ZELIŠČA – VSESTRANSKI SPREMLJEVALEC ČLOVEKA Podobno kot v nekaterih drugih jezikih je tudi v slovenščini izraz, ki prvotno v botaniki pomeni zeleno rastlino, ki ni olesenela in na koncu vegetacije propade, dobil dodaten pomen. Zelišča (angleško – Herbs, nemško – Kräuter, francosko – L'herbes, italijansko – erbe) je opisni izraz za veliko skupino uporabnih rastlin, ki pretežno niso hrana. V našem kulturnem prostoru pogosto enačimo zelišča z zdravilnimi rastlinami, ki so le del te obsežne skupine zelišč. Zaradi svojih lastnosti in učinkovin so v vsej človeški zgodovini igrale pomembno vlogo. Po novejših dognanjih so ravno mnoga zelišča tista, ki omogočajo, da v telo vnesemo minerale, vitamine in mnoge druge učinkovine. Tako spodbujajo delovanje posameznih organov in imunski sistem ter vzpostavljajo ravnotežje v delovanju organizma. Vendar zelišča niso le zdravilne rastline, ampak so jih ljudje v zgodovini uporabljali tudi za druge namene. Še danes sveža ali posušena zelišča uporabljamo kot začimbe ali dišavnice v kuhinji in kot vir dišečih snovi. Iz njih so že v preteklosti pridobivali naravna barvila za volno, tkanine in uporabne predmete. Včasih so bile znane tudi druge uporabe v gospodinjstvu. Zelišča so služila za odganjanje zajedavcev in mrčesa, razkuževanje in čiščenje prostorov ali posode. Zelišča so bila prvi vir snovi za ohranjanje videza in lepotičenje. Tako lahko trdimo, da so zelišča kot skupina rastlin povezana s človekom in mnogimi njegovimi dejavnostmi. BONTON NABIRALCA ZELIŠČ 1. Nabiraj le rastline, ki jih poznaš. 2. Nabiraj samo uporabne dele zelišč, ki jih je zadosti. 3. Nabiraj le eno vrsto zelišč ali zagotovi, da jih ne boš pomešal. 4. Uporabi primerno in čisto orodje ter embalažo. 5. Določeno število rastlin pusti na rastišču. 6. Nabiraj ob optimalnem času, v suhem vremenu. 7. Nabiraj le zdrave, nepoškodovane in čiste rastline. 8. Pazi, da ne stlačiš in pomečkaš nabranih zelišč. 9. Kolikor se da, očisti rastline že na terenu in odstrani neuporabne dele. 10. Nabrane rastline čim prej razporedi in pripravi za sušenje. PRIPRAVA IN UPORABA ZELIŠČ Mednarodni promocijski dogodek Lokve-Grgarske Ravne, 25. 10. 2012 primaren logotip BIT PLANOTA zelena: PAN 376 | 45% PAN 376, C:52 M:0 Y:100 K:5 | C:24 M:2 Y:58 K:0 siva PAN 7540 C:0 M:0 Y:0 K:70 Kontakt Ustanova Fundacija BiT Planota Grgarske Ravne 30, SI - 5251 Grgar mag. Darijan Krpan Tel.: +386-5-307-40-40 Fax.: +386-41-752-176 E-mail: [email protected] www.fundacija-bitplanota.si Izdala: Ustanova Fundacija BiT Planota www.traditionalandwild.eu/si Besedilo: dr. Janko Rode Fotografije: arhiv Fundacije BiT Planota Projekt je financiran iz programa CENTRALNA EVROPA, sofinanciran s strani ERDF. učinkovin lahko uporabljamo različna olja. Najprimernejša so hladno stiskana olja, kot so oljčno, mandljevo, sončnično in sojino. Za izdelavo oljnega izvlečka priporočajo suha zelišča, razen pri šentjanževki. Oljni izvleček lahko pripravimo na dva načina. Bolj razširjen je način priprave s hladnim prelivanjem. Oljni izvleček je mogoče pripraviti tudi s postopkom vročega vlivanja. ČAJ Čaj je enostaven in dostopen način priprave izvlečkov zelišč. Kot topilo uporabimo vodo. Poparek je najpogostejši način priprave, kjer suho zelišče ali mešanico zelišč prelijemo z zavrelo vodo. Najpogosteje tako pripravljamo posušena cela zelišča, liste ali cvetove. Zavretek je način priprave, ko v hladno vodo damo zelišča in počasi segrevamo mešanico do vretja. Tako pripravljamo nekatere korenine in cela zelišča. Prevretek je način priprave, kjer suho zelišče zmešamo s hladno vodo. Tako pripravljamo korenine in skorjo, kjer je težje izlužiti učinkovine. Prelivek ali hladni izvleček pripravimo na toploto občutljive učinkovine kot na primer sluzi. TINKTURA Tinktura je drugi najpogostejši način predelave zdravilnih rastlin. Je ekstrakcija z alkoholom. Za tinkture velja prepričanje, da so bolj učinkovite kot čaji, vendar se po vsebnosti učinkovin ločijo od njih. OLJNI IZVLEČEK Kot sredstvo za ekstrakcijo v maščobah topnih SOK V ljudskem zdravilstvu so včasih pogosto uporabljali tudi svež sok, iztisnjen iz zelišč. Najpogosteje so ga delali iz različnih sočnih plodov in korenin. SIRUP Sirup je v osnovi izvleček, ki ga pripravimo s sladkorjem. Znan je postopek izdelave sirupa iz smrekovih vršičkov. V posodo nasujemo plast sladkorja nanj položimo narezana zelišča ter prekrijemo s plastjo sladkorja. To ponavljamo, dokler kozarec ni poln. Kozarec nato damo na sonce za štiri do pet tednov. Tekočino, ki na ta način nastane, prelijemo v primerne stekleničke in hranimo na hladnem. MAZILO Iz posameznih zelišč izdelamo lahko tudi mazila. Kot osnova domačim mazilom je v preteklosti največkrat služila živalska maščoba. Najprimernejše za izdelavo mazil je svinjsko salo, ki se zelo dobro vpija v kožo. Včasih je bila kot podlaga zelo cenjena jelenova mast. Danes za mazila uporabljajo tudi vazelin. Priprava je enostavna, saj maščobo previdno razpustimo in ji primešamo suha zelišča. ZELIŠČNO VINO V tradicionalnem zdravilstvu so igrala pomembno vlogo tudi krepčilna vina, pripravljena z zelišči. Za pripravo so uporabili korenine z grenčinami in krepčilna zelišča. Pripravili so ga tako, da so prgišče zelišč prelili z enim litrom rdečega vina. V Italiji so za zeliščna vina uporabljali tudi sladka muškatna bela vina. Tako nastaja znani vermut. ZELIŠČNO ŽGANJE Žganje z zelišči je imelo podoben pomen kot krepčilna vina. V žganje so namakali različne korenine in krepčilna zelišča. Postopek je sicer podoben kot pri izdelavi tinkture, vendar je bila količina zelišč manjša. Zeliščna žganja so pili občasno ob pojavu težav z zdravjem. ZDRAVILNA KOPEL Kopeli so še ena oblika uporabe zelišč za ohranjanje zdravja ali lajšanje določenih težav. Pri tem lahko uporabite suha zelišča ali taka nabrana z vrta. Najpogosteje sicer uporabljajo samo eno rastlino. Lahko uporabite tudi kombinacije različnih zelišč s podobnimi učinki. Za kopeli lahko uporabite zelišča, ki ste jih v svoji hišni lekarni in zamenjali z novimi.
© Copyright 2024