih zmagovalcev iz celotne Avstrije so se v igrah o varnosti pomerile tudi ekipe iz drugih evropskih držav. Slovenijo so zastopali učenci Osnovne šole Starše, ki so se odzvali povabilu g. Bruna Maderja, vodje civilne zaščite okrožja Deutschlandsberg, ki je organiziral in finančno podprl odhod starških osnovnošolcev na Dunaj. Potovanje je sofinancirala tudi občina Starše. Učenci OŠ Starše so se uspešno borili in se uvrstili na drugo mesto. Uspeh, ki so ga dosegli na tem mednarodnem tekmovanju učencem veliko pomeni, saj so poleg znanja o varnosti, spretnosti in natančnosti morali pokazati tudi znanje iz nemščine. Med dvodnevnim bivanjem na Dunaju so si učenci ogledali središče mesta in se sprehodili po Schönbrunnu in Praterju. Ekipo starških osnovnošolcev so spremljali poleg učiteljev spremljevalcev še ravnatelj Franjo Duh, predstavnik slovenske policije Borut Urnaut, župan občine Starše Vili Ducman ter podžupan Adolf Šerdoner in Drago Koser, ki že vrsto let vestno skrbi za povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Starški osnovnošolci s spremljevalci in moderatorjem olimpijade Romanom Kostrouchom Foto: N. Kustec GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Nakup šolskih potrebščin, delovnih zvezkov, tisk, malica, zavarovanje; pomenijo velik družinski izdatek v začetku novega šolskega leta. Veliko staršev zaradi brezposelnosti ali nizkega osebnega dohodka tega ne zmore. Vsako leto Občina Starše, Krajevni organizaciji RK Starše in Marjeta ter Župnijska Karitas Starše uspešno pomagajo staršem, ki so pomoči potrebni. Občina Starše plača desetim otrokom kosila ter omogoči v poletnih počitnicah okrog 30 otrokom letovanje v Poreču in Punatu. Krajevna organizacija RK Starše je prispevala sredstva v višini 500 evrov za kritje stroškov šole v naravi, tiska, šolske ekskurzije, ogleda predstav, prevozov… Tudi RK Marjeta pomaga otrokom, ki so potrebni pomoči. Župnijska Karitas Starše je v septembru podarila zvezke 14 otrokom. V imenu staršev se vsem zahvaljujemo za razumevanje in denarno pomoč. Breda Premzl 27 Osnovna šola NOVE GARDEROBNE OMARICE V OŠ STARŠE Rene Geršak, 9. b Prvi dan po »krompirjevih« počitnicah je bilo v šoli zjutraj zelo živahno in v pričakovanju, saj smo učenci druge in tretje triade dobili nove garderobne omarice, ki so narejene tako, da ima vsak učenec svojo. Seveda je vse zanimalo, ali imamo omarico zgoraj ali spodaj, ali imamo modro ali pink itd. Malo pred poukom so nas učitelji rešili vseh vprašanj, pričakovanj, saj so vsakemu dodelil svojo. Vse skupaj pa se je začelo nekje pred dvema letoma, ko sem na sestanku šolske skupnosti (skupnost vseh predsednikov razredov) podal predlog za nakup novih omaric, saj so bile stare že dotrajane. Ta predlog je preko socialne delavke Marije Bednjanič, ki je vez med šolsko skupnostjo in učitelji, prišel do učiteljskega zbora in od tam do ravnatelja. Ta ga je sprejel in dal pobudo na občino, kjer so predlog kar hitro obravnavali. Po ogledu je kmalu prišlo do tega velikega nakupa, ki ga je v celoti opravila Občina Starše in tako so bile nove garderobne omarice 2. novembra 2010 predane svojemu namenu. Kot predsednik šolske skupnosti se v imenu vseh učencev zahvaljujem učiteljem, ravnatelju, občinskim svetnikom in predvsem bivšemu županu Viliju Ducmanu ter vsem, ki so pripomogli k nakupu, da so nam omogočili še lepše počutje v šoli. Hvala. Foto: F. Kekec PROJEKT COMENIUS Breda Premzl DECEMBER 2010 V okviru mednarodnega projekta Comenius »Uporabljeno je uporabno« sta bila izpeljana dva projektna sestanka, in sicer v Sloveniji in Franciji, kjer so se srečali predstavniki šol, ki sodelujejo v projektu. OŠ Starše je organizirala mednarodno srečanje šol v mesecu juniju. Ravnatelji in učitelji iz Norveške, Španije, Poljske, Francije in Walesa so si ogledali šolo v Staršah in Marjeti, otroški vrtec v Marjeti, prisostvovali so pouku in se tako seznanili z obveznim šolanjem in predšolsko vzgojo v Sloveniji. Učenci matične in podružnične šole so gostom pripravili nastop, kjer so prikazali različne dejavnosti, ki potekajo na šoli. Udeležence srečanja je sprejel tudi župan Občine Starše. Ker je smotrna poraba električne energije ena izmed osrednjih tem projekta, smo udeležence seznanili s proizvodnjo in porabo električne energije v Sloveniji. V ta namen so si ogledali Muzej premogovništva v Velenju, hidroelektrarno Fala in 28 V Franciji Center vodenja dravskih elektrarn v Mariboru. Na srečanju smo ocenili delo v projektu in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje med šolami. V naslednjem letu bodo učenci s pomočjo mentorjev poskušali poiskati učinkovite načine za zmanjšanje količine odpadkov in porabe električne energije. Srečanje smo zaključili z večerjo s slovenskimi narodnimi jedmi, ki jih je pripravila šolska kuhinja, in s kulturnim programom v izvedbi KUD-a Študent. Obisk na POŠ Marjeta Tri predstavnice šole smo se v septembru udeležile naslednjega srečanja šol v Franciji. Obiskale smo osnovno šolo Condorcet v Meyzeiu, v predmestju Lyona. Gostitelji so nas seznanili s šolskim sistemom in nam razkazali kulturne in zgodovinske znamenitosti področja Rhône-Alpes. Šolo obiskujejo učenci stari od 6 do 11 let, k šoli spada tudi vrtec. Šolski vsakdan se precej razlikuje od našega. Učenci so v šoli od 8.30 do 17.00. Od 12.00 do 14.00 imajo prosto. Učenci višjih razredov gredo domov na kosilo, po želji jim tudi naročijo kosilo iz bližnje restavracije. Po mlajše učence pridejo starši oz. varuške, ki jih starši najamejo za čas kosila, v kolikor so zaposleni. Ob sredah učenci nimajo pouka, učitelji pa imajo sestanke, konference, izobraževanja. Učenci so ocenjeni pri vseh predmetih od 1 do 10. Tudi vedenje se ocenjuje. Za učenje tujih jezikov ni tako poskrbljeno kot pri nas. Učenci se do 11. leta učijo tuj jezik le, če je njihov razredni učitelj usposobljen za poučevanje tujega jezika. Na srečanju smo naredili načrt dela za naslednje projektno obdobje in zbrali ideje za nadaljevanje projekta. Zadovoljni ugotavljamo, da je naš šolski sistem primerljiv z drugimi evropskimi, ki smo jih imeli priložnosti spoznati, in je v nekaterih pogledih za otroke in starše prijaznejši. Osnovna šola POZDRAV JESENI Jana Dobnik Tudi letos so na poljih dozorele buče. Bera sicer ni bila tako dobra kot lani, saj jo je vreme kmetovalcem precej zagodlo. Vseeno pa smo v začetku oktobra praznovali svoj jesenski praznik. V šoli smo ustvarjali na tehniškem dnevu in pri urah likovne vzgoje. Za delo smo uporabili, kar smo našli v naravi. Nastali so zanimivi izdelki, ki smo jih pokazali 3. oktobra na prireditvi Pozdrav jeseni. Tudi letos so se na šolski stojnici predstavile šolske klekljarice. Klekljali smo roko prijateljstva, saj imamo letos na šoli projekt Prijateljstvo. Na stojnici so nas obiskali mnogi obiskovalci in nekateri so se v spretnosti klekljanja tudi preizkusili. Foto: J. Dobnik KOSTANJEV PIKNIK Anita Kirbiš, vzgojiteljica V torek, 19.10.2010, smo imeli v vrtcu Najdihojca kostanjev piknik. Skupaj s starši smo priskrbeli kostanje in drva, za kar se jim zahvaljujemo, ter narezali in spekli mnogo kostanjev. Da nas ni zeblo, smo imeli topel čaj, vzgojiteljice pa smo pripravile tudi igre, ki so se jih starši in otroci z veseljem udeležili. Ni pomembno zmagati, pomembno je sodelovati. Foto: A. Kirbiš PONOVNO POTEKA DOBRODELNA AKCIJA Ponovno poteka dobrodelna akcija za nakup igral v vrtcih, ki jo organizira Pampers v sodelovanju z DM. V kolikor bomo zbrali največ glasov do 31.01.2011 in prejeli nagrado, bomo sredstva namenili za igrala v naših vrtcih. Predlagam, da tokrat glasujemo za vrtec Najdihojca v Staršah in v naslednji igri za vrtec Marjeto, saj imamo tu več možnosti, ker je že skoraj 