1. No category

MESTNA OBČINA MARIBOR,
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE MARIBOR
MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA
27. srečanje
ZBORNIK RAZISKOVALNIH NALOG IN
INOVACIJSKIH PREDLOGOV Z REZULTATI
OSNOVNE ŠOLE
A P R I L 2010
2
KAZALO
1. SPREMNA BESEDA ŽUPANA MESTA MARIBOR___________________________________________4
2. SPREMNA BESEDA PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA IZBOR, USKLAJEVANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV
PROJEKTA »MARIBOR - MESTO ZNANJA IN USTVARJALNOSTI«__________________________________5
3. SPREMNA BESEDA PREDSEDNIKA ORGANIZACIJSKEGA
ODBORA PROJEKTA MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2010_______________________________________________6
4. OSNOVNI PODATKI IN REZULTATI PROJEKTA MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2010_______________________7
4.1. PODATKI O ŠTEVILU RAZISKOVALNIH NALOG IN INOVACIJSKIH PREDLOGOV PO
ŠOLAH_______________________________________________________________________________________7
4.2. PODATKI O ŠTEVILU RAZISKOVALNIH NALOG IN INOVACIJSKIH PREDLOGOV PO RAZISKOVALNIH
PODROČJIH__________________________________________________________________________________8
4.3. ORGANIZACIJSKI ODBOR____________________________________________________________________8
4.4. ČLANI KOMISIJ ZA OCENJEVANJE____________________________________________________________10
5. PREGLED RAZISKOVALNIH NALOG IN INOVACIJSKIH PREDLOGOV Z REZULTATI________________15
5.1. POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG, DOSEŽENA MESTA IN NAGRADE_______________________________15
5.2. POVZETKI INOVACIJSKIH PREDLOGOV, DOSEŽENA MESTA IN NAGRADE_____________________________45
6. PREGLED UVRSTITEV ŠOL PO USPEŠNOSTI IN NAGRADE ZA NAJUSPEŠNEJŠE_____________________49
6.1. LETOŠNJE NAGRADE NAJUSPEŠNEJŠIM AVTORJEM IN MENTORJEM__________________________51
3
1.
SPREMNA BESEDA ŽUPANA MESTA MARIBOR
Spoštovani!
Maribor kot kulturno, športno, turistično in univerzitetno središče posveča veliko pozornosti
izobraževanju mladih, ki kreirajo prihodnost našega mesta. Letos poteka že 27. srečanje projekta
Mladi za napredek Maribora, kjer se v raziskovalnih in inovacijskih procesih srečujejo mladi
raziskovalci in raziskovalke, njihovi mentorji in mentorice. Projekt na ustvarjalen način motivira
mlade za raziskovalno delo in nastanek novih inovacijskih predlogov, ki lahko pripomorejo k razvoju
našega mesta. Kot župan drugega največjega mesta v Sloveniji me zato veseli, da skozi projekt, ki
spodbuja soodgovornost okolja do okolja, pripravljamo mlade generacije na samostojno življenje in
družbeno odgovornost do okolja, v katerem živijo.
V tem času so bile napisane in predstavljene številne naloge različnih predmetnih področij. V
letošnjem letu je projekt v svoje vrste zvabil 300 mladih raziskovalcev, ki so s kreativnim in
inovativnim pristopom uvidele napredek Maribora. Projekt predstavlja neprecenljiv prispevek k
vzgoji in izobraževanju mladih, pri popularizaciji raziskovalnega dela med mladimi in eno izmed
prvih srečanj s samostojnimi raziskavami. Ob samostojnem delu, razmišljanju in razvijanju
spretnosti imajo mladi v procesu priprave nalog možnost sodelovati tudi s strokovnjaki. Na ta način
so postavljeni temelji procesa vseživljenjskega učenja in se razvija tudi tesnejše sodelovanje
nadarjenih mladih raziskovalcev z univerzami, raziskovalnimi inštituti in še posebej z gospodarskimi
subjekti.
Mesto Maribor je veselo in ponosno, da se mladi raziskovalci in raziskovalke vsako leto v takšnem
številu odzovete na povabilo k pripravi raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov. Zavedamo se,
da vam pri tem neprecenljivo pomoč nudijo vaši mentorji in mentorice, pa tudi drugi, s katerimi v
procesu priprave nalog prihajate v stik. Zato gre zahvala vsem, ki spodbujate mlade k ustvarjalnosti
in jim pri tem pomagate, še posebej pa hvala Zvezi prijateljev mladine Maribor, ki že vrsto let
pripravlja in izvaja vse aktivnosti v projektu Mladi za napredek Maribora.
Franc Kangler
ŽUPAN MESTNE OBČINE MARIBOR
4
2. SPREMNA BESEDA PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA IZBOR, USKLAJEVANJE IN
VREDNOTENJE PROGRAMOV PROJEKTA »MARIBOR - MESTO ZNANJA IN
USTVARJALNOSTI«
Spoštovani mladi raziskovalci in izumitelji ter vaši mentorji, člani strokovnih komisij in drugi
sodelujoči!
Za veliko vas mladih raziskovalcev velja, da se najbrž vaši starši niso še niti poznali, ko je skupina
občanov Maribora, zavzetih za razvoj Maribora iz mesta preprostih izdelkov s slabimi možnostmi za
dobre čase, vsaj na daljši rok, v mesto zelo ustvarjalnih ljudi in zato zahtevnih in zelo obetavnih
izdelkov in storitev, zasnovala gibanje 'Mladi za napredek Maribora'. Danes to ni več edina
dejavnost, s katero se mladi v prostem času usposabljate za ustvarjalne in sodelovalne ljudi. Je pa
še vedno bistvena.
Zato me veseli, tudi v imenu pionirjev te dejavnosti izpred več kot 25 let, da je gibanje še vedno
živo in živahno, priteguje veliko mladih, ki jih zanima nekaj, pravzaprav veliko več kot kar najmanj
učenja in čim več lenarjenja. Veseli me, da kljub vsem težavam in obveznostim še vedno najdete
mentorje, ki vam pravzaprav najbolj bistveno pripomorejo, da vaše raziskave in izumiteljski
poskusi stečejo, tečejo in se iztečejo v vaše zanimive in pomembne dosežke; zato gre njim posebna
zahvala v imenu tistih, ki celoti gibanja nekoliko pomagamo kot njegovi organizacijski sodelavci.
Med slednjimi gre moja zahvala zlasti Zvezi prijateljev mladine v Mariboru, ki je zadnjih nekaj let
prevzela obsežno breme organizacijskih opravil in jih izvaja z amatersko - ljubiteljsko zagnanostjo
in hkrati profesionalno usposobljenostjo brez vsakih omembe vrednih napak.
Med prošnjami, ki jih moram izreči, da bi se gibanje 'Mladi za napredek Maribora' zmoglo
nadaljevati, moram v ospredje postaviti dve:
1. Prosim vodstvo Mestne občine Maribor, naj upošteva, da gibanje 'Mladi za napredek Maribora'
stane le drobcen delček mestnega proračuna in hkrati ustvarja velik del podlag za ustvarjalne in
tudi inovativne korake Maribora v njegovem napredku v smeri k podjetniškemu in storitvenemu
mestu, ki ne bo več pretežno odvisno od nujno slabo plačanih parov rok, ampak od ustvarjalnih,
uspešnih in zato dobro plačanih možganov in src.
2. Prosim mentorje in člane strokovnih komisij, naj upoštevajo, da opravljajo ogromno koristnega
dela, ki se ne da plačati drugače kot s tem, da bo tudi v naslednjih desetletjih njihov in naš Maribor
imel podlago, da živimo vsi v prijetnem in uspešnem mestu. To je del naše skupne družbene
odgovornosti, ki daleč presega dobrodelnost, na katero mnogi, ki pojem družbena odgovornost
slabo poznajo in razumejo, sestavlja samo droben delček družbene odgovornosti; v njej gre po
uradni definiciji iz dokumenta Evropske unije predvsem za poštenost vplivnih ljudi in njihovih
organizacij do sodelavcev, poslovnih in drugih partnerjev, širše družbe in okolja, kot skrajšano
imenujemo naravne pogoje za obstoj človeštva.
Dr.Dr. Matjaž Mulej
PREDSEDNIK KOMISIJE ZA IZBOR,
USKLAJEVANJE IN VREDNOTENJE
PROGRAMOV PROJEKTA
»MARIBOR – MESTO ZNANJA IN
USTVARJALNOSTI«
5
3.
SPREMNA BESEDA PREDSEDNIKA ORGANIZACIJSKEGA
ODBORA PROJEKTA MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2010
Spoštovani in dragi prijatelji* našega gibanja!
S slavnostno razglasitvijo letošnjih rezultatov Mladih za napredek Maribora zaključujemo
sedemindvajseto leto našega skupnega uspešnega dela.
Ko govorim o tem, da smo uspešni, tega ne govorim na pamet ali kar tako. V lanskem letu
smo namreč začeli s kvantitativno evalvacijo našega dela: vsem mladim raziskovalcem in mentorjem
smo razdelili anketni vprašalnik, s katerim so ovrednotili celoten projekt. Večina obojih tako zelo
visoko z ocenami med prav dobro in odlično ocenjujejo organizacijo izpeljave celotnega projekta,
organizacijo zagovorov, dostopnost organizatorjev, delo strokovnih komisij, dinamiko projekta in
način obveščanja. S skoraj čisto petico pa delo svojih mentorjev ocenjujejo mladi raziskovalci, kar
je še posebej razveseljivo. Okoli osemdeset odstotkom mladih raziskovalcev je kot ključni razlog za
sodelovanje v projektu navedlo možnost dela na zanimivih temah, kar tudi razveseljuje, saj kaže na
to, da se za raziskovanje odločajo zaradi potrebe po poglobitvi lastnega znanja, s pomočjo katerega
lahko lažje ali bolje razumejo pojave naravne ali družbene resničnosti. Samovrednotenje našega
dela že tradicionalno poteka tudi na kvalitativni ravni – tako s sprotno refleksijo mentorjev in
šolskih koordinatorjev s člani komisij, s posameznimi srečanji na to temo in z rednimi stiki s člani
ožjega organizacijskega odbora ter predvsem z našo koordinatorico, ki pri vsem skupaj opravlja
velik del nevidnega, pa še kako pomembnega dela.
Naša uspešnost je v veliki meri odvisna tudi od naših denarnih in materialnih podpornikov.
Čeprav v primerjavi z drugimi slovenskimi okolji nismo v podrejenem položaju (prav nasprotno:
marsikomu smo lahko za vzor), menimo, da lahko na tem področju naredimo še več. Neposredno in
posredno za vse: za mlade raziskovalce, za mentorje, šolske koordinatorje in šole, za mesto in
celotno Slovenijo. Pogoji sedanje družbene krize so odlična priložnost za to. Saj se različne
posledice družbene krize dotikajo slehernega posameznika – kar tudi pomeni, da je lažje misliti
resničnost potrebe po novem in dodatnem znanju za boljšo in lepše življenje ne enkrat v megleni
prihodnosti, ampak takoj tukaj in zdaj, kjer smo doma in kjer živi naš svet vsakodnevnih
zadovoljstev, upanj in pričakovanj.
Na koncu, a ne na zadnje: naše uspešnosti ne bi bilo brez mreže v najbolj intimne človeške
vrednote zagledanih mentorjev in šolskih koordinatorjev, ter množice, da, množice vednosti in
znanja željnih mladih raziskovalcev, ki se z raziskovalnim in inovacijskim delom ne ukvarjajo zaradi
takšnih ali drugačnih neposrednih materialnih dobiti, ampak zato, ker zase potrebujejo vse tiste
nematerialne dobrine, ki v bistvu predstavljajo srčiko in smisel posameznikove polnokrvne pokončne
socialne in kulturne prisotnosti v delovanju pod okriljem univerzalne »alme mater« spoznanja,
modrosti in človeškega dostojanstva.
* Z moško spolno obliko so mišljeni predstavniki tako moškega kot ženskega spola.
Dr. Andrej Fištravec
PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA
PROJEKTA MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA
6
4.
OSNOVNI PODATKI IN REZULTATI PROJEKTA
MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2010
4.1. PODATKI O ŠTEVILU RAZISKOVALNIH NALOG IN INOVACIJSKIH PREDLOGOV PO
ŠOLAH
RAZISKOVALNE NALOGE (RN)
ZAP.