1000 glasov. Pokažimo enotnost in glasujmo, in sicer tako: Po korakih : 1. http://www.pampers.si/sl_SI/ dobrodelnost/#1119 2. Regija 1: Pomurska in podravska regija 3. VRTEC NAJDIHOJCA STARŠE, Starše 6 4. ogled predloga 5. glasuj 6. vtipkaj geslo in še 1x glasuj Opazili boste, da se je št. glasov povečalo za vaš glas in tako počnite vsakih 24 ur (mogoče še v službi in kjerkoli pridete do interneta). S skupnimi močmi nam bo uspelo, zato vas vljudno pozivam, da se akciji pridružite in glasujete vse do 31.1.2011! Z mislijo »V slogi je moč« vas pozivam k sodelovanju. Lep pozdrav GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Nataša PETEK, Predsednica Sveta staršev OŠ Starše 29 DECEMBER 2010 Osnovna šola Žiga Pignar, 1.b Samantha Bolko, 3.b Tilen Pignar, LK, 3.r Nika Lončarič, 3. b Maruša Pečnik, 4.b Mihael Letina, 4.b Eva Ekart, LK, 3.b Karin Strniša, 1.b Risbice izbrala Daša Jakol 30 Osnovna šola PESMI IZ 4. B Za objavo izbrala DAŠA JAKOL Jaka Gselman ZABAVA laš? Živijo, kaj de nami, jz po za in i id Pr hej, hej, čenja. zabava se za Foto: D. Jakol na zabavo, Zdravo, pridi , ca tam bo veseli ka pica. li naročena je ve čen, to š bo da , m Upa očen. zm š bo če ne, pa Hej, ti, ja, na zabavo, povabljen si , tam bo veselo plesalo, in lo pe ker se bo – spalo. bo e n se nič pa Matevž Mirjam Kustec JESEN Sonce n oblak g a nebu bledi, a Veter v zakrije. v jesen v ejah šumi, deželo hiti. Dnevi s o mi pa s krajši, res, mo spe ker bliž t veseli , a ko prih zimski se ča aja ded s, ek Mra z. Štumb erger M MOJA AMA zlat, sonček lad. e j a m a zak Moja m velik njen m e s z ja e, nem s aj vsta e! r t u j z m Ko bjame toplo o a, hati zn bro ku . o d a Mam da me ima zelo ra , aspim ečer z želim. v z n e Pred ahko noč l mami Lea Štumberger MOJ MEDO Moj Medo je kuža, blaten kot luža. Katja Klasi ZJUTRAJ Ponoči čuva našo hišo, zjutraj išče psičko Mišo. Urška Spev ŠOLA an šolo hitim, Vsak dan v čim. u a n da se kaj m, dopolnjuje jem znanje otujem. n če u m ji o p S sv od višji razred da lahko v nabrala, dovolj bom Če znanja om nadaljevala. b z gimnazijo Ko sem se zjutraj zbu dila, sem dober č si hitro zo ajček popila, be umila, da ne bi šo le zamudil a. V šolo prih it se na hodn im, iku trikrat zavrtim, šolski zvon e in že se pri c zazvoni dno učimo vsi. (Pesmi so učenci deklamirali na občinski prireditvi za starejše krajane nad 70 let 14. 11. 2010 v Brunšviku.) GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Ati nanj se jezi, ker mu polula kolesa tri. Popoldan moj Medo spi, pri hiši smo srečni vsi. nc 31 Razmišljanja BEOGRAD 2010 JE PO 30 LETIH »NA ZUNAJ« TAKŠEN, KOT JE BIL TAKRAT DAVNEGA LETA 1980… Ivan Klep DECEMBER 2010 Po skoraj tridesetih letih sem bil s skupino prijateljev ponovno v Beogradu, v enem izmed najbolj znanih mest na Balkanu, bivši prestolnici kraljevine Jugoslavije, SFRJ, ZRJ, Srbije in Črne gore in sedaj Srbije, v mestu, kjer je grobnica, pompozno imenovana »hiša cvetja«, za nekatere najbolj zaslužnega, za druge pa največjega trinoga bivše skupne države, Josipa Broza Tita. Svetovno znani legendarni partizanski voditelj, maršal in večkratni heroj, še dandanes idol mnogih posameznikov in množic, je tu, hočeš, nočeš, našel svoj zadnji dom, čeprav države, za katero se je boril in kasneje verjel, da je zaradi »bratstva in enotnosti« neuničljiva oz. večna, že skoraj dvajset let ni več. Toliko opevano »bratstvo…« kot trdna vez med narodi in narodnostmi pa se je zrušilo kot hišica iz kart ob prvi resnejši preizkušnji v zadnjem desetletju 20. stoletja. S tem pa seveda nikakor ne želim trditi, da novih prijateljskih vezi ne bo več! K sreči Beograd niso samo Dedinje – elitna mestna četrt, kjer je pokopan Tito, saj potem bi bili preveč razočarani nad videnim v tem parku. Nekaj kipov, nekaj rožnih grmov in vodomet pred vhodom v grobnico pa res ni »hiša cvetja« v pravem pomenu besede. Beograd je sicer in tudi v resnici nekaj več kot to, kar nam je znano iz šolskih klopi, političnih, zemljepisnih ali zgodovinskih podatkov. Mesto na sotočju Save in Donave te vedno očara z videzom, s svojimi znamenitimi zgradbami, zgodovinskimi spomeniki, parki, cerkvami, starimi hišami in ne nazadnje z ljudmi, ki mu dajejo tudi dandanes svojevrsten pečat »multikulturnosti«, čeprav te s kandelabrov pozdravljajo slike haaškega vojnega zločinca Karadžića, z napisi kot »to je ta pravi Srb« in na Terazijah v restavracijah težko najdeš oz. naročiš »baklave«… Pa kdo bi jim to zameril, saj so drugače nadvse gostoljubni. Pravzaprav ne vem, glede na naslov potopisa, kako naj zapišem vtise, ki so dvojni, najprej osebni, glede na moje poznavanje mesta izpred 30 let, in sodobni, sedaj ko sem 32 Vikend na Savi bil s prijatelji ponovno v Beogradu. Mesto je takšno, kot je bilo, novega malo, sicer se sedaj marsikaj gradi, staro pa je predvsem v predmestjih zapuščeno, smeti ležijo povsod (na Hrvaškem vsaj plastenk ne vidiš nikjer). Značilne so mega ali maksi reklame za slovenska podjetja, ki so prisotna v Srbiji, napisi so v glavnem v cirilici, avtobusi, tramvaji in avti v glavnem stari; razen izjem seveda. Prevladujejo še vedno vozila znamke Zastava, potem so tu razne dacie, renaulti, stari fordi, opli, mercedesi in še kaj. »Stoenka« je še vedno nekakšen izhod v sili tudi za taksiste. Pravzaprav lahko dobiš vtis, da je od »belega mesta« ostal le še »B«. Vendar bi bila to napačna ocena. Beograd še vedno diha kot »glavno mesto«, čeprav mu je malo blišča že izginilo… Zgodovinskih dejstev ne moreš zradirati čez noč. Srbski carji, cesarice, kneginje, kralji kraljice, despoti, prestolonasledniki, književniki, pesniki, junaki,… so vendarle pustili svoj pečat tako ali drugače v mestu ali v njegovi bližini. Tisto, kar je bilo zame novo, pa so bili prebivalci – preprosti meščani, ljudje v lokalih, agencijah, taksisti, natakarji in drugi, ki so me presenečali na vsakem koraku! Bili so nadvse vljudni in uslužni in po svoje odkriti ter pripravljeni pomagati, dajati nasvete in te usmerjati, če smo spraševali za kakšno pot ali podatek…Veliko Slovencev zadnja leta potuje v Srbijo, saj je relativno poceni, čeprav to vselej ne drži. Slovensko gospodarstvo spet veliko investira v Srbiji (dokler se spet ne bomo opekli) in ljudje to vedo, zato so do Slovencev na splošno prijazni. Slišali smo komentarje: vi in Rusi, vi prihajate in imate denar!? Poznano jim je, kolikšne so plače pri nas in kolikšne so pri njih. Priložnostni sogovorniki (taksisti in drugi) so govorili o »novodobnih političnih lopovih, ki samo kradejo in ropajo na vse mogoče načine ubogi narod«; ob tem sem seveda pomislil na našo tajkunsko in menedžersko srenjo, podprto s strankarsko »vojno zvezd« in se kislo nasmehnil. Če ne bi bilo črne ekonomije, bi mnogi v Beogradu stradali; pomagajo jim sorodniki z dežele in seveda iz tujine, saj je še vedno deset in deset tisoč Srbov na delu v državah t.i. zahodne Evrope. Mimogrede srečaš nekoga, ki je bil v Mariboru, ki je služil vojsko na meji… Ljudje so na videz nekako zamorjeni, v vrstah v marketih, pri kioskih stojijo tiho, gledajo predse ali v tla in čakajo, Foto: I. Klep Cerkev sv. Save Foto: I. Klep da pridejo na vrsto: vozički pa so vseeno polni blaga. Taksisti so svojevrsten pojav, veliko jih je in za naše pojme so dokaj poceni, saj vožnja iz centra mesta v Zemun (cca 12 do 14 km) znaša za pet oseb le 600 do 700 srbskih dinarjev, kar je cca 5 evrov. Cene kave oz. kapučina so skoraj enake kot v naših lokalih; vse pa je odvisno od lokacije in prometa. Veliko smo videli v treh dneh, naj omenim seveda hišo cvetja, ki je sedaj za silo urejena, znani muzej 25. maj je še vedno zaprt, ker je bil izropan, v parku ni klopi, ni košev, fontane so razrušene, smeti so stalnica, tako da o tem ne bom niti več pisal…. Ulice na Dedinje, kjer stanuje vdova Jovanka in je bival Miloševičev klan, so zaprte, ni vstopa. Blizu Marakane - stadiona Crvene zvezde smo si ogledali vilo znane srbske turbo folk pevke Cece. Bili smo seveda tudi na Kalemegdanu s trdnjavo, ki je urejen tako, kot park mora biti. Vedno je poln ljudi, vedno se nekaj dogaja, nastopajo glasbeniki, pevci, tam so razne razstave,… Blizu je še živalski vrt in cela vrsta muzejev. S tramvajem smo si ogledali stari del mesta. Sprehodili smo se po peš coni in šli malo po nakupih. Z ladjico smo se peljali po Donavi in Savi do Ade Ciganlije in občudovali cca 7 km dolgo obalo, posejano z vikendi na ladjah oz. čolnih ali brodih. To so stalni privezi ob obali, vmes ali na drugi strani obale so pa lokali za več sto gostov, s plesišči, kjer je zvečer zelo živahno. Kot zavedni Slovenci smo obiskali t.i. Prešernovo klet – lokal v centru mesta, ki pa je le senca nekdanjega prestižnega slovenskega lokala. Vse, kar je pred dvajsetimi in več leti imelo pomen »zveznih« ustanov Razmišljanja Ruševine generalštaba nekdanje JLA (skupščina, dom sindikatov, pošta, narodna banka s kovnico denarja…), je dandanes le srbsko. Sava Centar le še životari. Še vedno so v mestu kot nekakšen opomnik tujcem vidne v glavnem nedotaknjene ruševine iz časa, ko so Natova letala bombardirala Srbijo (porušen generalštab nekdanje JLA, Beograjčanka,...). Seveda smo bili tudi na Avali, znanem hribu, kjer je spomenik »neznanemu junaku« - kip je delo Ivana Meštroviča. Mnoge evropske države so po prvi svetovni vojni postavljale spomenike znanim vojakom, le Srbi so postavili spomenik neznanemu junaku – da se vidi razlika, kdo je kdo, seveda! Osem ženskih kipov v narodnih nošah baje simbolizira 8 banovin iz kraljevine Jugoslavije (ena je celo v slovenski noši). Na novo zgrajeni TV stolp je zelo lep in z razgledne ploščadi smo videli celoten Beograd. Ogledali smo si seveda tudi znano pravoslavno cerkev sv. Save in videli še marsikaj zani- mivega. Poleg turističnih atrakcij so nas zanimale tudi čisto človeške plati življenja, zato se seveda srbskim specialitetam nismo odrekli. Opevana Skandarlija, ozka uličica z znamenitimi gostilnami, je še vedno zakon – moraš jo obiskati, saj te že Foto: I. Klep sama imena lokalov privabijo, da posediš dlje časa: »Ima dana, Tri šešira, Dva goluba,... Naj povem, da smo sredi Beograda srečali skupino izletnikov iz Skorbe (Silvo in njegovi). V lokalu »Putojuči glumac«, kjer smo se prepuščali kulinaričnim užitkom, pa so čez nekaj dni za nami sedeli še drugi Zlatoličani in njihovi prijatelji, ki so bili na nogometni tekmi med Slovenijo in Srbijo. Kako skleniti zgodbo o nekdanjem glavnem mestu kot s posledicami vojne ob razpadu SFRJ. Nesporno je Srbija utrpela večjo škodo kot mi, nesporno so odnosi s Hrvaško še vedno hladni, saj prometa med državama na srbsko-hrvaški meji, razen tranzitnega, skoraj ni. Ob cesti smo videli megalomansko načrtovano in na pol dograjeno t.i. Šešljevo mesto, kot da bi nekdo v prelepo rodovitno kmetijsko ravnico nametal lego kocke,… Bliže kot smo bili BiH in Slavonskemu Brodu, več je bilo na obeh straneh avtoceste vidnih ruševin. Bolj svobodno in sproščeno smo zadihali šele, ko smo se peljali mimo Zagreba in v daljavi že slutili domovino Slovenijo. Sedaj po tridesetih letih poznavanja Beograda me preveva misel, da še nikoli nismo bili tako daleč narazen kot danes, čeprav mnogi naši mediji pišejo o ‘romanjih’ Slovencev v Srbijo (npr.: Guča), saj Srbi uradno še vedno ostajajo tam, kjer so bili; Mladić je na prostosti, nedemokratične sile, ki so se po uboju Djindjića malo potuhnile, pa dokazujejo, da lahko mimogrede nahujskajo sicer zmeraj bojevite Srbe (ulični nemiri v Beogradu, kravali navijačev v Genovi…) in da je do prave demokracije v Srbiji še daleč. To bojazen so izražali tudi naši sogovorniki. Uradni Beograd še vedno ne priznava samostojne države Kosovo, te države tudi nimajo nikjer na svojih zemljevidih. Lahko povzamem še eno misel: »Tam doli na hribovitem Balkanu še ne bo tako kmalu miru…«. Vendar vsakemu in vsakomur priporočam ogled Beograda; še najbolje je to storiti preko kakšne turistične agencije. V Beogradu so tudi nas po zaslugi Milana sprejeli in nam v vseh pogledih pomagali, da nam je bilo bivanje v njihovem mestu kar se da udobno, nadvse prijazni uslužbenci beograjskega podjetja Varnost-Fitep. V hotelu »Dubočica«, kjer smo prespali, pa je za nas skrbela ga. Danica, deklica za vse, ob kateri smo se ob jutranji kavici počutili kot doma. In ne nazadnje, da smo se srečno vozili sem in tja ter se srečno vrnili, pa gre zahvala prijatelju Srečku, ki je prevoz opravil kot pravi »profesionalec« iz podjetja Varnost Maribor. Upam, da bom Beograd videl prej kot šele čez novih trideset let, saj ga potem verjetno ne bom nikoli več… V SPOMIN … Zap.št. Ime in priimek rojen (a) umrl (a) 21.06.1933 25.09.2010 1. Ana PETEK TRNIČE 37 2. Boris KREITNER LOKA 15 09.03.1963 10.10.2010 3. Oto ŠERDONER ROŠNJA 68 23.01.1945 27.10.2010 4. Elizabeta GOLOB PREPOLJE 13 21.10.1914 02.11.2010 5. Angela KLASINC MARJETA 73 31.12.1922 05.11.2010 6. Rozina POTOČNIK ROŠNJA 8 29.01.1937 07.11.2010 7. Marija RAJH MARJETA 89 30.11.1932 08.11.2010 8. Marija PAL ZLATOLIČJE 92 10.6.1927 30.11.2010 GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Umrli občani občine Starše od 25.9. do 30.11.2010 33 Razmišljanja Smo zares iskalci pravega zaklada? DECEMBER 2010 Marica Tenko 34 Kateri zaklad pa je pravi? Za politika verjetno zmaga na volitvah. Za poštenjaka to, da ohrani svojo poštenost. Hitro mi dajte luč, da ga najdem! Kajti: »Baje je vsakdo na prodaj, samo cena mora biti prava«. Seveda ne nameravam žaliti nikogar, ki je prepričan, da je pošten. Človek mora vendar stati za svojimi dejanji. Ko smo še otroci, nam že pokažejo našo pot. Trasirajo jo z vsemi možnimi ovinki, klanci in spusti. Saj ne mislijo slabo. Pokažejo nam pač pot, za katero mislijo, da je najboljša. Kako pa naj vedo, da je za enega človeka pot prava, za drugega pa sploh ne? Oni pač mislijo, v dobri veri, da samo oni vedo, kaj je prav za njihovega otroka. Vtisnejo mu pečat, katerega se, če mu ne ‘paše’, otepa vse življenje, pa niti ne ve, da ga to onesrečuje. Ne smemo jim zameriti, če so nas usmerili na pot, ki nam sploh ne leži. Oni so bili pač prepričani, da je ta prava. Malokdo na tem ljubem svetu pa je svoje otroke sploh poslušal. Ko sem bila jaz majhna, je veljalo: »Tiho! Poslušaj starejše! Oni vedo! Oni imajo svoje izkušnje!« Kakšne izkušnje imajo? O tem, da če nekdo pije v mladosti, bo pil tudi kasneje? O tem, da je treba v potu svojega obraza pošteno služiti svoj denar? O tem, da si bedak, če si dober, ker »dobrota je sirota«? O tem, da nikomur ne zaupaj? Tudi sebi ne? Bog ve, kaj vse so nas učili. Če mi v otroških letih ni bilo za delati, mi je atek običajno zrecitiral Vodnikovo pesem: » Lenega čaka raztrgan rokav, palca beraška in prazen bokal.« Kako to vpliva na otroka, je različno. Občutljiv otrok si živo predstavlja svoj raztrgan rokav in beraško življenje, drugemu se pa spet zdijo take grožnje prazne marnje. Kaj to pomeni? To pomeni, kakor sem že nekoč zapisala (pa ni zrastlo na mojem zelniku, to sem samo sprejela in v to verjamem), da je vsak posamezen človek unikat, enkratna čudovita stvaritev Boga. Zato ni recepta, ni napotka za življenje. Mar to pomeni, da starši svojih otrok ne smejo vzgajati, v življenju usmerjati? Ne! Zato ponavljam, čeprav sama nimam otrok, da je starševstvo verjetno najtežji poklic. Vse, kar pišem in izjavljam v tem prispevku, so samo razmišljanja in spomini na to, kako so moji starši mene vzgajali. Ker se zelo trudim, da bi bila iskrena in objektivna do sebe in svojih staršev, lahko rečem, da mi je mnogi napotek mojih staršev zelo koristil, če sem ga v življenju upoštevala, bili pa so tudi taki, ki sem se jih sicer držala, vendar mi niso bili po duši. Svojim staršem sem zelo hvaležna, da so me zasvojili s knjigami, kajti mnoge srečne trenutke sem užila med njimi. Vendar pa se v napotkih staršev za izbiro čtiva vidi načrt staršev. Hoteli so mi že v tem pokazati, kako je življenje pravzaprav težko. Bilo mi je manj kot deset let, ko mi je oče odprl knjigo in rekel: »Tukaj začni brati.