ŠT.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
NAZIV OSNOVNE ŠOLE
OŠ ANGELA BESEDNJAKA
MARIBOR
OŠ BOJANA ILICHA MARIBOR
OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO
MARIBOR
OŠ BORISA KIDRIČA MARIBOR
OŠ BRATOV POLANČIČEV
MARIBOR
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
OŠ FRANCA ROZMANA STANETA
MARIBOR
OŠ FRANCETA PREŠERNA
MARIBOR
OŠ JANKA PADEŽNIKA MARIBOR
OŠ KAMNICA
OŠ LEONA ŠTUKLJA MARIBOR
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA
MARIBOR
OŠ MAKSA DURJAVE MARIBOR
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA
MARIBOR
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
OŠ TABOR I MARIBOR
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
SKUPAJ
ŠTEVILO
PRIJAVLJENIH
NALOG *
ŠTEVILO
ODDANIH
NALOG **
ŠTEVILO
SODELUJOČIH
AVTORJEV***
ŠTEVILO
SODELUJOČIH
MENTORJEV***
5
8
4
5
7
4
9
4
6
9
6
5
9
4
10
6
5
16
4
11
6
3
12
8
3
3
3
3
9
3
3
3
5
2
3
1
8
5
6
7
1
2
3
1
8
3
12
8
2
11
9
4
4
24
2
11
7
17
15
11
7
13
12
8
8
5
19
17
10
4
8
7
143
110
169
84
ŠTEVILO
PRIJAVLJENIH
PREDLOGOV
ŠTEVILO
ODDANIH
PREDLOGOV
ŠTEVILO
SODELUJOČIH
AVTORJEV
ŠTEVILO
SODELUJOČIH
MENTORJEV
2
1
3
0
1
2
0
0
3
2
1
3
3
1
3
1
7
3
3
1
2
4
1
1
2
1
1
1
2
2
2
1
17
11
20***
12***
160
121
189 ***
96 ***
INOVACIJSKI PREDLOGI (IP)
ZAP.
ŠT.
1.
1
2
3
4
5
6
7
NAZIV OSNOVNE ŠOLE
OŠ ANGELA BESEDNJAKA
MARIBOR
OŠ BORISA KIDRIČA MARIBOR
OŠ KAMNICA
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA
MARIBOR
OŠ MAKSA DURJAVE MARIBOR
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA
MARIBOR
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
SKUPAJ
SKUPAJ RAZISKOVALNE
NALOGE IN INOVACIJSKI
PREDLOGI
7
4.2.
PODATKI O ŠTEVILU RAZISKOVALNIH NALOG IN INOVACIJSKIH PREDLOGOV PO
RAZISKOVALNIH PODROČJIH
RAZISKOVALNE NALOGE (RN)
ZAP.
ŠT.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
RAZISKOVALNO PODROČJE
BIOLOGIJA
FIZIKA, ASTRONOMIJA
GEOGRAFIJA, GEOLOGIJA
INTERDISCIPLINARNO
PODROČJE
KEMIJA
KNJIŽEVNOST
MATEMATIKA
NARAVNA IN KULTURNA
DEDIŠČINA
PROIZVODNO-TEHNIČNO
PODROČJE
PSIHOLOGIJA IN PEDAGOGIKA
RAČUNALINIŠTVO (SO, PO, INF)
SLOVENSKI JEZIK
SOCIOLOGIJA
TUJI JEZIKI
TURIZEM
UMETNOST
VARSTVO OKOLJA
ZDRAVSTVO, VETERINARSTVO,
ŠPORT
ZGODOVINA
SKUPAJ
ŠTEVILO
PRIJAVLJENIH
NALOG *
9
5
2
16
ŠTEVILO
ODDANIH
NALOG **
6
5
2
13
ŠTEVILO
SODELUJOČIH
AVTORJEV
10
10
4
19
ŠTEVILO
SODELUJOČIH
MENTORJEV
6
5
2
16
3
4
7
2
3
3
6
2
5
5
9
2
3
3
6
2
4
4
7
4
4
1
3
21
4
1
10
5
17
4
1
2
21
3
1
7
5
11
5
1
4
27
6
3
11
8
17
4
1
2
19
3
1
5
5
12
14
8
12
6
132
107
165***
105***
8
INOVACIJSKI PREDLOGI (IP)
ZAP.
ŠT.
1
2
3
4
5
6
7
8
RAZISKOVALNO PODROČJE
FIZIKA, ASTRONOMIJA
INTERDISCIPLINARNO
PODROČJE
NARAVNA IN KULTURNA
DEDIŠČINA
PSIHOLOHIJA IN PEDAGOGIKA
SOCIOLOGIJA
TURIZEM
UMETNOST
VARSTVO OKOLJA
SKUPAJ
SKUPAJ RAZISKOVALNE
NALOGE IN INOVACIJSKI
PREDLOGI
ŠTEVILO
PRIJAVLJENIH
PREDLOGOV *
1
ŠTEVILO
ODDANIH
NALOG **
1
ŠTEVILO
SODELUJOČIH
AVTORJEV
1
ŠTEVILO
SODELUJOČIH
MENTORJEV
1
6
3
5
4
1
1
2
1
1
3
1
1
2
1
2
1
1
1
2
2
3
3
2
1
2
1
1
1
16
11
20 ***
12 ***
143
118
185 ***
117***
V razpisu natečaja Mladi za napredek Maribora 2010 je šolam predlagano, da avtorji izdelajo čim več RN/IP, izmed katerih na šolski
predstavitvi izberejo najboljše za sodelovanje na natečaju.
*
**
***
podatek o številu nalog, ki so jih avtorji na šolah izdelali
podatek o številu nalog, oddanih na natečaj Mladi za napredek Maribora 2010
seštevki sodelujočih avtorjev in mentorjev niso skladni med tabelama, ker nekateri avtorji in mentorji iste šole sodelujejo na več
raziskovalnih področjih
9
4.3.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
PREDSEDNIK:
1.
dr. Andrej Fištravec, Zavod RS za šolstvo, OE Maribor;
ČLANI:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
mag. Andreja Špernjak, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM*,
Maksimiljan Brus, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM,
mag. Tadej Krošlin, Surovina d.d. in Ekonomsko poslovna fakulteta UM,
mag. Gerhard Angleitner, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM,
dr. Friderik Klampfer, Filozofska fakulteta UM,
mag. Robert Repnik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM,
dr. Uroš Horvat, Filozofska fakulteta UM,
dr. Stojan Kravanja, Fakulteta za gradbeništvo UM,
dr. Zorka Novak Pintarič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UM,
dr. Simona Pulko, Filozofska fakulteta UM,
dr. Amand Papotnik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM,
dr. Dominik Benkovič, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM,
Jelka Skalicky, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor,
dr. Nataša Samec, Pravna fakulteta UM,
dr. Boris Aberšek, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM,
dr. Drago Sever, Fakulteta za gradbeništvo UM,
dr. Bojan Musil, Filozofska fakulteta UM,
dr. Ivan Gerlič, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM,
dr. Marko Jesenšek, Filozofska fakulteta UM,
dr. Bojan Dolšak, Fakulteta za strojništvo UM,
Francka Čuk, Senčna pot 14, Hoče,
dr. Dejan Kos, Filozofska fakulteta UM,
mag. Helena Cvikl, Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor,
dr. Matjaž Duh, Pedagoška fakulteta UM,
dr. Matjaž Denac, Ekonomsko poslovna fakulteta UM,
dr. Borut Kovačič, Univerzitetni klični center Maribor,
dr. Dejan Zadravec, filozofska fakulteta ULJ*,
dr. dr. Matjaž Mulej, Ekonomsko poslovna fakulteta UM, zaslužni profesor.
(* legenda: UM – Univerza v Mariboru, ULJ – Univerza v Ljubljani)
4.4.
ČLANI KOMISIJ ZA OCENJEVANJE
1.
BIOLOGIJA
mag. Andreja Špernjak, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM-predsednica,
dr. Leon Senčič, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM - član,
dr. Jana Ambrožič Dolinšek, Pedagoška fakulteta UM – članica,
dr. Dušan Devetak, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
dr. Saška Lipovšek Delakorda, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – članica,
dr. Sonja Škornik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – članica,
mag. Bojana Mencinger Vračko, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – članica,
dr. Franc Janžekovič, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
Terezija Ciringer, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – članica,
Romana Predin, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor – članica.
2.
BIOTEHNOLOGIJA, KMETIJSTVO, ŽIVILSTVO
Maksimiljan Brus, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM – predsednik,
dr. Vito Martinčič, I-TEC Center za razvojne tehnologije in higieno prehrane – član,
mag. Neva Makuc, Ljubljanske mlekarne d.d. Ljubljana – članica.
10
3.
EKONOMIJA
mag. Tadej Krošlin, Surovina d.d. – predsednik,
dr. Lidija Kodrin, II. gimnazija Maribor – članica,
dr. Matjaž Mulej, Ekonomsko poslovna fakulteta UM – član,
dr. Karin Širec, Ekonomsko poslovna fakulteta UM – članica,
dr. Andreja Križman, Višja prometna šola Maribor – članica,
mag. Jure Verhovnik, Inštitut za raziskovanje podjetništva Maribor – član.
4.
ELEKTROTEHNIKA, ELEKTRONIKA
mag. Gerhard Angleitner, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM – predsednik,
dr. Bojan Gergič, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM – član,
Cveto Štandeker, Nad zalivom 17, Bresternica – član.
5.
FILOZOFIJA
dr. Friderik Klampfer, Filozofska fakulteta UM – predsednik,
dr. Janez Bregant, Filozofska fakulteta UM – član,
dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta UM – član.
6.
FIZIKA, ASTRONOMIJA
mag. Robert Repnik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – predsednik,
dr. Mitja Slavinec, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
mag. Vladimir Grubelnik, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM – član,
Zmago Ciringer, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
Borut Krajnc, Prometna šola Maribor - Srednja prometna šola Maribor – član,
Viktor Vajngerl, Primat d.d. Maribor – član.
7.
GEOGRAFIJA, GEOLOGIJA
dr. Uroš Horvat, Filozofska fakulteta UM – predsednik,
dr. Igor Žiberna, Filozofska fakulteta UM – član,
mag. Damijana Počkaj Horvat, OŠ Franceta Prešerna Maribor – članica.
8.
GRADBENIŠTVO, ARHITEKTURA
dr. Stojan Kravanja, Fakulteta za gradbeništvo UM – predsednik,
dr. Miroslav Premrov, Fakulteta za gradbeništvo UM – član,
Jelka Skalicky, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor – članica.
9.
KEMIJA, KEMIJSKA TEHNOLOGIJA
dr. Zorka Novak Pintarič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UM – predsednica,
mag. Dušan Završnik, Kamniška 30, Maribor – član,
Suzana Dvoršič, Tehniški šolski center Maribor – članica,
Pija Rep, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – članica.
10. KNJIŽEVNOST
dr. Simona Pulko, Filozofska fakulteta UM – predsednica,
dr. Blanka Bošnjak, Filozofska fakulteta UM – članica,
Janja Vidmar, Vinarska 7/a Maribor - članica.
11. LESARSTVO
dr. Amand Papotnik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – predsednik,
mag. Gorazd Ivan Gumzej, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
Dušan Boris Hren, Lesarska šola Maribor – član,
Darja Krecenbaher, Lesarska šola Maribor – članica,
dr. Ana Rihtar, Ledinek Engineering d.o.o. - članica.
12. MATEMATIKA
dr. Dominik Benkovič, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – predsednik,
dr. Janja Jerebic, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – članica,
dr. Matej Mencinger, Fakulteta za gradbeništvo UM – član,
dr. Petra Žigert, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UM – članica,
Jolanda Radoli, Srednja prometna šola Maribor – članica,
mag. Samo Repolusk, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član.
11
13.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
Jelka Skalicky, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor – predsednica,
Matjaž Jež, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor – član,
Mira Strmčnik Gulič, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor – članica,
Srečko Štajnbaher, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor – član.
14. PRAVO
mag. Nataša Samec, Pravna fakulteta UM – predsednica,
mag. Andrej Ekart, Pravna fakulteta UM – član,
mag. Aleš Ferčič, Pravna fakulteta UM – član.
15. PROIZVODNO-TEHNIČNO PODROČJE
dr. Boris Aberšek, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – predsednik,
dr. Amand Papotnik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
mag. Gorazd Ivan Gumzej, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
Francka Čuk, Senčna pot 14, Hoče – članica,
Dušan Boris Hren, Lesarska šola Maribor – član.
16.
PROMET IN LOGISTIKA
dr. Drago Sever, Fakulteta za gradbeništvo UM – predsednik,
dr. Stane Božičnik, Fakulteta za gradbeništvo UM – član,
dr. Anton Ogorelc, Ekonomsko poslovna fakulteta UM – član,
mag. Sebastian Toplak, Fakulteta za gradbeništvo UM – član.
17. PSIHOLOGIJA IN PEDAGOGIKA
dr. Bojan Musil, Filozofska fakulteta UM – predsednik,
Miran Babič, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Lavričeva 5, Maribor- član,
Vesna Šmarčan, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – članica,
Ana Jerman, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Maribor – članica.
dr. Katja Košir, Pedagoška fakulteta UM – članica,
Vlasta Hus, Pedagoška fakulteta UM – članica.
18. RAČUNALNIŠTVO (strojna oprema, programska oprema, informatika)
dr. Ivan Gerlič, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – predsednik,
dr. Marjan Krašna, Filozofska fakulteta UM – član,
dr. Branko Kaučič, Pedagoška fakulteta ULJ – član,
mag. Andrej Taranenko, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
mag. Tomaž Bratina, Pedagoška fakulteta UM – član,
Oliver Zofič, Microsoft Slovenija – član.