« In sem začela: » Ko je bilo mlademu Dihurju … let ga oče…«. Tragično življenje Dihurjeve družine bi mi verjetno moralo pokazati, kako je lahko življenje težko in kako sem sama zelo srečna, ker mi treba »služiti pri krutem kmetu in vso noč pasti vole, ki so podnevi delali na poljih za ozimino«. Ne vem, če je nujno, da se že v mladih letih seznanjamo s trpljenjem. Vso mladost smo poslušali : » Nadeni si križ! V dolini solzni. Služiti si nebesa itd.«. Hinduji za nas kristjane menijo, da nismo srečni verniki, ker je simbol naše vere križ in trpljenje na križu. Še najbolj zgrešeno se mi pa zdijo besede » v strahu Božjem«. Večkrat sem pri raznih pridigah slišala, da se je treba Boga bati. Je to smiselno? Sprašujem se, če imaš lahko tistega rad, ki se ga bojiš. Jaz menim, da moramo Bogu zaupati in ga imeti radi. Česa bi torej morali mlade učiti in v kaj bi jih morali usmerjati? Laično in prosto po svoji duši menim, da predvsem v ljubezen in zaupanje. In kaj bi še morali? Poslušati jih! Imajo namreč informacije, ki jih imajo samo otroci in modri (Kako je že rečeno: »Ko boste kot otroci…«). Poslušati? Kdaj? Saj ni časa! Kako smo pravzaprav vsi nesrečni! Hodimo eden mimo drugega, tisoče besed si spregovorimo, pa se sploh ne slišimo. Ne slišimo in ne vidimo se, ne sebe in ne svojih bližnjih. Imamo občutek, da je z nekom, ki nam je blizu, nekaj narobe, pa ne znamo priti do njega. Ne znamo predreti njegovega strahu pred razkritjem lastnih težav. Potem pa nenadoma nekoga zmanjka. In nato začnemo analizirati njegova dejanja in izrečene besede. In potem nam je težko. Ko po tolikih letih gledam nazaj v svoje otroštvo, se mi zdi, da bi me morali učiti poslušati vase. Toda, kako. Tudi moji starši so imeli travme, celo zelo velike. Tudi oni so bili igralci življenja, kot toliko drugih. Kakor večina Zahodnjakov, tudi oni niso vedeli, da se vse skriva v nas in da vse izhaja iz nas samih. Tudi ko to z razumom dojameš, srce noče sprejeti. In se kar naprej obotavljaš in nočeš pogledati vase. Česa se bojiš, (bojim)? Verjetno tega, da boš (bom) našel težave. Težave, ki so nove, kajti stare smo se naučili prenašati. Zakaj se bojimo resnice? Zato tudi ne najdemo pravega zaklada. Iščemo namreč gobe v kamnolomu. In pravimo: »Samo to je krivo za moje težave. Samo ta človek me je onesrečil!« Kdaj bomo končno dojeli, da si vse prikličemo sami in da nam nihče nič ne more, če sami nočemo. Sami sebi smo največji sovražnik, pa tudi najboljši prijatelj, če tako hočemo. In vse skupaj moramo sprejeti s srcem, kajti glava tehta, srce odloča. Sicer pa ni tako enostavno, kot tukaj nakladam. Sama sebe nekoliko tolažim in seveda tiste, ki hočejo z menoj dihati. Problemov zakladov, ki so nam skriti in ki jih iščemo vsak po svoji poti, so se lotevali veliki ljudje. Vsak po svoje so trasirali pot in podali svoje rešitve in zaključke. Nekateri zaključki so za nekoga povsem nesprejemljivi, drugi jih spet potrjujejo. Kot krščansko vzgojeni, smo med ostalimi vrednotami mnogo slišali o vrednoti čistosti. Menim, da je vsem jasno, da imam v mislih dekliško in fantovsko čistost v smislu moralnih vrednot. S tem, da je bila deklica, ki se je vdajala seksualnim sladkostim brez zakonskega blagoslova, okarakterizirana kot lajdra, da ne rečem kurba, za dečke pa se je vedno smatralo, da si nabirajo izkušnje in so neke vrste »mačoti«. To je ena od krivičnih gledanj naše družbe. Glede borbe s strastmi, tako seksualnimi in drugimi, je veliki strokovnjak človeške psihe, švicarski psihiater C.G. Jung zapisal: » Človek, ki ni šel skozi pekel svojih strasti, jih ni nikoli presegel.« Torej moramo vedeti o čem govorimo, če hočemo koga učiti, sicer smo navadni moralisti. Tudi H. Hesse je v svojem knjižnem delu Sidharta opisal pot Govinde, ki je moral najprej življenje izživeti z vsemi strastmi življenja, da je lahko našel svojo čistost. Dva velika človeka, eden iz svojega strokovnega kota in drugi kot mislec in pisatelj, torej umetnik, sta povedala isto. Tako je to! Ne moremo najti svojega zaklada, ker so nas učili živeti v inkubatorju. Zato si ne upamo živeti! Ne upamo poleteti, ker se bojimo, da nam bo sonce stopilo peruti, kakor Ikarusu. On je vsaj poskusil! Foto: B. Selinšek Razmišljanja ZAGORCI SO VESELI LJUDJE… Ivan Klep griči za nami. Malo levih, malo pa desnih ovinkov in že smo bili na prvem večjem gozdnem križišču, kjer smo se okrepčali iz nahrbtnikov. Ravna gora je očitno še vedno bogata z lesom, saj je ob cestah ležalo veliko kvalitetne hlodovine. Kolona 30 planink in planincev se je raztegnila po gozdni poti, kjer je bilo na tleh vse polno listja, ki je šelestelo pod nogami. Hitro smo bili pri prvi planinski koči (žal je bila zaprta), kjer smo v gozdu spet malo počivali in se krepčali tudi z od ministra za zdravje prepovedanimi domačimi naravnimi zdravili oz. »poživili«. Pot se je nato vila po poti mimo cerkve sv. Treh kraljev in že smo bili pri Filičevem domu na 660 m nadmorske višine. Z razglednih točk smo občudovali valovito gričevnato pokrajino v smeri gradu Trakoščan, ki se je lepo videl daleč pod nami, kot da bi bela golobica sedla v neko gnezdo. Prav ta grad je bil naš končni cilj. Na drugo stran pa smo, kakor tudi že med potjo navkreber, videli Haloze in delno Dravsko polje ter z oblaki zakrito Pohorje v ozadju. Toda ostanimo še malo pri prijaznih oskrbnikih v tem domu. Iz kuhinje je dišalo po pasulju, kmalu so še cvrli čevapčiči in iz nahrbtnikov so se vlekle zadnje skrite rezerve. Kar naenkrat se nam ni nikakor mudilo. Kuhano vino, domača »travarica«, »gemišteki« s pravim zagorskim vinom so nam hitro povrnili moči in naša lica obarvali z rdečo barvo. V kotu pri točilnem pultu sem odkril posebno klop in na njej zapise, ki povedo vse o tem, kaj lahko doživiš med temi prijaznimi in veselimi zagorskimi ljudmi. Prav ti zapisi so mi bili vzpodbuda za ta planinski zapis, zato jih navajam v originalu. Na lesenem naslonjalu je bilo v lepi »zvočni zagorščini« zapisano: »Dan začni dobre volje, želi svakom sve najbolje i ne buš lačen ni žejen«. Na sedalu pa je bilo dodano: »Zagorci, Medjimurci, a i Podravci brege pohodili, skupa popevali i ruksake praznili«. Rečeno mi je bilo, da so s »Podravci« mišljeni tudi Slovenci. Pod tem napisom pa sta bili dodani še dve vrstici: »Sedni se umorni Foto: I. Klep čovek i mi te bumo k sebi spravili.« Upam, da mi slavisti ne bodo zamerili, da sem te navedbe zapisal brez prevoda v slovenščino. Včasih je tako malo potrebno, da se človek sprosti in počuti po domače, čeprav si v tujem kraju. Spomini so se mi vrnili v čas, ko sem kot učitelj v haloškem Podlehniku večkrat prijateljeval z učitelji iz hrvaške Vinice, ki je na drugi strani Borla, blizu Donje Voče, kjer imajo zlatolički gasilci že dolga leta svoje pobratime. Prirojena gostoljubnost Zagorcev, njihova vesela narava, ki je kljub revščini »ne prodajo«, se mi je za vedno vtisnila v spomin. Ker sta nas gostitelja – prava zagorska dečka »k sebi spravla« sem poln takšnih lepih Foto: I. Klep vtisov in spominov v skupini nadaljeval pot proti Trakoščanu, ne da bi me pot sploh še kaj utrujala. Južni del Ravne gore, kjer smo sestopali z vrha, je nekaj posebnega, saj je to vinorodno območje in to takšno, da ga vidiš le še na starih razglednicah. Vinogradi s koli in količki, kleti stare 100 in več let, v glavnem cimprane, med njimi skromne, še tu in tam prave lesene hišice in hlevčki za svinje s koriti »navzven« iz zidu in s pokrovi, kar sem nazadnje videl pri nas pred petdesetimi leti. Kar nekaj je bilo seveda tudi pravih novih vikendov. Naj povem, da smo videvali veliko avtomobilov z mariborsko registracijo (!?), ki jih imajo očitno hrvaški delavci, zaposleni pri nas. In že se je skozi gozd zasvetil pred nami Trakoščan s svojo impozantno pojavo, visoko na gričku ves v belini, urejen, obnovljen, prav tako okolica z jezerom (prekrasna destinacija za družinski avtomobilski izlet). Gradi se tudi nov večji hotelski kompleks (baje so v ozadju Terme iz Podčetrtka). O starem hotelu in njegovih vikendih, ki so jih poznali mnogi Ptujčani, pa ni skoraj ne duha in ne sluha. Seveda smo si ogledali grajske zbirke, ki so vse v znamenju veličine zadnjih grajskih lastnikov grofov Draškovičev. Še krajši počitek na splavu z restavracijo, kjer je zagorskih štrukljev prehitro zmanjkalo in že smo se polni prelepih vtisov peljali proti domu in si zapisali v uho obljubo vodnikov Stanke in Zorana, da bomo Zagorje kmalu spet obiskali. Foto: I. Klep GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Pohodništvo in planinarjenje sta ena izmed najlepših prostočasnih dejavnosti človeka, ki je ljubitelj narave in je rad v dobri družbi. Nikoli ne veš, koga boš na pohodu srečal, s kom se boš družil, s kom klepetal, povedal kakšen vic, se sprostil in užival v naravnih danostih. Vse to in še več sem doživljal v nedeljo, 7. novembra 2010, ko so nas framski planinci organizirano popeljali med zagorske »brege«. Narava nas je tako prevzela, da smo vede ali nevede pozabili, da je ta dan tudi obletnica nekoč slavne oktobrske revolucije; pa nič zato, saj od tega tako ali tako nimamo nič! Po kratki vožnji skozi slikovite Haloze smo pri Cvetlinu prestopili državno mejo in pred nami zagledali na videz ne preveč visoko Ravno goro, ki je poznana ljubiteljem letenja s padali. Avtobusnega šoferja smo poslali domov na dnevni počitek, mi pa »hajd« na goro. Že za prvim ovinkom nam je pot pokazala zobe, saj se je strmo dvigala in kmalu smo bili v višini cerkve sv. Avguština na slovensko-hrvaški meji, ki se je lepo videla nad haloškimi 35 Na vrtu Kolobarjenje je osnovni pogoj za zdrav zelenjavni vrt Miša PUŠENJAK, kmetijska svetovalka KGZS Maribor DECEMBER 2010 Miša Pušenjak 36 Kako pravilno kolobariti na vrtu, muči mnoge ljubitelje vrtnin. Sam kolobar ni skupek pravil, kot mnogi menijo. Ne da se ga prepisati, opisati, ni idealnega vrstnega reda vrtnin, ki bi ga želeli nekateri vrtičkarji pogosto zvedeti od mene. Kolobar ima eno samo pravilo, na isto mesto sadimo rastline iz posamezne botanične družine z največjimi možnimi razmaki. Vedeti moramo namreč, da kolobarjenje ni to, da zelje na primer ne pride na isto mesto v naslednjih dveh, treh letih, ampak na isto mesto ne sadimo tudi cvetače, ohrovta, redkve, repe … Edino tukaj se lahko pojavijo napake, saj nekateri ne poznajo natančno, katere vrtnine so si med seboj v sorodu. Kakšne so torej sorodne vezi med vrtninami Vrtnine običajno razdelimo po njihovi uporabnosti, zato govorimo o plodovkah, solatnicah, korenčnicah in gomoljnicah … kadar pa sestavljamo kolobar, moramo vedeti, kako jih razdelimo botanično. Tukaj najdemo nekatere sorodstvene vezi, ki jih mnogi ne poznajo, zato si jih je dobro zapomniti. Ker pa takih presenečenj ni veliko, naj vas zdaj ne bo strah naslednjega zapisa. Metuljnice so v ekološkem vrtu zelo pomembne Med metuljnice na zelenjavnem vrtu uvrščamo stročnice, to so fižol, grah, bob, soja, leča čičerika in najnovejša na slovenskem trgu -– dolga vigna. Vendar so metuljnice tudi vse detelje, lucerna in inkarnatka, ki jih vedno pogosteje tudi vrtičkarji sejejo na svojem vrtu. Metuljnice same sebe zelo težko prenašajo, kar pomeni, da bi moral biti razmak med sajenjem metuljnic na isto površino celo petleten. Malo pomislite, kaj se torej dogaja z visokim fižolom v žičnicah, ki so na istem mestu že kar nekaj let. Metuljnice so za ekološki vrt zelo pomembna družina, saj nam edine lahko na naraven način priskrbijo potreben dušik za najbolj požrešne vrtnine. Zato je priporočljivo, ne pa obvezno, da za njimi na isto gredo ali njivo pridejo le-te. Metuljnicam naj sledijo rastline, ki potrebujejo dušik Najbolje se na istem mestu naslednje leto ali še v istem letu počutijo kapusnice. Kapusnice so zelo pisana in tudi zelo stara botanična skupina, v katero uvrščamo poleg zelja še cvetačo, brokoli, nadzemno kolerabico, vse vrste ohrovta in kitajski kapus. Kapusnice uvrščamo v botanično družino križnic. Zato so v najbližjem sorodstvu z nekaterimi korenovkami, kot so redkvica, redkev, repa in podzemna koleraba. Med rastlinami, ki jih še sadimo na vrtu, so v tej družini še hren, rukola, azijske listnate rastline in kreša. Tudi nekaj rastlin za zeleni podor sodi v to družino. Tudi njih moramo upoštevati pri planiranju kolobarja. To so bela gorjušica, oljna redkev, ogrščica in krmna redkev. Zato pri planiranju setve nujno upoštevajte, da je sajenje križnic v preozkem kolobarju lahko vzrok mnogih težav s temi rastlinami. Sodijo med tiste, ki zahtevajo zelo širok kolobar. Zaželeno je, da naj na isto gredico ne bi prišle bolj pogosto, kakor vsako peto leto. Kapusnice zahtevajo gnojenje s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili, korenčnic iz te družine pa obratno, ne gnojimo z organskimi gnojili. Za kapusnicami se bodo najbolje počutili razhudniki Razhudniki so mnogim nov izraz, je pa to družina zelo poznanih vrtnin. Vanjo sodijo paradižnik, jajčevec in paprika. Za presenečenje nekaterih pa naj povem, da je sorodnik teh vsem poznanih vrtnin še krompir. Čeprav včasih zasledimo, da paradižnik in krompir lahko sadimo nekaj let na isto mesto, to nikakor ne velja. Krompirjeve plesni se vsi bojimo, saj nam vzame paradižnik kar čez noč, pravijo nekateri. Širok kolobar, pri tem pa še pozornost, da paradižnik in krompir ne Foto: M. Pušenjak rasteta blizu skupaj tudi na vrtu, je že en korak v smeri manjše ogroženosti obeh rastlin pred to zelo nevarno boleznijo. Vrtnine iz te družine so hvaležne za gnojenje z organskimi gnojili, vendar ne smemo pretiravati. Za razhudniki sadimo na vrt kobulnice Še ena botanična skupina, ki je manj poznana pod tem imenom, kakor pod imenom korenčnice. Med kobulnice uvrščamo korenček, peteršilj, zeleno, sladki komarček in pastinak. V to botanično družino pa sodi tudi nekaj zelišč, najbolj znane so kumina, janež, koprc in še katera. Same sebe zelo težko prenašajo, zato naj bi bil presledek med sajenji vsaj tri leta. Velja še povedati, da ta družina ne mara gnojenja s hlevskim gnojem. Naslednje so lobodovke Iz te družine sadimo na vrtu le nekaj rastlin, ki pa mnogim sploh ne delujejo, da so v sorodu, to so rdeča pesa, špinača in mangold ali blitva. Rastline iz te družine so izredno občutljive na sajenje v ozkem kolobarju. Če bo minilo pet let in več, preden se spet vrnejo na isto gredico, bodo najbolj zadovoljne. Pese in špinače ne gnojimo z organskimi gnojili, blitvo pa lahko. Košarice so naslednja družina V to družino uvrščamo solato, radič in endivijo, manj poznan je črni koren, ki je tudi iz te družine, med ostalimi znanimi rastlinami pa je iz te družine tudi sončnica. Vrtnine iz te družine lahko v enem letu sadimo na isto gredico, čeprav ni najbolje, potem pa naj se ne vrnejo tja vsaj dve leti. Sončnice imajo zelo negativen vpliv na vse sosednje rastline, zato jih sadimo samo ob robu vrta ali na cvetlični gredi, ne med vrtnine. Ne pozabimo na bučnice V družino bučnic sodijo seveda vse buče in bučke, lubenice, melone in kumarice. Te vrtnine močno izčrpajo zemljo. Posledice preozkega kolobarja so zelo slabo zdravstveno stanje rastlin in tudi slabša rast in videz le-teh. Pogosto se pojavijo tudi različne fiziološke motnje. Zato je zaželen zelo širok razmak med sajenji, ki naj bo vsaj tri do štiri leta. Prav nazadnje pa so še lilijevke ali čebulnice Za to družino je značilno dvoje. Ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem in drugimi oblikami dušika. Vsebuje veliko količino zdravilnih snovi, ki godijo tudi drugim vrtninam. So zelo skromne rastline in najbolje uspevajo, če jih ne gnojimo. Poleg čebule, česna, šalotke in pora poznamo še drobnjak, ponovno pa se je na naše vrtove vrnila stoletna čebula. Novejši, zelo zanimiv je tudi kitajski drobnjak. Na vrtu melone in lubenice. Tudi zgodnji krompir sodi sem. Tudi špinačo lahko sejemo na to poljino. Por, ki ne prezimi, bi ravno tako najbolje uspeval tukaj. Možno je tudi sajenje paradižnika, paprike in jajčevca, a le v primeru, da v zemlji ni preveč hranil iz prejšnjih let. Včasih sadimo na to poljino tudi visok fižol, posebej bujnejše sorte, kot je Ptujski maslenec ali Semenarna 22, ki potrebujeta nekoliko več hranil. V vsakem primeru pa so visoki fižoli vsaj na naslednji poljini. Druga poljina sledi na vrtu prvi poljini, pognojena je bila v prejšnjem letu. S kupljenimi organskimi gnojili gnojimo bolj zmerno, lahko rečem polovico manj kot na prejšnji poljini. Na tej poljini običajno porabimo tudi doma »pridelan« kompost. Tukaj bodo uspevale vse prezimne vrtnine: solata, brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt, motovilec, špinača, por, blitva. Tudi vse listnate vrtnine s krajšo vegetacijo sadimo sem: kolerabico, solate, radič, endivijo, pa tudi kitajski kapus bo naredili trdnejše glavice na tej poljini. Velikokrat je sem bolje saditi tudi paradižnik in papriko. Tudi bolj požrešne korenovke sadimo sem: rdečo peso, zeleno, črni koren, pastinak, listnati peteršilj, kolerabo in repo. Če gojimo zelišča na vrtu, jih lahko sadimo na tem delu, kjer bomo sicer pridelali več listne mase, a včasih manj učinkovin. Tretji del vrta ostane nepognojen še tretje leto. Zelo pomembno je, da na tem delu vrta rastejo tudi nizki fižoli, grah, bob in druge stročnice. Le tako bodo pomembno Foto: M. Pušenjak prispevale k izboljšanju zemlje, saj so to edine rastline, ki lahko izkoristijo tudi zračni dušik za svojo rast. Del pridelanega dušika pustijo tudi za svoje naslednice. Na to računamo pri planiranju, zato lahko stročnicam še v istem letu sledijo solata, endivija, radič, motovilec, špinača ali nadzemna kolerabica. V četrtem letu krog pričnemo znova. Tako brez posebnega planiranja dosežemo triletni kolobar. Vse skupaj vam v prvem trenutku zgleda komplicirano in težavno. Ravno zato pa sama vedno setve vsako leto izrišem na papir. Ta skica mi je potem pomoč pri setvah in sajenju, predvidim tudi naslednji posevek in rastline za zeleni podor. Na list napišem še letnico in ga seveda shranim, saj mi je v pomoč pri planiranju naslednja leta. Tako vem, kdaj spet lahko pride posamezna vrtnina na posamezno gredico. ŽUPAN JE PRAZNOVAL ABRAHAMA GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Zapomniti si moramo še nekaj. Eno izmed pravil, ki bi si ga bilo vseeno dobro zapomniti, pa je, da čebulnic nikoli ne sadimo za metuljnicami in obratno, za čebulnicami stročnice oziroma metuljnice ne bodo uspevale. Še nekaj enostavnejših načinov kolobarjenja Seveda pa nam takšen red običajno na vrtu ne »gre skozi«, kot pravimo. Potrebe naših družin po zelenjadnicah so tako različne in drugačne, da je ta vrstni red mogoče samo priporočilo, kadar smo v dvomih, kaj bi sadili naslednje leto. Zato si je dobro zapomniti, da v vrstnem redu vedno menjujemo rastline z globokimi koreninami s tistimi, ki imajo plitek koreninski sistem. Najlažje je kolobariti, če gnojimo s hlevskim gnojem Rastline razdelimo v tri skupine. V prvi so tiste, ki jim gnojimo s hlevskim gnojem. Vsako leto namreč s hlevskim gnojem pognojimo samo eno tretjino vrta. To imenujemo prva poljina. Na prvi poljini so največji potrošniki hranil. Tem gnojimo s hlevskim gnojem ali večjo količino organskih gnojil. Na težjih zemljah gnojimo obvezno v jeseni, porabimo pa od 30 – 50 kg odležanega gnoja na 10 m2. Na tej poljini so obvezno kapusnice: zelje, cvetača, ohrovt, tudi kolerabica, nikakor pa ne korenčnice iz te skupine: podzemne kolerabe, repe, redkve ali redkvice. Na tej poljini so tudi buče, bučke, kumarice, 37 Nasveti veterinarja »PRAZNIČNE« PREBAVNE MOTNJE PRI PSIH IN MAČKAH DAMIJAN PEKLAR, dr.vet.med, Ambulanta za male živali Slovenja vas DECEMBER 2010 V svoji ambulanti opažam v prazničnem času povečano število primerov, ki so pri živalih povezani z odvajanjem blata. Zaprtje ─ zapeka, ali nasprotno ─ pojav driske. Vemo, da si v času praznikov radi privoščimo različne dobrote. Ker so naši hišni prijatelji tudi del družine, jim želimo dobro in zato tudi njim privoščimo »dobroto ali dve«, za katero pa prebavila psa ali mačke niso prilagojena. Pojavi se lahko zaprtje ali driska in tudi kombinacija obojega. Zaprtje: prebava se ustavi, žival poskuša na blato, zavzema položaj za blatenje, vendar iz črevesja ne more iztisniti blata ali pa so to majhne, suhe, trde količine. Žival se napenja, pogosto stoka in cvili. Apetit je na začetku ohranjen, kasneje izgine. Včasih se pojavi povišana temperatura in če ne ukrepamo, lahko pride do večjih komplikacij. Torej lahko rečemo, da je najpogostejši vzrok zaprtju neustrezna prehrana. Največkrat so to kosti, ki ostanejo od kosila (predvsem kokošje, puranje, svinjske, ovčje...), skratka kosti, ki jih žival zdrobi, slabo prežveči in pogoltne. V prebavilih se ne prebavijo, zbijejo se v kepo, ki je včasih trda kot kamen. Prav tako zelo suha hrana, npr. posušen kruh, večje količine briketov ob pomanjanju vode, so prav tako vzrok za zaprtje. K zaprtju so nekoliko bolj podvrženi starejši in psi manjših pasem. Drugi vzroki za nastanek zaprtja so: novotvorbe v črevesju, trebušni votlini, pri psih se poveča prostata, pritiska na debelo črevo, kar lahko povroča zaprtje. Vzrok zaprtju je lahko tudi motnja v oživčenju črevesja (poškodbe hrbtenice, medenice ─ npr.: po tem ko žival zbije avto in je poškodba v zadnejm predelu telesa, pogosteje pri mačkah). Pri mačkah je zaprtje prav tako pogost pojav. Če opazimo, da mačka ni iztrebljala 2 ali več dni, je to znak, da s prebavili ni nekaj v redu in je 38 potrebno poiskati pomoč. Mačke, ki živijo predvsem v stanovanju, se manj gibajo in imajo pretežno briketirano prehrano in ob tem premalo pijejo, se jim v črevesju naredi čep, ki ga ne morejo iztisniti. Pri dolgodlakih mačkah se tvorijo v črevesju skupki iz dlak, ki se tvorijo, ker se mačke »umivajo«. Zato je pri mačkah z daljšo dlako nujno potrebno v hrano dodajati pasto, ki topi in preprečuje nastajanje čepkov iz dlak. Kako ukrepamo ob zaprtju? Če lastnik zgodaj ugotovi, da je žival zaprta (1. in 2. dan), svetujem, da svoji živali ponudi za popiti odvajalni čaj ali olje iz ribje konzerve (brez rib), polnomastno mleko ali mastno juho. Vsa ta sredstva delujejo odvajalno in če zaprtje ni premočno, se bo stanje normaliziralo. Svetujem 1 dan posta, nato pa lahko prebavljivo prehrano ter svežo vodo za pitje. Dobro je, če se žival veliko giba, saj s tem pospešuje peristaltiko (samodejno premikanje črevesja). V kolikor z omenjenimi ukrepi ni izbojšanja stanja, je potreben obisk pri veterinarju. Žival bomo pregledali, pretipali, po potrebi opravili rentgen trebušne votline. Če žival ni sistemsko prizadeta (še ima apetit, ne bruha, nima previsoke temperature in je še zmožna gibanja), bomo žival