19. SLOVENSKI JEZIK
dr. Marko Jesenšek, Filozofska fakulteta UM – predsednik,
dr. Mihaela Koletnik, Filozofska fakulteta UM – članica,
dr. Zinka Zorko, izred. članica SAZU, Selnica ob Dravi – članica,
dr. Alenka Valh Lopert, Filozofska fakulteta UM – članica,
dr. Melita Zemljak Jontes, Filozofska fakulteta UM – članica,
mag. Branislava Vičar, Filozofska fakulteta UM – članica.
20. SOCIOLOGIJA
dr. Andrej Fištravec, Zavod RS za šolstvo, OE Maribor – predsednik,
Andrej Kirbiš, Filozofska fakulteta UM – član,
Andrej Naterer, Filozofska fakulteta UM – član,
Margit Berlič Ferlinc, Srednja ekonomska šola Maribor - članica,
Barbara Bedenik, II. Gimnazija Maribor – članica,
Janko Stergar, Strossmayerjeva 11, Maribor-član.
21. STROJNIŠTVO
dr. Bojan Dolšak, Fakulteta za strojništvo UM – predsednik,
dr. Igor Drstvenšek, Fakulteta za strojništvo UM – član,
dr. Samo Ulaga, Fakulteta za strojništvo UM – član.
12
22. TEKSTILSTVO
Francka Čuk, Senčna pot 14, Hoče – predsednica,
Tanja Jakopič Rojec, Rosina d.o.o. Maribor – članica,
Sanja Veličković, Fakulteta za strojništvo UM - članica.
23. TUJI JEZIKI
dr. Dejan Kos, Filozofska fakulteta UM – predsednik,
dr. Katja Plemenitaš, Filozofska fakulteta UM – članica,
dr. Vida Jesenšek, Filozofska fakulteta UM – članica,
Mojca Petrovič, Prva gimnazija Maribor – članica,
dr. Klementina Jurančič Petek, Filozofska fakulteta UM – članica,
dr. Tomaž Onič, Filozofska fakulteta UM – član.
24. TURIZEM
mag. Helena Cvikl, Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor – predsednica,
mag. Tanja Lešnik Štuhec, Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor – članica,
Mojca Polak, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor – članica.
25. UMETNOST
dr. Matjaž Duh, Pedagoška fakulteta UM – predsednik,
Bogomir Čerin, Slovenska 37, Maribor – član,
Helena Valerija Krieger, Srednja glasbena in baletna šola Maribor – članica,
Maja Šivec, Fotoklub, Maribor – članica,
Matija Varl, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – član.
26. VARSTVO OKOLJA
dr. Matjaž Denac, Ekonomsko poslovna fakulteta UM – predsednik,
dr. Nikolaja Golob, Pedagoška fakulteta UM – članica,
dr. Marjana Simonič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UM – članica,
mag. Marjan Sajko, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – član,
Metka Krunič, Prometna šola Maribor – članica.
27. ZDRAVSTVO, VETERINARSTVO, ŠPORT
dr. Borut Kovačič, Univerzitetni klični center Maribor – predsednik,
dr. Jernej Dolinšek, Univerzitetni klični center Maribor – član,
dr. Igor Vojtic, Veterinarska uprava RS, Urad Maribor – član,
dr. Danica Železnik, Evropsko središče Maribor – članica,
mag. Črtomir Matejek, Pedagoška fakulteta UM – član,
Darinka Babič, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor – članica,
Špela Bergoč, OŠ Tabor I Maribor – članica
Majda Sitar, Prva gimnazija Maribor – članica.
28. ZGODOVINA
dr. Dejan Zadravec, Filozofska fakulteta ULJ-predsednik,
dr. Anton Ožinger, Filozofska fakulteta UM – član,
dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta UM – član,
Darja Emeršič, Prva gimnazija Maribor – članica.
29. INTERDISCIPLINARNO PODROČJE
dr. Matjaž Mulej, Ekonomsko poslovna fakulteta UM – koordinator,
Alfonz Vreznik, Kovačeva 4, Maribor – koordinator,
Herta Trikič, Plečnikova 9, Maribor – Koordinatorica,
mag. Andreja Špernjak, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM-članica,
mag. Robert Repnik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
Jelka Skalicky, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor – članica,
dr. Uroš Horvat, Filozofska fakulteta UM – član,
Suzana Dvoršič, Tehniški šolski center Maribor – članica,
dr. Simona Pulko, Filozofska fakulteta UM – članica,
dr. Boris Aberšek, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM – član,
dr. Melita Zemljak Jontes, Filozofska fakulteta UM – članica,
dr. Bojan Musil, Pedagoška fakulteta UM – član,
13
dr. Marjan Krašna, Filozofska fakulteta UM – član,
dr. Andrej Fištravec, Zavod RS za šolstvo, OE Maribor –član,
Andrej Naterer, Filozofska fakulteta UM – član,
dr. Bojan Dolšak, Fakulteta za strojništvo UM – član,
dr. Dejan Kos, Filozofska fakulteta UM – član,
dr. Matjaž Duh, Pedagoška fakulteta UM – predsednik,
dr. Nikolaja Golob, Pedagoška fakulteta UM – članica,
Darinka Babič, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor – članica,
dr. Borut Kovačič, Univerzitetni klični center Maribor – član
dr. Dejan Zadravec, Filozofska fakulteta ULJ – član.
Po sklepu župana Mestne občine Maribor »Sklep o imenovanju organizacijskega odbora in komisij odbora in komisij
projekta Mladi za napredek Maribora 2010« z dne 9. 12. 2009 so naloge organizacijskega odbora in ocenjevalnih
komisij naslednje:
1. Organizacijski odbor koordinira delo komisij posameznih področij projekta ter izvaja strokovne in
organizacijske naloge za realizacijo projekta Mladi za napredek Maribora 2010.
2. Komisije za posamezna področja projekta Mladi za napredek Maribora 2010 imajo naslednje naloge:
a) pregled prijav osnovnih in srednjih šol,
b) ocenjevanje raziskovalnih nalog ali/in inovacijskih predlogov (v nadaljevanju RN/IP)
pregled in ocena oddanih RN/IP (ocena pisnega izdelka),
zagovori RN/IP (ocena javne predstavitve), oblikovanje končne ocene, oblikovanje
predlogov za nagrade in druge naloge v zvezi z ocenjevanjem RN/IP,
c) oblikovanje predlogov sprememb in dopolnitev projekta Mladi za napredek Maribora,
d) strokovno svetovanje mentorjem raziskovalne dejavnosti na osnovnih in srednjih šolah.
14
5.
PREGLED RAZISKOVALNIH NALOG IN INOVACIJSKIH PREDLOGOV
Z REZULTATI
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG IN INOVACIJSKIH PREDLOGOV SO IDENTIČNI GRADIVU, KI SO GA POSREDOVALE
ŠOLE.
5.1. POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG, DOSEŽENA MESTA IN NAGRADE
BIOLOGIJA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
GNOJILA
ANA FLAC
SILVIJA OŠLOVNIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
138
1
Vsak vrt občasno gnojimo, zato sem se odločila, da raziščem katera gnojila najbolj učinkovito pospešujejo rast
rastlin. Izvedla sem poskus, s katerim sem testirala katero gnojilo vpliva na katero rastlino ter kako. Za ta
poskus sem uporabila semena koruze, kreše, fižola, pšenice in solate. Ter naravna (kompost), organska in
mineralna gnojila za vrt. Izvedla sem tudi anketo, s katero sem preizkusila znanje učenk in učencev 8. in 9.
razredov o gnojilih.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
VINIKA-PLJUČA NAŠE ŠOLE
NEJA TURK, BLAŽ KAMENIK
MILAN JALEN
OŠ BORISA KIDRIČA MARIBOR
127
2
Za raziskovalno nalogo z naslovom Vinika-pljuča naše šole sva se odločila, ker naju zanima ta stara vzpenjavka,
ki raste po zidovih naše šole. Želiva raziskati viniko v botaničnem pogledu, zanima naju kaj sploh je ta rastlina,
ki se jeseni ovije v pisane barve. Poglobila se bova tudi v njeno zgodovino na splošno ter se zraven osredotočila
še na zgodovino naše šolske vinike. Zbrala bova podatke o rastlini, določila njeno mesto v prehranjevalnih
verigah in raziskala viniko kot življenjski prostor mnogim živalim. Zanimalo naju bo tudi zakaj se vinika jeseni
obarva. Zraven bova ugotavljala še vpliv onesnaževanja na viniko.
Vinika je neločljivo povezana z našo šolo, »videla« je številne generacije osnovnošolcev in če bi znala govoriti,
bi verjetno pripovedovala zanimive zgodbe. Je simbol naše šole in zato ji želiva posvetiti raziskovalno nalogo.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
RESNICA ALI LAŽ
ZALA ZAGORŠEK
ROMANA ČUJEŠ
OŠ BRATOV POLANČIČEV MARIBOR
127
2
V raziskovalni nalogi sem raziskala delovanje človeških možganov in njihove odzive na trzljaje in stres.
Podrobneje sem raziskala tudi delovanje poligrafa in razširjenost le-tega v svetu. Moj namen je bil ugotoviti,
kako dobro sploh ljudje poznajo poligraf in če vedo, kaj to je. Predvsem me je zanimalo, kako vpliva laž na
mlade in kako hitro jo prepoznajo, kar sem ugotovila z vprašalnikom. Nanj so odgovarjali učenci 7., 8. in 9.
razreda osnovne šole. Ugotovila sem, da so se že vsi mladi srečali z lažjo in da so prepričani, da jo lahko tudi
prepoznajo. Večina ve, da obstajajo naprave za ugotavljanje resnice, s tem pa so se spoznali preko različnih
virov.
15
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
STRAŠNA NOVA GRIPA
MARKO GODUNC, ŽIGA LESJAK
PETRA PERMOZER
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
119
3
Ker je nova gripa že nekaj časa osrednja tema naših vsakdanjih pogovorov, sva ugotovila, da bi bilo najbolje,
da jo čim bolje spoznamo in izvemo vse o njej.
Mediji nam čedalje bolj sporočajo, da je nova gripa, imenovana H1N1 zahtevala že mnogo človeških žrtev po
vsem svetu, zato bova vsa dogajanja v zvezi z njo spremljala . Prav tako bova raziskala osnove te gripe, tistih
pred njo in burne razprave o obrambi pred njo.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
MARIBORSKI AKVARIJ-TERARIJ MALO DRUGAČE
MAJA ŽALIK, SARA REPOLUSK
BREDA KVAR
OŠ KAMNICA
104
4
V akvariju - terariju Maribor so na ogled različne živali. Obiskovalci si jih z zanimanjem ogledujejo. Zanimalo
naju je, kako poteka čiščenje, urejanje in vzdrževanje akvarijev. Radovedni sva bili, ali je veliko rednih
obiskovalcev in kako so zadovoljni z informacijami o živalih, ki so na ogled. Da sva dobili odgovore na najina
vprašanja, sva obiskali akvarij, obiskovalce poprosili, da izpolnijo anketo in pripravili podatke o razstavljenih
vodnih živalih v akvarijskem delu.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
NI LEPŠEGA ZVOKA, KOT BRENČANJE ČEBEL
ŽAN LOBNIK CIMERMAN, KRISTJAN VOGRINC
MILAN JALEN
OŠ BORISA KIDRIČA MARIBOR
65
5
Za raziskovalno delo, sva izbrala čebele, saj so zelo zanimiva in pridna majhna bitja, ki skoraj nikoli ne
počivajo, tako kot midva. O čebelah je že veliko znano, vendar pa še vsega nisva uspela odkriti, zato pa
raziskujeva v raziskovalni nalogi. Kristjan se je za čebele odločil predvsem zaradi njegovega dedka, ki je že
umrl, a je bil strasten čebelar, ki mu ni uspel povedati vsega, kar je vedel. Žan se pa je strinjal z Kristjanovo
odločitvijo. Omeniva lahko tudi našega učitelja biologije, pri katerem, pouk ni nikoli dolgočasen, in sva se zato
odločila da nama bo mentor. Najraje bi raziskovala kakšne divje živali, ampak zato nimava dobrih pogojev in
sva se odločila za čebele, o katerih niti sošolci ne vedo prav veliko.
Veliko bova raziskovala na terenu pri drugih čebelarjih, na internetu, na strani o Slovenskih čebelarjih in v
enciklopedijah.
Po besedah Kristjanovega dedka: »Ni lepšega zvoka, kot brenčanje čebel.«
FIZIKA, ASTRONOMIJA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
LETALSKO KRILO
ANA KASTELIC, GAJA ŠPES
MLADEN TANCER
OŠ BRATOV POLANČIČEV MARIBOR
121
1
Odločili sva se, da bova imeli raziskovalno nalogo na temo letalsko krilo zato, ker naju letala že od nekdaj
zanimajo, saj z letali velikokrat potujeva. Prav tako naju zanima, kakšen je vzgon, pri dvigu letalskega krila.