klistirali. To je pripravek iz parafinskega olja in vode, ki ga po katetri ─ posebni cevki apliciramo direktno v črevo. Tako bomo blato, ki se je nabralo v čep, razredčili, razdrobili. Nato dobro zmasiramo trebušno votlino in žival pošljemo na sprehod. Predpišemo tudi odvajalni sirup. Klizmo včasih ponovimo večkrat. Včasih živali napeljemo infuzijo v žilo na tački (umetno hrano), da se organizem okrepi in tako razredčimo strupe, ki se vpijajo v telo iz blata, ki stoji v črevesju, skozi črevesno steno. V kolikor klistiranje ni uspešno oz. je lastnik zelo pozno pripeljal žival po pomoč in je žival sistemsko prizadeta (bruha, ima zelo povišano temperaturo, ni zmožna gibanja ), je potreben kirurški poseg. Pri ki- rurškem posegu živali v splošni anesteziji odpremo črevo in iz črevesja odstranimo vsebino. Kirurški poseg je zelo nevaren in nepredvidljiv, saj se črevo na mestu reza slabo zarašča in celi, zato je pomembno, da lastnik zgodaj ugotovi problem, saj ga lahko v večini primerov rešimo brez kirurškega posega. Nasprotna prebavna motnja, ki jo pri svojih živalih povzročimo s prazničnimi dobrotami (npr. z orehovim ali čokoladnim pecivom), pa je driska. Črevo živali ne prenaša določenih snovi v naši hrani, zato odreagira s povečano količino sluzi in pojavi se driska. Driska je povečana pogostnost iztrebljanja in bolj ali manj tekoče blato. Blato lahko vsebuje sluz, sledove krvi ali neprebavljeno hrano. Kot sem že omenil, driska nastane predvsem zaradi zaužitja neprimerne hrane (pokvarjene hrane, mastne hrane, nesnage, ki si jo žival izkoplje ... prehiter prehod na drugo hrano in seveda takšne ali drugačne dobrote. Drisko povzočajo tudi virusi in bakterije. Ločimo različne stopnje driske: od blagih stopenj do resnega obolenja, ki povzroči izgubo elektrolitov in dehidracijo živali. Dehidracija je zelo nevarna, ker lahko vodi v pogin živali. Če je žival dehidrirana, lahko preverimo s kontrolo elastičnosti kože. S palcem in kazalcem primemo kožo živali na plečih in naredimo kožno gubo. Če žival ni dehidrirana, je koža dovolj elastična, da kožna guba takoj izgine, sicer pa izginja zelo počasi. Takrat je najbolje poiskati pomoč pri veterinarju. Sicer pa v zgodnjih fazah poskrbimo, da ima žival dovolj pitne vode, ki ni premrzla, in živali ponudimo dieto. Dieto pripravimo iz pustega belega piščančjega mesa in razkuhanega riža. Lahko uporabimo posebej pripravljeno hrano proti driski ( hills i/d ). Odredimo tudi enodnevni post. Uporabimo lahko tudi oglje, probiotike (enterofilus ampule), ruski čaj. Če po 2 dnevih Nasveti veterinarja ni bolje, se je dobro oglasiti v ambulanti za male živali. Žival bomo pregledali ter ugotovili vzroke driske. Po potrebi bomo živali dali infuzijo, da preprečimo dehidracijo. Dehidracijo preprečujemo tudi z dodajanjem elektrolitov v vodo za pitje. ZAKLJUČEK: Ugotovili smo, da z dajanjem različnih dobrot lahko povzročimo drisko ali zaprtje pri svojih živali. Tako nam sicer dober namen lahko nakoplje kup nevšečnosti v obliki prebavnih motenj (zaprtja, driske). V blažjih primerih lahko problem rešimo sami, sicer pa je potrebna veterinarska pomoč. Največ pa lahko naredimo s preventivo: živali ne dajamo kosti, (drobne kosti, ki jih zdrobi z zobmi, sicer pa je večja goveja kost za zobovje koristna, vendar je žival ne sme zdrobiti in pojesti), in »dobrot«, na katere ni navajena. Želim vam zdrave, mirne in srečne praznike ! Vam želi srečno novo leto 2011 Minilo je polnih 16 let od nastanka Občine Starše. Polnih 16 let sem bil na čelu te novo nastale občine in polnih 16 let ste mi dajali podporo pri vodenju te male, komaj 34 km2 velike občine in s približno 4200 prebivalci. Štirikrat sem se potegoval za to prestižno župansko mesto in tudi vsakič bil izvoljen. Prišel je čas, ko se človek odloči o nadaljnji usodi in nadaljevanju službe. Iz notranjosti je prišel klic: »Dovolj imaš, imaš pogoje za pokoj in to možnost izkoristi. Prepusti delovno mesto drugim -– mlajšim.« Tako sem tudi storil in ponosno odšel. Občino sem, kot veste, zapustil brez dolgov, v dobri kondiciji in z veliko finančno vsoto. Rad bi se pa s tega mesta in preko našega občinskega glasila zahvalil vsem Vam, spoštovane občanke in občani, za dolgoletno podporo in pomoč pri uresničevanju zastavljenih ciljev in pri razvoju Občine Starše. Zahvalil bi se: • vodstvu OŠ Starše in vrtcev, • župniji Starše in g. župniku, • zdravstveni in patronažni službi, • vsem dosedanjim podžupanom in občinskim svetnikom v vseh štirih mandatih, • zaposlenim v občinski upravi z go. direktorico Stanko Vobič na čelu, • gasilskim, kulturnim in športnim društvom, • DU Starše, DU Marjeta in Ribiškemu društvu - pododboru Starše, • KORK Starše in KORK Marjeta, • ZPM Starše, Lovski družini Starše in vsem organizacijam, posebno še predstavnikom »dobrodelnega sklada«, saj je z njihovim delom bil marsikdo deležen prepotrebne pomoči. Rad bi se zahvalil tudi vsem zunanjim institucijam in organizacijam, s katerimi smo sodelovali in ki so delovala v okviru naših razpisov in prošenj. Novemu občinskemu vodstvu z županom Bojanom Kirbišem pa želim dobro in uspešno vodenje Občine Starše in dosti uspehov pri nadaljnjem razvoju. Še enkrat hvala in vse dobro vam želim. Obenem Vam izrekam blagoslovljene božične praznike in mirno ter čim bolj uspešno novo leto 2011! Bivši župan Vili Ducman GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Spoštovane občanke in občani 39 Razvedrilo SESTAVIL: JOŽE BORKO POVRŠINA (v km2) NAŠE OBČINE ALPSKA LJUDSTVO DOLINA POD BREZ TRIGLAVOM PRAVIC POGLAVAR VOLKOV V KNJIGI O DŽUNGLI TONE TOMŠIČ REKA V JUŽNEM MAROKU, GLAVNO OBČASNI PRITOK MESTO ATLANTIKA ITALIJE NEODVISNA JAPONSKA LISTA NA LUKA NA LOKALNIH HONŠUJU VOLITVAH SLED OD DRSANJA PRITLIKAVO PRAVLJIČNO BITJE, PALČEK OKOLICA (ZASTAR.) VOZNIK TRAKTORJA IZBA ORGANIZATOR TABORA IVJE JAPONSKA MODNA OBLIKOVALKA KAVAKUBO MOST V BENETKAH ŠVIC. DRAMAT. (JOHANNES) TV VODITELJ TREFALT IVAN CANKAR MEDNARODNI KLIC NA POMOČ OBČINA STARŠE CHATEAUDEL BRIANDOV VOJVODINE ROMAN ŽUPAN NAŠE OBČINE NAZIV DVOČLENIK GL. MESTO PERUJA RAKETNA RAMPA ROMAN NEM. PISAT. HANSA HABEJA PRISTAŠ ATOMIZMA NEKD. RUSKI POTOVALNI VOZ PISATELJ VELIKANOVIĆ ZAVADLAV ANJA TOMAŽ RANC ZLI DUH SL. NOGOMET. TRENER (BRANE) SMUČARKA KOREN KRILO RIMSKE LEGIJE GALATEJIN LJUBIMEC KOS POHIŠTVA MONGOLSKI POGLAVAR AM. IGRALKA DEREK OKLEPNO VOZILO OBČINA STARŠE KRADLJIVEC SPALNA BOLEZEN ANG. PISAT. (KINGSLEY) ČUT ZA STVARNOST DEPARTMA V FRANCIJI PREČNIK NA JAMBORU LUKA V ITALIJI 3 PRISTANIŠČE ZA JAHTE ODISEJEV OČE GRŠKI MIT. LETALEC GLAD SL. PISAT. KARLIN SL. PISATELJ KERMAVNER GOZDNA POSEKA PRIJETEN VONJ SOL OLJNE KISLINE NAJDALJŠA REKA NA SVETU TROPSKA OVIJALKA POOGLENELI OSTANKI MAHOVJA NA BARJU DŽIP OSEBNI ZAIMEK TED DANSON MOZOLJAVOST IT. SKLADAT. MALIPIERO POKRAJINA V ŠPANIJI PREBIVALCI ŠIŠKE MORSKI LOSOS 100 JAP. PESNIK (SAIŠU) JAPONSKO RIŽEVO ŽGANJE SREČKO BOHINEC RDEČKASTO RJAV VOL (NAREČNO) ENAKI ČRKI TELUR SL. SMUČ. TEKAČICA LAČEN OPOROKA DECEMBER 2010 PLANTAŽA STARA PLOŠČINSKA MERA RISALNA DESKA 40 DENARNA ENOTA V NIGERIJI JANEZ BONČINA SL. FILOZOF (BOŽIDAR) ZRAK (LAT.) ZADETEK DVEH ŠTEVILK NA TOMBOLI BARIJ NA ZRAKU SUŠEN ZIDAK ŠTEVILO SVETNIKOV V OBČINSKEM SVETU OSSIP ZADKINE MESTO NA SEVERU FINSKE (IZ ČRK: KASA) REKA V GRUZIJI ZAKUP POLMER KROGA LESENENI NATIKAČI, COKLE STARO IME ZA TAJSKO STARO MESTO V MEZOPOTAMIJI CERAR MIRO GRADBENI MATERIAL SVETIŠČE BOGINJE ATENE NAŠA KRIŽANKA: rešitev, ki jo sestavite iz črk oz. besed z osenčenih polj, prepišite na dopisnico in jo do 15. februarja 2011, pošljite na naslov: OBČINA STARŠE, Starše 93, 2205 Starše. Morda se pri žrebu prav vam nasmehne sreča! Geslo iz prejšnje številke: ŠESTDESET LET, LJUBICA JELUŠIČ, GASILSKI