V teoretičnem delu raziskovalne naloge bova obrazložili praktično uporabo fizikalne zakonitosti (umetni zračni
vzgon) na primerih letalstva in avtomobilistke. V praktičnem delu raziskave pa bova izvedli eksperiment. Pred
eksperimentom bova postavili hipoteze, ki bodo temeljile na najinih pričakovanjih, kaj se bo pri preizkusu
zgodilo. Za eksperiment bova izdelali letalsko krilo iz stiropora z zračnim kompresorjem iz katerega bo
16
vodoravno pihal zrak. Pričakovali bova dvig krila. Obrazložili bova, zakaj se krilo dvigne, zakaj ne ostane na isti
višini oz. zakaj se ne spusti.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
JEDRSKA ENERGIJA IN ODPADKI
VID RAVNIK, MIHA LEBARIČ
JURE RAVNIK
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
115
2
Jedrska energija je verjetno najčistejši vir električne energije, saj neposredno skoraj nič ne obremenjuje
okolja. Obremenjuje ga v glavnem samo posredno, z radioaktivnimi odpadki. Z njimi je treba skrbno ravnati in
jih previdno shranjevati.
Na razvoj in širjenje jedrskih elektrarn je močno vplivala nesreče v ukrajinski elektrarni Černobil. Zaradi nje se
je močno omajalo zaupanje v jedrsko tehniko. Pojavila so se številna v vprašanja o varnosti, zanesljivosti,
potrebnosti in smiselnosti teh elektrarn. Nesreča je pokazala, da je za varno uporabo jedrske energije nujno
potrebno mednarodno sodelovanje, navzkrižni nadzor prenos znanja in tehnologij ter skrbno in vestno
ravnanje.
Ob kopici najrazličnejših informacij v medijih in literaturi naju zanima kakšen je vpliv na okolje, naše zdravje,
kaj so prednosti in slabosti. Ali imamo prihodnost ob uporabi jedrske energije?
Želela bi izvedeti, kaj menijo naši učenci, starši in strokovnjaki.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ELEKTROMAGNETNO SEVANJE
ŽAN JEREB, JAN FEKONJA, NIKO POŠTRAK
DAMIR OREHOVEC
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
111
3
Raziskovali bomo jakost elektro magnetnega sevanja. Naše življenje je vedno bolj odvisno od raznih električnih
naprav, s katerimi se srečujemo tako doma kot na delovnem mestu oziroma v šoli, zato se vse bolj vrstijo
razprave o možnem negativnem vplivu na človekovo zdravje. Najbolj razširjeni napravi sta zagotovo računalnik
in telefon. V gospodinjstvu pa imamo naprave, kot so pralni stroj, hladilnik, štedilnik, avdio in video naprave,
luči in podobno.
Po teoretičnem delu bomo izvedli meritve sevanja različnih naprav, ki jih mladi uporabljamo. Ugotavljali
bomo, če je sevanje v mejah dovoljenega. Poskušali bomo predlagati uporabo teh naprav na način čim
manjšega izpostavljanja sevanju.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
KAKO ASTRONOMSKI POJAVI VPLIVAJO NA ASTRONOMSKA ODKRITJA
ALJAŽ ČANČALA, DEJAN RUMPF
MATEJ KOS
OŠ ANGELA BESEDNJAKA MARIBOR
109
4
Na leto smo lahko priča mnogim astronomskim pojavom. Je možno, da smo v tem času ljudje bolj pozorni na
dogajanje v vesolju? Ali so v tistem času objekti, ki čakajo, da bodo odkriti bolj izpostavljeni in jih je zato
lažje najti? V najini raziskovalni nalogi nameravava to preveriti in morda tudi potrditi
Poiskala bova podatke o času in kraju astronomskih pojavov iz časovnega obdobja nekaj let in jih primerjala s
podatki o astronomskih odkritjih iz istega obdobja.
Pričakujeva, da se bodo podatki astronomskih pojavov in podatki odkritij ujemali. Če se bodo, bomo vedeli
kdaj naj naslednjič pripravimo teleskope in jih usmerimo v nebo. Če ne, bomo morali še naprej potrpežljivo
čakati na kakšen še neodkrit objekt.
17
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
POJAVI V VESOLJU
URSULLA KRAUTBERGER BALAŽIĆ
KAROLINA ONIČ
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
103
5
Vesolje je vse okoli nas. Vesolje so galaksije, osončja, planeti, luna, ozvezdja in zemlja.
In ker je vesolje dokaj neraziskano in polno snovi za vzbujanje domišljije sem se odločila, da bom raziskovalno
nalogo posvetila prav vesolju. Zanima me nastanek, razvoj vesolja in pojavi v vesolju, ki jih lahko vidimo ob
jasnih nočeh tudi na Zemlji.
Raziskala bom pojave kot so severni sij, polarni sij, magnetosfero, sončni veter, magnetne nevihte ter vpliv
naštetih pojavov na spreminjanje vesolja.
Že v zgodovini so se fiziki in astrologi poskušali dokopati do informacij o takrat še popolnoma neraziskanem
prostoru okoli Zemlje, a jim takratna tehnologija tega ni dopuščala.
Radovednost znanstvenikov nam je skozi zgodovino omogočila izboljšave na področju instrumentov, tako da
lahko danes z njihovo pomočjo gledamo v nebo od blizu. Razvili so teorije, ki jih danes nadgrajujemo, zato da
lahko bolje razumemo naštete pojave.
Kdo ve, morda se bom dokopala do še neraziskanega?
GEOGRAFIJA, GEOLOGIJA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
ALI JE MARIBOR KOLESARJEM PRIJAZNO MESTO?
GAŠPER BOHINEC, SEBASTIJAN PLUŠČEC
BOJANA CINGERLI
OŠ MAKSA DURJAVE MARIBOR
145
1
Prosta vstopnica
Kolo ima v primerjavi z motornim prometom številne prednosti. Kljub temu, da je najhitrejše in najbolj
prilagodljivo prometno sredstvo v mestu, se za vožnjo s kolesom po opravkih, v službo ali šolo odloča v
Mariboru manjši delež ljudi, kot v drugih evropskih mestih. V raziskovalni nalogi smo želeli odgovoriti na več
vprašanj. Ali je Maribor kolesarjem prijazno mesto?
Ali so kolesarske steze v Mariboru načrtovane tako, da je možno po njih neprekinjeno in varno prekolesariti
mesto v vseh smereh? Ali so večja nakupovalna in rekreacijska središča dobro dostopna tudi s kolesom? Pri delu
smo se osredotočili na potrebe kolesarjev, ki se vozijo s točno določenim namenom in ciljem, v šolo, službo,
banko ali po nakupih.V pomoč pri teoretičnem delu nam je bila Zasnova državnega kolesarskega omrežja
Republike Slovenije ministrstva za promet, glavnino dela pa smo opravili z delom na terenu.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
STRAŽUN - PARK ALI ODLAGALIŠČE SMETI?
NEJC MASTNAK, SELMIN KIČIN
ALEKSANDER KELEMINA
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
139
2
V svoji raziskovalni nalogi bova raziskala obstoječe stanje v Stražunu. Za to temo sva se odločila zaradi tega,
ker živiva v neposredni bližini. Sprva bova raziskala, kako je Stražun zaščiten s pravnega vidika. Pri svojem delu
bova uporabila različne metode, in sicer anketo, intervju, terensko delo in laboratorijske vaje. Zanima naju,
kako je z onesnaženostjo prsti in potoka, ki teče skozi Stražun. Prav tako naju zanima, kako prometne so ceste,
ki gredo skozi Stražun. Na eni izmed njih bova tudi štela promet. Stražun prav tako služi kot rekreacijsko
središče, saj v nejm pogosto lahko srečamo kolesarje in tekače. Na žalost pa sva opazila tudi, da Stražun
pogosto služi kot odlagališče smeti in poligon za motoriste. V okviru svoje raziskovalne naloge bova skušala
izvesti intervju z odgovorno osebo na Mestni občini Maribor. Med učenci naše šole bova izvedla tudi anketo o
poznavanju Stražuna.
18
INTERDISCIPLINARNO PODROČJE
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
5 RDEČIH AVTOMOBILOV ALI ZELO DOBER DAN
SARA STIPLOVŠEK, NASTJA PRAJNČ KACIJAN
NATALIJA CARMONA, JASMINA GRUBER
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
161
1
Presenečenje
V raziskovalni nalogi bova predstavili življenje in težave avtističnih otrok. Analizirali bova literarna dela, v
katerih kot glavna književna oseba nastopa avtistični otrok. Zanimala naju bo oznaka osebe, njegov odnos do
okolja in okolja do njega, odnosi v družini, specifične značilnosti avtizma. Svoja spoznanja bova podkrepili s
teoretičnimi dognanji.
Cilj najine raziskovalne naloge je spoznati in razumeti doživljanje avtističnega otroka, prav tako naju bo
zanimala družbena odgovornost oz. družbeno prizadevanje za pomoč osebam z motnjami avtizma. Svoja
spoznanja in razumevanje si želiva poglobiti do te mere, da bova lahko ob zaključku raziskovalne naloge
zapisali svojo zgodbo z avtistom kot glavno književno osebo.
Pri delu bova uporabljali različne metode dela, kot je anketiranje, branje in analiziranje literarnega dela,
iskanje po literaturi, časopisnih člankih ter brskanje po spletu. Raziskovalna naloga bo temeljila na opisovanja
dejstev ter vzročnega pojasnjevanja.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
MICHAEL JACKSON NEKOČ IN DANES
HOJKA SUKIČ
MIHAELA DORNER
OŠ FRANCA ROZMANA-STANETA MARIBOR
161
1
Presenečenje
V raziskovalni nalogi Michael Jackson nekoč in danes bom v uvodnem teoretičnem delu iz literature, ki jo bom
poiskala med biografijami, članki v revijah in podatki na svetovnem spletu, zbrala informacije, in predstavila
življenje in delo leta 2009 preminulega pevca pop glasbe, Michaela Jacksona. Na kratko bom povzela njegov
življenjepis, glasbeno kariero, predstavila tematiko njegovih pesmi po albumih, koncerte, pa tudi zgodbe, ki so
se pojavljale v medijih.
V drugem delu raziskovalne naloge bom s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljala, koliko in po čem je
Michael Jackson prepoznaven danes. Primerjala bom odgovore učencev zadnje triade osnovne šole z odgovori
dijakov, mlajših odraslih in odraslih (staršev). Skušala bom tudi ugotoviti, v kolikšni meri je Michael Jackson
danes še popularen, po čem je bolj prepoznaven. Ugotoviti želim tudi, ali obstajajo razlike glede omenjenih
vprašanj med spoloma.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
ŠOLA IN ŠPORT-DELOVNE NAVADE ŠPORTNIKOV
MAŠA STOPINŠEK
ŠPELA BERGOČ
OŠ TABOR I MARIBOR
158
2
Presenečenje
Šport je v sodobnem svetu uveljavljen pojem za gibanje, ki je razširjeno po vsem svetu. Ta človekova
dejavnost za krepitev telesne in psihične zmogljivosti, izhaja iz latinske besede disportare in pomeni raztresti
se, odvrniti se od dela in skrbi. Lahko nam predstavlja tekmovanje ali pa zgolj razvedrilo. Opazen pa je tudi
vpliv športne aktivnosti na življenje in samopodobo posameznika. Na drugi strani pa imamo kot pomemben
dejavnik v življenju posameznika tudi šolo ter delovne in učne navade. Tako delovne, kot tudi učne navade, pa
vplivajo na učni uspeh. Pri vsem pa imajo zagotovo pomembno vlogo tudi starši.
Z raziskovalno nalogo sem želela ugotoviti, kako osnovnošolci združujejo šolo in šport ter kakšna je pri vsem
tem vloga njihovih staršev. Zanimalo me je, kateri se v šoli znajdejo bolje – športniki ali nešportniki.
19
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
ALI SO EKOLOŠKA ŽIVILA RES BOLJŠA?
NIK ŠABEDER
MIHELCA HOJSKI, DRAGICA JURKUŠEK
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
154
3
Prosta vstopnica
V svoji raziskovalni nalogi sem želel izvedeti čim več o ekološko pridelanih živilih. Seznanil sem se z ekološko
pridelavo živil ter odkrival morebitne razlike med ekološko pridelanimi in konvencionalnimi živili. S spletnim
anketnim vprašalnikom sem skušal ugotoviti, koliko moji sovrstniki in učitelji naše šole vedo o ekološko
pridelanih živilih, ter kako pogosto jih uživajo. Nadalje sem s svojimi sovrstniki in učitelji izvedel senzorični
test. Po okusu in videzu so primerjali ter senzorično ocenjevali vzorce ekološko in konvencionalno pridelanih
živil. Ponudil sem jim različna živila, kot so jabolka, kruh, govedina, korenček, sir in kefir. Teorijo sem
podkrepil z intervjujem na ekološki kmetiji, kjer sem še dodatno spoznal prednosti in slabosti ekološkega
kmetijstva.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
KLOPI, LYMSKA BORELIOZA IN KLOPNI MENINGITIS
TOMAŽ GOLUB
BRIGITA GODEC KOPČIČ
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
149
4
Prosta vstopnica
Kako hitro lahko dobiš klopa? Ali so vsi klopi kužni? Koliko ljudi v Mariboru in okolici se v povprečju letno okuži
in zboli za Lymsko boreliozo? Koliko za klopnim meningitisom?
Na ta vprašanja si želim odgovoriti v raziskovalni nalogi. Pri tem uporabljam metodo terenskega dela, metodo
ankete in zbiranja podatkov. Pričakujem ugotovitev, da je na našem področju (gozdovi v okolici Radvanja)
malo klopov kužnih s bakterijo borelije in da ustrezna zaščitna sredstva zavračajo klope. Pričakujem tudi, da
bodo zbrani podatki pokazali, da v Mariboru narašča okuženost in več ljudi letno zboleva za Lymsko boreliozo in
manj za klopnim meningitisom.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
SUŽENJSTVO RODI JAZZ
DANAJA PLOHL, AINA RELJIČ
IGOR LESAR
OŠ TABOR I MARIBOR
137
5
Pri raziskovalni nalogi sva se osredotočili na zgodovino suženjstva in njegovo povezavo z jazzom. Zanimalo naju
je predvsem suženjstvo v ZDA.
Prebrali sva veliko knjig, ki opisujejo suženjstvo. Pogledali pa sva tudi nekaj filmov, posnetih na to temo.
Postavili sva hipotezo, da anketiranci ne vedo veliko o jazzu in to hipotezo sva potrdili s pomočjo ankete. Vse
hipoteze, razen ene, sva potrdili ali ovrgli s strokovno in umetniško literaturo, ki je na koncu tudi navedena. V
ovrženi hipotezi sva trdili, da knjige ne povedo isto kot zgodovinska dejstva. Problem suženjstva sva poskusili
postaviti v sedanjost in ga primerjati s položajem nekaterih družbenih skupin danes. Trgovina z belim blagom
in otroško delo so še vedno problemi, ki se počasi rešujejo. Begunci iz Afrike in tujci, ki kot moderni sužnji
delajo v državah EU, so prav tako problem moderne dobe.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
OGLAŠEVANJE ZDRAVE PREHRANE
ŽAN ZEMLJIČ
SILVIJA OŠLOVNIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
135
6
Čezmerna telesna teža otrok je posledica nezdravih prehranjevalnih navad in življenjskega sloga otrok. Zanje
pa so krivi tudi proizvajalci in oglaševalci, ki krepijo promocijo preslanih, presladkih in premastnih živil. Z
vedno bolj agresivnim oglaševanjem, ki je osredotočeno prav na otroke vplivajo na prehranske odločitve otrok
in mladih.
20
V raziskovalni nalogi sem raziskal vrednost maščob, soli in sladkorja v izdelkih, ki jih oglašujejo otrokom. Nato
sem poiskal kje in v kakšnem obsegu vse zasledimo oglaševanje hrane otrokom. Preveril in poiskal primere
oglaševanja po televiziji, na internetu, v šolah in tiskanih medijih.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ZA NAGRADO ALI ZA SEBE?
BLAŽ KOCBEK, MIHA VUK
VANESA PRINCL
OŠ ANGELA BESEDNJAKA MARIBOR
130
7
Včeraj aids, ptičja gripa, rotavirus, danes nova gripa. Skrbi naju, v kakšni obliki se bodo pojavili jutri. Nenehno
nas napadajo, se spreminjajo, prilagajajo, borijo za svoje preživetje. Poskrbijo za to, da se slabo počutimo,
uživamo zdravila in obležimo v postelji. Seveda ste razbrali, da govorimo o virusih.
Vsakdo pozna preprost način, da jim prepreči dostop do sebe. Ali se ga poslužujemo, v kolikšni meri, pod
kakšnimi pogoji, pa so le nekatera vprašanja, na katera bova odgovorila v najini raziskovalni nalogi. Pri tem si
bova pomagala z opazovanjem početja mlajših in nekoliko starejših učencev.
Pričakujeva, da se bodo potrdila najina predvidevanja o tem, da se mlajši učenci bolj potrudijo, kadar so pod
nadzorom ali prejmejo za svoje početje nagrado, ki pripomore k trajnejšemu oblikovanju pozitivnih navad, kar
v najinem primeru pomeni več zdravih in zadovoljnih ljudi, kot starejši, ki so nespremenjeno skrbni - ne glede
na zunanje dejavnike.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
NAVIJAŠKE SKUPINE
ŽIGA KOREN, RENE LEBAN
BOJANA TRUNK
OŠ TABOR I MARIBOR
125
8
Za to raziskovalno nalogo sva se odločila, ker naju zanima šport in vse zvezi z njim, zanima pa naju tudi, kako
navijaške skupine delujejo, oz. kako sodelujejo med seboj.
V najini raziskovalni nalogi sva raziskala, kdo sploh navijač je in opisala značilnosti navijačev. Primerjala sva
navijaške skupine različnih klubov in športov v Sloveniji (košarka, nogomet, rokomet, hokej …) ter njihovo
delovanje. Pobliže sva se seznanila z dobro organizirano slovensko navijaško skupino. Poiskala pa sva tudi
podatke za navijaške skupine v tujih ligah ter kako se njihovi navijači obnašajo na tekmah.
Naredila sva tudi anketo, s katero sva raziskala, kako najini vrstniki poznajo navijaške skupine, oz. ali so tudi
vključeni v njih.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI V MARIBORSKIH OSNOVNIH ŠOLAH
URŠKA KUKOVEC
TADEJA ULES, TINA BUJIŠIĆ
OŠ BORISA KIDRIČA MARIBOR
125
9
V zadnjih letih se je v Sloveniji povečala zavest o tem, kako pomembno in koristno je vključevanje učencev s
posebnimi potrebami v redne osnovne šole. To bi vsem otrokom omogočilo enake možnosti šolanja.
Ker je v osnovnih šolah vedno več otrok s posebnimi potrebami, bi s svojo raziskovalno nalogo rada ugotovila,
kako se ti otroci v šoli počutijo in kako uspešno so šole poskrbele zanje.
Raziskala bom, ali starši menijo, da je dodatna strokovna pomoč učinkovita, ali imajo možnost sodelovanja pri
pripravi individualiziranega programa in ali menijo, da šola kaže razumevanje do teh otrok. Skušala bom tudi
ugotoviti, v kolikšni meri učitelji upoštevajo prilagoditve iz individualiziranih programov in katera skupina otrok
s posebnimi potrebami je v mariborskih osnovnih šolah najpogostejša.
Do teh odgovorov bom prišla s pomočjo ankete, literature in svetovnega spleta.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
EVROPSKA UNIJA SKOZI ČAS
JASNA KOVAČ
TATJANA PERNEK - TOMAŠ
OŠ LEONA ŠTUKLJA MARIBOR
124
10
21
Sem osmošolka in odločila sem se raziskati, kako deluje EU in Evropski parlament ter kaj menijo o tem ljudje.
Naloge sem se lotila tako, da sem sestavila anketo, povprašala ljudi, kaj si o EU in parlamentu mislijo, poiskala
podatke o EU in parlamentu ter podatke o nekaterih njunih projektih. Najprej sem podatke zbrala in sestavila
hipoteze, nato sem sestavila anketo ter anketirala Mariborčane različnih starosti in izobrazbene strukture. Po
analizi sem zapisala ugotovitve ter ovrgla ali potrdila hipoteze.
V nalogi opisujem EU, kaj sploh je, kakšni so organi in institucije, ki jo sestavljajo, katere države so vključene
ter opisujem zgodovino in ustanovitelje EU.
Prav tako predstavljam Evropski parlament, ki je sestavni del EU.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
MLEKO SLOVENSKEGA KMETA
TIM KOTNIK
SILVIJA OŠLOVNIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
121
11
Ker imam rad kravje mleko in mlečne izdelke, sem se odločil, da bom raziskal pridelavo le-tega in tako
spoznal, kakšna je pridelava mleka v Sloveniji. Zanimal me je delovni vložek kmeta, da pridobi prvi liter mleka.
Prav tako tudi cena, ki jo dobi za odkup. Da sem lahko svoja pričakovanja uresničil, sem se odpravil na
kmetije, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
TISTI TAM ZGORAJ ...
KATJA PEČAR, NEVA ARTENJAK
SILVIJA OŠLOVNIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
97
12
Verjetno ste že slišali najrazličnejše zgodbe o nezemljanih in NLP-jih. Pa so resnične? Ali so vesoljci res takšni
kot si jih zamišljamo? Zelena bitja z štirimi prsti na vsaki roki v srebrnih letečih krožnikih? Najina naloga je
bila, da na vsa ta vprašanja poskušava odgovoriti.
Zanimalo naju je zunajzemeljsko življenje in odkrivanje ter opazovanje NLP-jev, zato sva vam podrobno
odkrili, kaj je Area 51 in s čim se ukvarja, raziskali zgodovino dogajanja, odkrivanja in opazovanja NLP-jev in
skozi ankete, ki sva jih razdelili učencem izvedeli, kakšna so njihova mnenja o obstoju nezemljanov. Seveda pa
nisva pozabili odgovoriti na bistveno vprašanje: ALI SMO V VESOLJU RES SAMI?
22
KEMIJA, KEMIJSKA TEHNOLOGIJA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
NEVARNE KEMIKALIJE V EMBALAŽAH
JAKOB ZGUBIČ
SILVIJA OŠLOVNIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
127
1
Plastika je eden najbolj razširjenih materialov, ki se uporablja za shranjevanje, pakiranje in transport živil.
Njena uporabnost je splošno znana. Glede na to, da nas plastika v vsakdanjem življenju vedno bolj obdaja bi
lahko rekli, da je to najbolj popoln material.
V raziskovalni nalogi sem tako predstavil kratek pregled različnih vrst plastik, njihovo uporabo v živilski
industriji ter njihove negativne in pozitivne lastnosti. Prav tako sem preučil zakonodajo, ki ureja področje
uporabe plastike v živilski industriji in možnosti recikliranja plastike.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
KO KEMIKU ZMANJKA ČRNILO
LUCIJA SNEŽIČ, LUKA FERLIČ
SIMON DUMANČIČ
OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO MARIBOR
126
2
V raziskovalni nalogi sva ugotovila, da za črnilo potrebujeva manj vode in več lubja kot sva sprva mislila.
Ugotovila sva tudi, da imajo različna črnila različno kislost in jih ravno zaradi kislosti nekaterih ne gre izbrisati.
Ovrgla sva prvi dve hipotezi, da bo najsvetlejše črnilo iz borovega lubja, najtemnejše pa iz smrekovega lubja.
Potrdila pa tretjo hipotezo, ki pravi da sošolci malo vedo o črnilu.
Lubje sva zdrobila in ga v čaši kuhala. Pripravila sva 10% vodno raztopino železovega (III) klorida. Skuhano lubje
sva filtrirala. Dobila sva tanin, ki sva ga zmešala z vodno raztopino železovega (III) klorida in dobila črnilo.
Po končanem izdelovanju črnila sva naredilo anketo in prosila sedme, osme in devete razrede, da jo rešijo. Iz
grafov je bilo razvidno, da po pričakovanjih anketirani niso vedeli veliko o črnilu. Prav tako po pričakovanjih so
sedmošolci vedeli o črnilu najmanj.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
PENEČINOLOGIJA - ZNANOST ALI UMETNOST
MANJA TEMENT, MARCEL HRENIĆ
SIMON DUMANČIČ
OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO MARIBOR
122
3
V raziskovalni nalogi smo raziskovali, koliko ogljikovega dioksida je raztopljenega v gazirani pijači Coca-cola, in
smo ugotovili, da ga je 7mL. Z eksperimentalno metodo smo določali prostornino ogljikovega dioksida v CocaColi in ga primerjali z izračunano prostornino plina, ki nastane, ko topimo šumečo tabletko. Prišli smo do
podatkov, da je pri šumeči tabletki več CO2 kot pri Coca-Coli. 122 učencem naše šole, in sicer 42 učencem 7.
razreda, 48 učencem 8. razreda in 32 učencem 9. razreda, smo razdelili tudi anketo s 6 vprašanji izbirnega
tipa. Z metodo anketiranja smo ugotavljali vednost in poznavanje o t. i. penečinologiji (izraz za gazirane
pijače, ki si ga je izmislil Gorazd Planinšič s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani). Ugotovili smo, da
vedenja o penečinologiji ni. To nam tudi dokazuje pomanjkanje literature in virov na spletu.
KNJIŽEVNOST
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
POTOVANJE V MATILDIN FANTASTIČNI SVET
MAŠA KARANOVIČ
MATEJA ARKO
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
167
1
Zveze prijateljev mladine
23
Matilda. Knjiga Roalda Dahla, ki jo pozna široki krog mladih bralcev, me je navdušila, da jo podrobneje
spoznam, izvem več o njej, njeni priljubljenosti, glavni junakinji in njenem avtorju.