BRLOG, MODRIJANI 1. nagrado – knjigo Franceta Planteu-a: Obsojeni na preteklost- prejme Paar Manfred, Marjeta na Dravskem polju 80/b, 2206 Marjeta na Dravskem polju, 2. nagrado – bon v vrednosti 22 evrov – prejme Ema Kajzovar, Marjeta na Dravskem polju 74, 3. nagrado – pisalni set in majico z napisom OBČINA STARŠE, prejme Angela Kebler, Morje 165/a, 2313 Fram. Čestitke Praznujemo Zlata poroka 90 let Štefana Vukoviča Stanka Vobič V soboto, 25. septembra, sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko Marija (roj. Rozman) in Dominik MEDVED iz Starš. Pred petdesetimi leti sta se poročila v cerkvi Šentjanž pri Dravogradu, življenjska pot pa ju je vodila do Št. Janža na Dravskem polju, kjer sta praznovala zlati jubilej. V spremstvu številnih svatov sta se podala v farno cerkev. Ob vhodu v cerkev so ju pričakali zvoki štirih »frajtoneric«. Župan Občine Starše g.Vili Ducman je opravil civilni del poroke. Ob tem jima je namenil nekaj lepih besed, darilo in jima izročil zlatoporočno spominsko listino. Sledil je cerkveni del obreda, ki ga je vodil domači župnik g. Rudi Koželnik. V svoji pridigi je izrazil zadovoljstvo, da lahko potrdi njun zlati zakon. Ob zvokih pevskega zbora in ob pomoči prič Tine in Maruške sta zlatoporočenca ponovno obnovila zaobljubo. Zakonca danes živita lepo družinsko življenje. Z njima živi sin Matjaž z družino, veselita pa se tudi obiskov družin svojih hčera Tanje in Milenke. Imata šest vnukinj in enega vnuka. Vsi vnuki Mojca, Tina, Maruška, Maja, Martina, Vesna in Miha skrbijo, da ostajata mlada po srcu. Ker sta še pri močeh, sta zaposlena s skrbjo za vzdrževanje hiše in okolice. Njun konjiček je petje, zato že vrsto let prepevata v pevskem zboru. Vsi svatje želimo: »ŠE OBILO ZDRAVIH SKUPNIH LET !« Mojca, Tina, Maruška, Maja, Miha Foto: A. Šerdoner Hitro minevajo leta in že je nastopil 20. november, ko je okroglo obletnico rojstva praznoval Štefan Vukovič iz Zlatoličja 50. Gospod Štefan nas je pričakal v krogu svojih najbližjih: sina Darka, snahe Brigite ter vnukinj Doris in Hajdi. Žena je že nekaj časa bolna, zato smo jo na koncu obiska obiskali v njeni sobi. Zanjo vzorno skrbi vsa družina, največ obveznosti pa ima snaha Brigita. Slavljenec je županu Bojanu Kirbišu povedal, da pozna njegove starše. V pogovoru se je spomnil svoje prve zaposlitve kot mlinar pri Zavrnici, kjer je delal 7 let. Potem se je vozil na delo v Kidričevo, pa bil nekaj časa doma. Kot viličarist pa je do upokojitve delal v TAM-u. Z ženo sta najprej gradila na sosednji parceli, potem pa sta se preselila k ženini mami. Vsa leta sta pridno delala. Obnovila sta hišo, delala na manjši kmetiji in vzgojila dva sina: Branka in Darka. Sin Branko živi s svojo družino v Dobrovcah. Gospod Štefan je delo prepustil sinu Darku in njegovi družini, sam pa rad da še kakšen nasvet. Pravi, da so njegovi domači zelo pridni. Hudo mu je le, da je žena bolna, sam pa se kljub različnim boleznim dobro drži. Povedati moram, da gospoda Štefana nisem videla precej let, toda nič se ni postaral, pa tudi raznih dogodkov iz preteklih let ni pozabil. Tudi zase poskrbi sam. Čas je v prijetnem pogovoru kar prehitro minil. Dobrega zdravja in vse lepo smo slavljencu zaželeli župan Bojan Kirbiš, podžupan Adolf Šerdoner ter Stanka Vobič. Foto: M. Medved 95 let Marije Beranič 30. oktobra, pred 95 leti, se je rodila Marija Beranič, roj. Trčko iz Trnič 24. V družini je bilo pet otrok. Mož Janez ji je umrl leta 1989. Vsa leta je gospodinjila na manjši kmetiji. Sedaj zanjo skrbita sin Ivan in snaha Justina. Ima vnuka Branka in vnukinjo Karmen ter pravnukinjo Lano in pravnuka Iana . Več kot 30 let je zvonila v vaški kapeli, vse do leta 2004. Najbolje se počuti na svoji domačiji. Hodi le po dvorišču, gleda še televizijo. Zelo rada spije kavo, rada pa poje vse jedi na žlico. Ob visokem jubileju sta slavljenko z najlepšimi željami obiskala in ji zaželela veliko zdravja takrat še župan Vili Ducman in podžupan Adolf Šerdoner. Foto: A. Šerdoner GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 Stanka Vobič 41 Naj vam bližajoči božični prazniki prinesejo v vašo bližino obilico sreče, zdravja, zadovoljstva in miru. V novem letu 2011 pa vam želimo veliko osebnih in poslovnih uspehov. Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo Vam v prazničnih dneh,, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto , v obilju nasulo bi novo Vam leto. PGD PREPOLJE Prostovoljno gasilsko društvo Starše Spoštovane občanke, spoštovani občani, želimo vam vesele in blagoslovljene božične praznike. V letu, ki prihaja, pa mnogo uspehov, zdravja in zadovoljstva, kot tudi osebne sreče. OO SLS Starše Predsednik Adolf Šerdoner Spoštovane občanke in občani Za nekatere je bilo iztekajoče se leto bolj, za druge manj srečno, zato vsem želimo, da bi bilo naslednje leto boljše. Pred nami so praznični dnevi in čas, ko vam z veseljem voščimo srečen in miren božič, vesel dan samostojnosti in enotnosti ter veliko veselja, zdravja, uspehov, miru in osebnega zadovoljstva v letu 2011 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA STARŠE Odbor SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE STARŠE DECEMBER 2010 vsem občankam in občanom Občine Starše prisrčno vošči vesele in blagoslovljene božične praznike. Novo leto naj bo radodarno z zdravjem, veseljem, srečo, uspehi; naj bo preživeto v miru, zaupanju in sodelovanju. Vsi upi in želje, ki v srcih živijo, naj se Vam v prihodnjem letu izpolnijo. 42 Iskreno voščilo ob novem letu želimo vsem občanom Občine Starše, še posebej volilcem DeSUS-a, ki so podprli novega župana in njegove projekte v letu 2011 OO DeSUS Starše SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI OBČINE STARŠE! Odbije polnoč in leto mine. Podarja izkušnje, uspehe, spomine. Odbije polnoč, poti so odprte Za upe, želje in nove načrte. SOCIALNI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR STARŠE Leto upov in pričakovanj, novosti in sprememb, velikih dogodkov in novih začetkov . . . Naj se vam izpolnijo vsa pričakovanja, naj bodo začetki prijetni, naj jih bo čim več in naj vam prinesejo mnogo zadovoljstva. KULTURNO DRUŠTVO »FRANC ILEC« LOKA – ROŠNJA Z ŽELJO, DA BI SE MEDSEBOJNO SPOŠTOVALI IN VEČ SODELOVALI, SI MED SEBOJ POMAGALI IN CENILI OBUJANJE LJUDSKE TRADICIJE. NAŠIM FOLKLORISTOM IN GODCEM PA NAJ LETO 2011 PRINESE VELIKO NASTOPOV DOMA IN V TUJINI. Folkloristi, godci in UO KUD »Franc Ilec« GLASILO OBČINE STARŠE, št. 60 SREČNO, ZDRAVO, VESELO, MIRNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2011 VAM ŽELIMO ČLANI KUD »FRANC ILEC« LOKA - ROŠNJA 43 URADNE URE OBČINE STARŠE Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Torek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure Četrtek: od 8.00 do 12.00 ure Petek: od 8.00 do 12.00 ure ODPIRALNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA ZA KOSOVNE ODPADKE V ZLATOLIČJU Zimski čas: (november-marec) Sreda: od 13.00 do 17.00 ure Sobota: od 8.00 do 13.00 ure Poletni čas: (april – oktober) Sreda: od 15.00 do 19.00 ure Sobota: od 8.00 do 13.00 ure DELOVNI ČAS SPLOŠNE AMBULANTE KARMEN HORVAT-DREO, dr.med.,spec. v Staršah (tel.: 630 08 82), v ponedeljek, četrtek in petek od 7:00 do 13:45, ob sredah od 12:30 do 19:15. V Marjeti na Dravskem polju (tel. 630 08 89) ob torkih: od 12.30-19.15 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MARIBOR KRAJEVNI URAD STARŠE Tel.: 02 688-10-61 URADNE URE V KRAJEVNEM URADU STARŠE PONEDELJEK : od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure SREDO: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure ter PETEK : od 8.00 do 13.00 ure. Željko VOGRIN, univ. dipl. prav. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE MARIBOR
© Copyright 2024