Mineva deset let, odkar si je v projektu »Moja najljubša knjiga 1999« po izboru mladih bralcev, ki obiskujejo
slovenske mladinske in šolske knjižnice, prislužila prvo nagrado med prevedenimi knjigami. Podrobneje bi
želela predstaviti značilnosti fantastične pripovedi, kamor spada Matilda.
Zanima me, kakšna je priljubljenost knjige in glavne junakinje med mladimi bralci sedaj, kako ju sprejemajo,
kakšno je njihovo mnenje in poznavanje dela in glavne junakinje. Zanimiva bo tudi primerjava prevoda knjige
in filma z istim naslovom, ki je nastal po tej knjižni predlogi. Knjigo je prevedel Bogdan Gradišnik. Želim tudi
izvedeti, kakšno je njegovo mnenje o Matildi.
Vsekakor pa me je navdušil Dahlov recept za dobro otroško knjigo, ki pravi: »Avtor mora z otroki pripraviti
zaroto proti staršem!«
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ALI JE KNJIGA MOJA BRIGA?
VITA VUK, TEJA NEMEC
JANJA KAJNIK
OŠ ANGELA BESEDNJAKA MARIBOR
139
2
Za to raziskovalno nalogo sva se odločili, ker meniva, da je branje zelo pomembno, saj bogati človekov besedni
zaklad in odpira nova obzorja.
Osredotočili sva se na zvrst knjig, ki jih učenci najraje prebirajo, ugotavljali pa bova še ali učenci radi berejo,
kako pogosto berejo, ali imajo radi ure KIZ-a… Ciljna skupina raziskovanja so učenci naše šole. Postavili sva
naslednje hipoteze: večina učencev še vedno rada bere, opravi BZ, učenci raje berejo prozo, poezijo in
strokovna besedila pa le takrat, ko je to potrebno. S pomočjo ankete bova postavljene hipoteze potrdili oz.
ovrgli, glede na to kaj bodo pokazali rezultati.
Namen te raziskovalne naloge pa ni le raziskovanje še neodkritega, temveč tudi pozvati učence, naj berejo, saj
knjige odpirajo vrata v bogat svet pisane besede.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
O PRINCESKAH
NEŽA URBAS , STAŠA KUKOVEC
DOROTEJA ŠRIMPF
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
114
3
Ker zelo radi bereva, sva zbrali pogum in se odločili, da se prijaviva na letošnji razpis. V šolski knjižnici sva
med novitetami zagledali knjigo, v katero sva se zaljubili na prvi pogled. Naslov knjige je Princeske, pozabljene
in nepoznane. Ta knjiga bo rdeča nit najine naloge. Prebrali bova še druge stare pravljice o princeskah in
novejše knjige, ki so zelo priljubljene med mladimi bralci.
MATEMATIKA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagradac:
RAZLIKE NARAVNIH ŠTEVIL
ALJAŽ HVALA
JOŽE SENEKOVIČ
OŠ BOJANA ILICHA MARIBOR
161
1
Presenečenje
Vzemimo poljubno naravno število, katerega števka na mestu enic naj ne bo enaka 0, ter ga zapišemo v
desetiškem sistemu. Zamenjajmo prvo ter zadnjo števko.V nalogi nas zanimajo razlike teh dveh števil. Ali lahko
vnaprej napovemo razliko glede na izbrano začetno naravno število? Ogledali si bomo trik Johna Barrowa.
Obravnavali bomo tudi deljivost teh razlik s števili: 2, 3, 4, 5, 6, 9, 11. Na koncu si bomo pogledali, kaj se
spremeni, če naravno število namesto v desetiškem zapišemo v kakšnem drugem številskem sistemu.
24
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
PLATONSKA TELESA - KAKŠNA TELESA SO TO?
TILEN HUZJAK, LAURA KEKEC
BOJANA MIHOCEK-PEKLAR
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
153
2
Prosta vstopnica
Platonska telesa ali pravilni poliedri so telesa, ki so zgrajena iz več enakih pravilnih večkotnikov. Obstaja
natanko pet platonskih teles. Mednje spadajo pravilna tristrana enakorobna piramida (tetraeder ali četverec),
kocka (heksaeder ali šesterec), oktaeder (osmerec), dodekaeder (dvanajsterec) in ikozaeder (dvajseterec). V
raziskovalni nalogi bova predstavila platonska telesa.
Z njimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, pa čeprav se tega sploh ne zavedamo. O telesih sva raziskovala
po različni literaturi, spletnih straneh, opravila pa sva tudi anketo o poznavanju platonskih teles.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
TRIKOTNIKI V KROGU
URBAN KRALJ, MIHA KLASINC
JOŽE SENEKOVIČ
OŠ BOJANA ILICHA MARIBOR
150
3
Prosta vstopnica
Krožnica je ukrivljena sklenjena črta. Vsaka točka na krožnici je od središča oddaljena za polmer. Na krožnici
seveda lahko izberemo poljubno število točk. Če izberemo vsaj tri točke lahko oblikujemo trikotnik, ki ima te
tri točke za oglišča. V nalogi želiva raziskati ali lahko glede na znano število točk na krožnici vnaprej napovemo
katere in koliko trikotnikov dobimo. Vsak trikotnik lahko opišemo glede na dolžine stranic in glede na notranje
kote. Pri raziskovanju sva si za lažjo predstavo pomagala z računalniškim programom Geogebra.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
0 = NEKAJ IN NEKAJ = 0
PETRA GRANDA , URŠKA LIPOVEC
REPNIK ALENKA
OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO MARIBOR
149
4
Prosta vstopnica
0= nekaj in nekaj = 0. Zapleteno, pa vendar tako zelo preprosto.
Živimo v času, ko smo praktično od vsepovsod »bombardirani« z različnimi propagandnimi sporočili, ki nas tako
ali drugače vabijo k trošenju denarja. Mobilni operaterji skušajo s svojimi reklamami pritegniti pozornost in nas
prepričati, zakaj izbrati prav njih. Ena takih reklam nas je spodbudila k razmišljanju, od kod izvira število 0,
kdaj se je pojavilo in kdo ga je iznašel, izumil, odkril. V nalogi se ukvarjamo predvsem z zapisi števil po svetu
nekoč, pa tudi danes. Odkrivamo razmeroma pozen pojav ničle v matematiki ter vzroke, zakaj je ničla
pravzaprav sploh potrebna. Raziskujemo, ali si življenje, brez danes tako samoumevne ničle, sploh lahko
predstavljamo. S pomočjo anketnega vprašalnika odkrivamo, koliko o ničli vedo naši vrstniki in študentje, ter
ali se zavedajo razmeroma poznega pojava ničle v matematiki.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
MATEMATIKA IN ŠAH
VIVIAN MOHR
SERGEJ TRATNIK
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
145
5
Prosta vstopnica
Šah je starodavna namizna igra, ki je močno povezana z matematiko in logiko človekovih misli. O njegovem
razvoju poznamo številne legende. Ker je v moji družini zelo priljubljen, sem se odločila raziskati nekaj točk in
dokazati, da je z matematiko in logiko človekovih misli neposredno povezan.
Šah se igra na šahovnici - na plošči s 64 magičnimi polji. Zanimala me je povezanost šahovnice s številom osem.
V raziskovalni nalogi sem predstavila tudi stalne in spremenljive vrednosti figur. Razmišljala sem, zakaj so
25
nekatere figure na šahovnici vrednejše od drugih, čeprav so si na papirju enakovredne. Prav tako sem se v
nalogi ustavila pri zabavni matematiki, kjer sem poskušala dokazati nekaj na videz nemogočih stvari.
Raziskovalno delo sem opravila s pomočjo šahovskih figur, šahovnice, šahovskih knjig, različnih člankov in s
pomočjo šahovskih programov ter spletnih strani.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ZLATI REZ
MIHA MIHALJČIČ
REPNIK ALENKA
OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO MARIBOR
137
6
V raziskovalni nalogi sem opisal:
zgodovinsko ozadje zlatega reza, matematično definicijo zlatega reza in osnovne lastnosti, njegovo uporabnost
v geometriji, konstrukcija zlatega reza, število zlatega reza, pravilni petkotnik, kjer se diagonale sekajo v
zlatem razmerju, zlato razmerje, zlati pravokotnik in zlato spiralo, Fibonaccijevo število, zlati rez v umetnosti,
predvsem v arhitekturi in študije proporcev človeške figure po Vitruviju ter zlati rez v naravi.
V mestu Maribor sem iz skic, ki sem jih pridobil iz literature, analiziral prisotnost zlatega reza pri starejših in
sodobnejših zgradbah, predvsem na njihovih pročeljih, oknih in vratih.
Glede na svoje proučevanje lahko zaključim da so starejše stavbe v veliki meri zgrajene iz delov, ki so v zlatem
rezu, pri modernejših stavbah pa se pojavljajo takšne,ki zlatega reza sploh ne vsebujejo in takšne ki so v celoti
zgrajene v razmerjih zlatega reza.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
SPLAVARJENJE NA REKI DRAVI NEKOČ IN DANES
ROK VINDIŠ
IRENA KAMPLET
OŠ BORISA KIDRIČA MARIBOR
131
1
Tudi reke imajo svoje življenje. V njih se pretaka tisočletja dolga zgodovina ljudi in krajev. Skromen del te
preteklosti, ki jo v sebi skriva reka Drava sem predstavil v svoji raziskovalni nalogi. V njej sem opisal
splavarjenje oziroma star način transporta lesa po reki Dravi. Opisal sem zgodovino splavarjenja, pomen
splavarjenja v preteklosti, kakšno je bilo življenje splavarjev ter samo izdelavo plovil. Predstavil sem tudi
splavarjenje v današnjem času, ki je namenjeno ohranjanju kulturne dediščine ter turizmu. Za izdelavo
raziskovalne naloge sem preučil ustrezno strokovno literaturo, fotografski material ter gradivo iz interneta.
Opravil sem tudi anketo, s katero sem skušal ugotoviti kakšno je poznavanje tega področja na naši šoli, med
učenci in učitelji. Ugotovil sem, da je splavarjenje slabo poznano, predvsem je znanje pomanjkljivo med
mladimi.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ZAMOLČAN IN POZABLJEN MARIBORSKI ARHITEKT
ARTA KRASNIQI
TOMAŽ POZNE
OŠ ANGELA BESEDNJAKA MARIBOR
128
2
Na današnji Mladinski ulici v Mariboru stoji izjemno zanimiva, slikovita vila, ki jo je zasnoval, zgradil in v njej
živel transilvanski arhitekt FRITZ FRIEDRIGER. Bil je 1.akademsko šolan arhitekt, ki je postal mariborski meščan
in tako rekoč svoj veliki opus ustvaril v tem mestu. Mariborčani ga, zaradi političnih razlogov, niso cenili, zato
eden od najplodnejših gradbenikov in arhitektov v zgodovini Maribora, doslej verjetno ni doživel niti
znanstvene obdelave niti umetniškega vrednotenja. Zaradi tega si še bolj želim spoznati njegova dela in
življenje.
Predvidevam, da bom med raziskovanjem odkrila, da ni veliko ljudi, ki ga poznajo, mislim da celo tisti, ki
bivajo v njegovih stavbah ne vedo, kdo jih je ustvaril. Predpostavljam, da ga naša družba ne ceni, ker se še
nihče ni jasno postavil za njega in dokazal, da je vreden omembe. Če bom mojo trditev ovrgla, bo to vseeno
pozitivno presenečenje, ker me arhitektura in umetnost zanimata nasploh.
26
PROIZVODNO-TEHNIČNO PODROČJE
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
VPLIV DEBELINE PROFILA KRILA NA ČAS LETA RAKETOPLANA
ROK FRIŠ, FABIAN TAHIRI, JAN LEVA
ROBERT HRIBERŠEK
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
145
1
Prosta vstopnica
V enoletnem delovanju raketno-letalskega krožka in po uspešni udeležbi na tekmovanjih smo pričeli
razmišljati, kako še podaljšati čas leta raketoplana. Pri doseganju tega cilja smo se odločili, da bomo raziskali
kako na čas vpliva debelina krilnega profila saj je znano, da le-ta sicer močno vpliva na letalne sposobnosti
pravih letal.
V tej nalogi bomo preizkušali in merili čas letenja z zelo tankim krilom (5 % debeline), s srednje debelim (10 %)
in z debelim krilom (15%).
Rezultate bomo primerjali in s tem odločili, kakšno debelino krila bomo v uporabljali za izdelavo ostalih
raketoplanov.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
POGONI NA VETER - VOGRINOV MLIN
LORENZO GONZALES, LUKA TRUČL
MARTIN KNUPLEŽ
OŠ BOJANA ILICHA MARIBOR
143
2
Prosta vstopnica
Vetrna energija je ekološko neoporečna, brezplačna in na voljo vsem, ki živijo na dovolj vetrovnih področjih.
Ali bi jo bilo možno uporabljati tudi pri nas? Raziskala sva Vogrinov mlin na veter. Najprej sva ga fotografirala,
zapisala potrebne podatke in skicirala prenose. Preučila sva, kako deluje vetrni pogon, kako potekajo prenosi
za pogon strojev in naprav, kolikšna so prestavna razmerja … Ugotavljala sva, ali bi mlinu lahko izboljšali
izkoristek. V literaturi sva poiskala podatke o zgodovini in delovanju vetrnih pogonov. Zelo zanimiv se nama je
zdel mehanski sistem za obračanje kupole, ki ga je lastnik razvil sam. Na mlinu ni deloval zaradi prevelikega
trenja med kupolo in stolpom. Iz gradnikov fischertechnik sva sestavila model in preverila sistem obračanja
proti vetru ter samodejno zlaganje repa. Tudi model ni deloval, kot je bilo zamišljeno, prav tako zaradi
prevelikega trenja. Vetrni pogoni bi lahko bili koristen dopolnilni vir energije tudi na našem območju.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
TUDI GLASBILA SO LAHKO POVEZANA Z LESOM
NEJC NOVAK
ANDREJ JUDER
OŠ FRANCETA PREŠERNA MARIBOR
138
3
Ker je les naravni material in ga že tisočletja uporabljamo v različne namene, sem se tudi jaz odločil spoznati
to naravno lepoto še nekoliko bolj podrobno. Gre za enega najbolj zdravih materialov, katerega lastnosti nam
omogočajo dihanje, uravnavanje vlage, čiščenje zraka in sorazmerno dobro izolativnost ter prijetnost na dotik.
Prav zadnja lastnost me je najbolj pritegnila, zato sem se odločil izdelati modele glasbil. Pri svojem delu bom
uporabil naslednje delovne postopke: premaz z voščenko, obris glasbila, izrezovanje, lepljenje, brušenje,... Ob
izdelavi bom spoznaval tudi fizikalne in mehanske lastnosti lesa. Ob načrtovanju bom tudi upošteval zaščito
lesa, saj mora biti les čim manj izpostavljen vlagi in vremenskim vplivom ter drugim vplivom iz okolice. Izpod
mojih rok so tako nastala glasbila, kot so violončelo, kontrabas, harfa, kitara, ki so zelo podobna tistim iz
pravega orkestra.
27
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ČRTNA KODA
ŽANA POSAVEC
VITOSLAVA KOS
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
105
4
Za raziskovanje črtne kode sem se odločila zato, ker sem pred nekaj časa na internetu zagledala namesto
napisa google črtno kodo. Prebrala sem, da koda praznuje svoj 57. rojstni dan in da ima zelo zanimive
informacije, predvsem pa ni tako dolgočasno, kot se zdi na prvi pogled.
Raziskala bom, kaj pomenijo črte v kodi in ali lahko sami razberemo, kaj nam koda sporoča brez čitalnika kod,
prav tako me bo zanomali, kakšne kode vse poznamo, kako zelo se razlikujejo med seboj, na koncu pa bom
tudi sama poskusila ustvariti svojo kodo.
PSIHOLOGIJA IN PEDAGOGIKA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
RTM MSN & SMS ;) ALI O TEM, S ČIM SO ZASVOJENI SODOBNI MLADOSTNIKI
POLONCA BORKO, VERONIKA ROGINA
BARBARA VRANIČAR
OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO MARIBOR
153
1
Prosta vstopnica
Sodobna civilizacija vzgaja potrošnika – posameznika, ki bo slepo sledil vsemu, kar gospodarstvo ustvari, izdela
in ponudi v prodajo; posameznika, ki bo zvesto kupoval in trošil, hkrati pa verjel, da si je prav to najbolj želel.
V raziskovalni nalogi odkrivamo najpogostejše zasvojenosti, ki prežijo na sodobnega mladostnika, osredotočili
smo se predvsem na zasvojenost z mobilnim telefonom, televizijo in računalnikom, glasbo, idoli, tobakom,
alkoholom in prepovedanimi drogami. Z metodama proučevanja pisnih virov in anketiranja učencev naše šole
preverjamo tezo o naraščajoči tveganosti mladostniškega obdobja za razvoj sodobnih zasvojenosti in
novodobnega mladostnika (na katerem »svet stoji«) predstavljamo kot modernega sužnja potrošništva.
Različnim zasvojenostim moramo priznati njihovo razdiralno moč, hkrati pa v imenu odgovornosti do družbe in
z vidika spoštovanja človeškega življenja v nalogi nakazujemo tudi preventivni moment, saj večna bitka nujno
ne pomeni večnega poraza.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: VČERAJ, DANES, JUTRI
JANJA VASILIĆ
MIHELCA HOJSKI
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
146
2
Prosta vstopnica
S svojo raziskovalno nalogo sem želela raziskati kako so se učni pripomočki spreminjali skozi preteklost, kakšni
so danes in kako si učenci predstavljajo učne pripomočke v prihodnosti. Želela sem ugotoviti kaj menijo o učnih
pripomočkih učitelji, kakšne pripomočke so uporabljali na začetku poučevanja in kakšne pripomočke so
uporabljali učitelji v času njihovega šolanja. Zanimal me je tudi odnos učencev do didaktičnih pripomočkov,
pri katerih predmetih učitelji uporabljajo dodatne učne pripomočke, kateri učni pripomočki so najbolj v
uporabi, kako učencem pomagajo didaktični pripomočki. Pozornost sem namenila tudi učnim pripomočkom v
prihodnosti. Katere učne pripomočke bomo uporabljali v prihodnosti, ali bo šola ostala enaka kot je sedaj in kaj
se bo spremenilo.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
VPLIV »ENOOKE POŠASTI« NA ČUSTVA IN VOLJO
JANA HERZOG
KLAVDIJA ŠIPUŠ
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
134
3
28
Televizija je nedvomno najmočnejši medij, ki zelo vpliva na ljudi, kajti nudi nam pravzaprav vse: zvok,
premikajočo se sliko in včasih tudi besedilo - v smislu podnapisov.
V nalogi sem raziskovala človekovo obnašanje glede na različne filmske žanre. Želim odkriti, kakšen vpliv ima
na človeka film, zato sem se obrobno dotaknila še reklam, poročil in televizije na splošno. Pri tem sem se
osredotočila na vpliv različnih filmskih žanrov na človekova čustva in na njegovo voljo.
Želim izvedeti, ali prekomerno gledanje akcijskih in nasilnih filmov vpliva na človekovo podzavest in njegovo
obnašanje. Prav tako me zanima, zakaj nas nekateri filmi tako ganejo in kaj je pravzaprav potrebno, da
ustvarjalci filma to dosežejo. Zanima me tudi to, kaj je potrebno, da posnamejo dober film. Pri raziskovanju
sem uporabila različne metode, kot so študij literature, opazovanje, anketiranje in eksperiment.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
AVTIZEM
FILIP ZATEZALO
IRENA HORVAT
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
119
4
Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki jo povzroča genetska sprememba na petem paru kromosomov.
Opazi se že pri nekaj mesecev starih otrocih in večina teh ne doživi visoke starosti. V zadnjih petih letih so
naredili veliko na področju zdravljenja in odkrivanja vzrokov za avtizem. Je vedno bolj pogost in zato so te
preiskave nujno potrebne. Zdravniki so odkrili nekaj načinov zdravljenja, ampak avtizem se še vsaj zaenkrat
ne more dokončno pozdraviti. Obstaja več vrst avtizma, ki se ločijo po značilnostih in po težavnosti.
Izvedel sem tudi anketo o avtizmu med osnovnošolci ter gimnazijci. Želel sem izvedeti, kakšno je poznavanje
avtizma med mlajšimi in nekoliko starejšimi, ker sem prepričan, da lahko vsi pomagamo pri integriranju in
socializaciji avtističnih otrok. Predpogoj je, da nekaj veš o tem. Opravil sem tudi intervju s članico zveze
Sožitje, saj sem želel slišati tudi izkušnje nekoga, ki je v neposrednem stiku z avtističnimi osebami in osebami s
posebnimi potrebami.
RAČUNALNIŠTVO (STROJNA OPREMA, PROGRAMSKA OPREMA, INFORMATIKA)
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
SUDOKU 99X99
MATIJA BELE
BOŠTJAN STRNAD
OŠ BORISA KIDRIČA MARIBOR
106
1
Knjižna nagrada
Reševanje kvadratnega Sudoku-ja z rekurzivno metodo je nadaljevanje raziskovalne naloge Sudoku – reševanje
z eno samo metodo.
Že v prejšnji raziskovalni nalogi sem pokazal, kako se s pomočjo rekurzivne metode reši Sudoku velikosti 9x9.
Sedaj bom to metodo skušal uporabiti na vseh kvadratnih Sudoku-jih velikosti nxn (kjer je n < 100 in n ni
praštevilo). Pred samim reševanjem Sudoku-ja kvadratne velikosti je potrebno opraviti še en postopek zgraditi manjše pravokotnike, za katere velja enak kriterij kot za vrstice in stolpce v Sudoku-ju, tj. da se vsako
število v njem pojavi samo enkrat. Tudi ta postopek bom vključil v program, ki bo rešil kvadratni Sudoku z
določeno velikostjo pravokotnikov. Spremljal bom tudi število ponovitev rekurzije in skušal ugotoviti, ali je to
število ponovitev predvidljivo ali ne.
SLOVENSKI JEZIK
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
SLENG-KUL, ALI NE?
LUCIJA ZELNIK
BARBARA VINDIŠ
OŠ TABOR I MARIBOR
166
1
Presenečenje
29
V raziskovalni nalogi Sleng – kul, ali ne? sem raziskovala najstniški sleng, in sicer njegovo uporabo med
starejšimi učenci, primerjala sem rabo slenga v dveh najstniških revijah in zbirala mnenja različnih ljudi o
slengu. S pomočjo anketnega vprašalnika sem dobila informacije o razširjenosti slenga med osnovnošolci in med
drugim izvedela, katere slengovske besede učenci na naši šoli najpogosteje uporabljajo. Nekatere informacije
sem dobila na spletnih straneh, izvedla pa sem tudi intervjuje z ljudmi različne starosti. S pomočjo anketiranja
šesto- in sedmošolcev pa sem ugotovila, koliko mlajših učencev uporablja sleng in se hkrati zaveda, kaj je to.
Hipoteze, ki sem si jih zastavila, preden sem se lotila dela, so se v večini izkazale za pravilne. Rezultati in
ugotovitve so predstavljene v nalogi.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
SLOVENSKO ALI ANGLEŠKO ALI…?
ŽANA JAMNIK, KATJA ZORKO, NINA BAJZEK
SABINA GRABAR
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
165
2
Presenečenje
V svoji nalogi bomo preučevale jezik, ki ga mi mladi množično uporabljamo pri spletnem dopisovanju,
telefonskih sporočilih in v mladinskem tisku. Prebrale smo, da kljub vse širši dostopnosti interneta, raziskave
dokazujejo, da znanje in splošna razgledanost med mladimi upadata. Na svojih straneh ne uporabljajo dolgih
stavkov in bogatega besedišča. Čeprav so e-pismeni, so po drugi strani nepismeni, saj na blogih srečamo veliko
jezikovnega neznanja.
SOCIOLOGIJA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
DRUGAČEN SVET JE MOGOČ!
MIHA LIKAR
KLAVDIJA ŠIPUŠ
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
159
1
Presenečenje
V nalogi sem raziskal teoretične koncepte in nekatere uresničitve v praksi, kot so socializem, marksizem,
komunizem, totalitarizem, demokracija, kapitalizem, neoliberalizem in anarhizem. Ukvarjam se z idejo o
takšni družbeni in gospodarski ureditvi, ki bi bila najbolj pravična in ki upošteva človekove pravice ter
manjšine. Pri tem razmišljam globalno in ne le znotraj države. Predvideval sem, da ljudje niso zadovoljni s
kapitalizmom in da bi radi živeli v bolj enakopravni in pravični družbi.
Analiza odgovorov ankete je pokazala, da so ljudje prepričani, da je kapitalizem v krizi, ni edini možni sistem,
vendar ga ne bo konec. Če pa bi do tega prišlo, ga ne bo nadomestil boljši sistem. Čeprav se je v nekdanji
Jugoslaviji živelo bolje, pa socialistična ureditev ni pravičnejša od demokratične. Demokratična družba
predstavlja ljudem veliko vrednoto. Ljudje bi radi živeli v družbi, kjer bi bili vsi enakopravni, vendar je takšna
družba le utopija.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
GENERACIJA FACEBOOK - KAKO INTERAKTIVNE DRUŽBENE SPLETNE STRANI
DORIAN ŠILEC PETEK
KLAVDIJA ŠIPUŠ
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
155
2
Prosta vstopnica
Mnenja strokovnjakov glede uporabe in koristnosti različnih interaktivnih družbenih spletnih strani (IDSS) so
nasprotujoča si in različna. Nasprotniki IDSS menijo, da nam z neizmerno hitrostjo kradejo prosti čas. Zaradi
uporabe pozabimo na ljudi, ki jih poznamo izven ekrana, zmanjšujemo telesne aktivnosti, ne beremo
literature, ne obiskujemo kulturnih prireditev in se manj posvečamo šolskim obveznostim. Z uporabo
emotikonov (npr. smajlijev) zbegano izražamo svoja čustva, komunikacijo z ljudmi poenostavimo na uporabo
teh simbolov in dnevno zapravljamo čas ob sledenju različnim (predvsem trivialnim) vsebinam.
30
Nekateri menijo, da nas Facebook (FB) poneumlja, drugi, da nas izobražuje. Zato sem v nalogi s pomočjo
različnih virov, znanstvenih izsledkov in anketne raziskave soočil obe mnenji ter podal svoje ugotovitve. Na
vzorcu mladih sem raziskal vlogo IDSS in spremembe v njihovem načinu razmišljanja in življenja.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
POLNOLETNA REPUBLIKA SLOVENIJA V ZAVESTI DRŽAVLJANOV
METKA CELCER
SIMONA DEUČMAN
OŠ FRANCA ROZMANA-STANETA MARIBOR
154
3
Prosta vstopnica
Ob zadnjem dnevu državnosti, 25. 6. 2009, je naša država praznovala svoj 18. rojstni dan. Postala je
polnoletna. Kaj pa zrela? In kakšna se kaže v zavesti državljanov? Kako le-ti poznajo svojo državo, so narodno
zavedni, jo občutijo kot socialno in pravno državo, kako so zadovoljni z življenjem v njej, jo vidijo v svetu kot
ugledno in prepoznavno državo, kakšen je njihov pogled na prihodnost Slovencev v njej? Da bi dobila odgovore
na ta vprašanja, sem anketirala 500 naključno izbranih Mariborčanov, intervjuvala predsednika Republike
Slovenije, dr. Danila Türka, in prebrala knjigo dr. Franceta Bučarja z naslovom Slovenci in prihodnost.
Sklepna ugotovitev: živeti bi morali v socialno znosni, duhovno sproščeni in pravno urejeni državi. Želimo in
zaslužimo si boljšo državo in srečnejšo družbo prihodnosti. Kot narod z lastno državo pa se bomo ohranili le,
kolikor bomo tvorno sodelovali pri vzpostavljanju svetovne skupnosti na podlagi vrednot svetovnega etosa in
norm globalne etike.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
OJ, MLADOST TI MOJA, KAM ODŠLA SI, KJE SI?
ANJA AUER, NINA SIMONIČ
MILENA LUŽNIK
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
153
4
Prosta vstopnica
Življenjska doba ljudi se tudi v Sloveniji nenehno viša. Kaj to pomeni za državo in njene prebivalce? S kakšnimi
problemi se srečujejo ljudje v tretjem življenjskem obdobju? Zakaj se nekateri ljudje odločijo za odhod v dom
za starejše občane ali pa raje ostanejo doma? Razen teoretičnega dela bom opravila tudi intervju s prvim
stoletnikom iz našega kraja, gospodom Čeričem. V Sončnem domu Maribor, v domu Danice Vogrinec Maribor ter
v domu starejših Idila Vukovski Dol bom opravila ankete z varovanci. Predvsem bom skušala odgovoriti na
vprašanje zakaj so odšli v dom, kako se počutijo v njem, kaj pogrešajo in kako bi jim lahko pomagali mladi?
Med učenci bom izvedla anketo o odnosu mladih do starostnikov. Predvidevam, da si starejši ljudje želijo
druženja z mladimi, saj pogrešajo predvsem družbo, klepet. Skupaj z mentorico in gospo Darjo Benko bom
sodelovala pri organiziranju prostovoljnega dela v Sončnem domu.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
OD LJUDI - ZA LJUDI
SANJA PREMOVIČ, ŠPELA KOSI
GORDANA ŠOBER
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
152
5
Prosta vstopnica
Naša dobrodelna dejanja, ki jih ne motivirajo sebični interesi, temveč naše zanimanje za druge, pravzaprav
koristijo nam samim. In ne samo to. Osmislijo naše življenje.
Odločili sva se, da bova raziskali o tem, kako lahko na različne načine pomagamo ljudem, ki so v stiski.
Dobrodelnost je stvar vseh ljudi. Pomagamo lahko tudi mladi in na naši šoli so se odvijale že mnoge dobrodelne
akcije. V raziskovalni nalogi sva raziskali, katere dobrodelne organizacije delujejo v Mariboru. Na nekatere sva
se še posebej osredotočili in izvedeli, kakšne akcije organizirajo. Opravili sva tudi anketo med učenci naše
šole, saj sva želeli izvedeti, ali radi pomagajo ljudem in ali imajo z dobrodelnostjo že več izkušenj. Seveda sva
želeli izvedeti, kako sva lahko tudi midve dobrodelni in ugotovili sva, da je možnosti zelo veliko. Tako sva tudi
midve prispevali za boljši jutri …
Z razvijanjem občutka odgovornosti do drugih lahko začnemo razvijati prijaznejši, sočutnejši svet, o katerem
vsi sanjamo.
31
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
POZNAVANJE PROBLEMATIKE PARAPLEGIKOV MED MLADIMI V MARIBORU
LARA GUBELJAK, PATRICIJA LUNEŽNIK
IGOR PLOHL
OŠ BOJANA ILICHA MARIBOR
148
6
Prosta vstopnica
V naši družbi so tudi ljudje, ki so zaradi bolezni ali nesreče vezani na trajno uporabo invalidskega vozička.
Pravimo jim paraplegiki. Pri nas so povezani v Zvezo paraplegikov Slovenije, ki šteje več kot 1000 članov.
Zaradi življenja na invalidskem vozičku in medicinskih težav, ki jih povzroča paraplegija, živijo nekoliko
drugače kot ostali ljudje. V raziskovalni nalogi sva raziskovali, kako osnovnošolci in srednješolci v Mariboru
poznajo problematiko paraplegikov. Zanimalo naju je, kako mladi poznajo težave paraplegikov, s katerimi se le
ti pogosto soočajo, njihove dnevne aktivnosti, športne aktivnosti in drugo. Prav tako sva želeli spoznati odnos
mladih do paraplegikov, predvsem pripravljenost nuditi pomoč in morebitne oblike nestrpnosti. V ta namen sva
opravili tudi intervju z dvema paraplegikoma in parapleginjama, ki so poročali o svojih izkušnjah z mladimi in
življenju s paraplegijo.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
STEREOTIPI V SLOVENSKI POPULARNI GLASBI
TJAŠA TIMAR, MAJA LEVAČIČ, MATEJ ŠNUDERL
ANDREJA LORENCI
OŠ JANKA PADEŽNIKA MARIBOR
146
7
Prosta vstopnica
Stereotipi so pojmi s katerimi označujemo neko skupino ljudi. Lahko so pozitivni, čeprav prevladujejo
negativni. Mnogokrat so opravičilo za različne oblike diskriminacije.
Predvidevamo, da so stereotipi v slovenski popularni glasbi pogosti. Z raziskovalno nalogo bomo poskusili
ugotoviti, če to drži in če, kateri stereotipi so najpogostejši.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ROMSKA POROKA
MANGALA SERČIČ
POLONA ZGAGA
OŠ TABOR I MARIBOR
138
8
Izhajam iz mešane romsko-slovenske družine. Glavni razlog, da sem se odločila za pripravo raziskovalne naloge
z naslovom Romska poroka, je dejstvo, da me zanima, kako se poročajo dekleta moje starosti, ki izhajajo iz
romskih družin. Zanima me, kako so se navade in običaji ob romski poroki spreminjali skozi čas, torej katere so
bistvene razlike med romsko poroko nekoč in danes. Primerjala sem tradicionalne običaje ob slovenski in poroki
mariborskih Romov. Uporabila sem metodo intervjuja. in poročilo o romski poroki, ki sem se je udeležila tudi
sama. Ugotovila sem, kako mlada so romska dekleta, ko se poročajo, kako veliki so stroški poroke, kateri
tradicionalni poročni običaji so še živi in če svojo poroko tudi uradno potrdijo na matičnem uradu.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
MOJ SOŠOLEC IMA ODLOČBO IN JAZ SI MISLIM ...
ENEJA URNAUT, SARA GORIČAN
AVGUSTINOVIČ NATALIJA
OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO MARIBOR
134
9
V raziskovalni nalogi sva raziskali sprejemanje drugačnosti. Postavili sva si dve hipotezi, da otroci sprejemajo
svoje sošolce s posebnimi potrebami in otroci se s pomočjo sošolcev s posebnimi potrebami lahko naučijo veliko
o sprejemanju drugačnosti. Uporabili sva metode preučevanje pisnih virov, intervju in anketo. Raziskovali sva,
kdo so otroci s posebnimi potrebami, opisali posamezne motnje, kaj pomenita besedi integracija in inkluzija,
iskali odgovore o vplivu drugačnosti na socialni razvoj otrok, kaj so predsodki ter kaj je odločba o usmeritvi.
Naredili sva intervju z go. Suzano Žunko Vogrinc, specialno pedagoginjo in go. Zaliko Matejek, socialno delavko,
obe zaposleni na Svetovalnem centru v Mariboru. Učencem naše šole sva razdelili ankete o sprejemanju otrok s
posebnimi potrebami in z njimi poskušale dobiti odgovore na to, kako nanje gledajo sošolci in vrstniki. O
počutju otrok s posebnimi potrebami med svojimi sošolci, pa sva povprašali tudi njih, ki odločbe imajo.
32
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
MARIBOR – EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE – DA ALI NE?
LIN MARTIN JAPELJ
STOJAN BERLIČ
OŠ BRATOV POLANČIČEV MARIBOR
135
10
Mariborsko gledališče. Ljudje iz enega mesta z eno željo. Željo po kulturi. Med čakanjem na predstavo
poslušam pogovor med gledalci. Beseda teče o Mariboru kot evropski prestolnici kulture leta 2012. Vsi se
strinjajo, da je to priložnost za Maribor. Ostala mnenja so različna. Ali ima Maribor elemente za izvajanje
kulturne prestolnice?
Zaradi tega vprašanja sem se odločil, da se bom poglobil v tematiko, saj me je pritegnila zaradi aktualnosti in
zanimanja za kulturo. Na postavljena vprašanja sem iskal odgovore v literaturi, pri anketiranju osnovnošolcev
pa sem prišel do spoznanja, da vedo osnovnošolci o EPK premalo. Ker uradnega razpisa za izdelavo znaka še ni
bilo, sem se odločil, da izdelam svojega.Znak simbolizira željo, da bi bil vsak Mariborčan udeležen v projektu
Maribor – evropska prestolnica kulture 2012. Ker je do leta 2012 še kar nekaj časa, bom naslednje šolsko leto
nadaljeval s spremljanjem dogodkov, povezanih z EPK in naredil še eno raziskovalno nalogo na to temo.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
TITO SKOZI POGLED RAZLIČNIH GENERACIJ
KLEMEN PERAN
KATJA KOROŠA
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
131
11
V minulem letu smo bili priča mnogim nesoglasjem glede poimenovanja ulic, cest, mostov itd. po pokojnem
maršalu Titu. Opozicija (SDS, NSi, SLS) je temu strogo nasprotovala, saj menijo, da je bil Tito glavni krivec za
povojne poboje po celi Jugoslaviji (npr.Huda jama). Koalicija (LDS, SD, Zares) pa pravi, da v tako veliki državi
ne moreš nadzorovati vsega, da je pokojni predsednik Tito heroj, in da se ga Slovenci moramo spominjati. V
raziskovalni nalogi sem skušal odgovoriti na nekatera vprašanja. Kdo govori resnico? Je bil Tito res zločinec in
slab predsednik? Ali je heroj in eden najboljših predsednikov vseh časov? Anketa mi je podala širše mnenje
ljudi, katerega sem tudi analiziral. Moje ugotovitve po izvedbi in analizi ankete so bile, da imajo ljudje
(večina) Tita prikazanega v dobri luči, kot heroja. Ugotovil sem, da imajo odrasli srednjih let najslabše mnenje
o pokojnem maršalu, otroci in starejši pa imajo dokaj dobro mnenje. Spoznal sem tudi, da so mladi slabo
informirani o Titu.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
JE POGOVOR O SPOLNOSTI ŠE VEDNO TABU?
MARUŠA FAJT, ANJA MARINŠEK, NASTJA ŠTEFIČ
BRIGITA GODEC KOPČIČ
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
128
12
Je pogovor o spolnosti še vedno tabu? Kako naši vrstniki gledajo na to temo? Kako starši in drugi odrasli? Z
nalogo bi rade dobile odgovore na ta in še druga podobna vprašanja. Pri tem bo vodilna metoda anketiranje in
obdelava zbranih podatkov.
Pričakujemo, da bomo iz zbranih podatkov zaključile, da se vrstniki zdaj lažje, bolj odprto pogovarjajo o tej
temi kot nekoč in da o tem vedo več, več kot marsikateri odrasel.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
TRENUTEK ODLOČITVE
STAŠA ČOPI
BOJANA TRUNK
OŠ TABOR I MARIBOR
127
13
Naslov, ki sem si ga izbrala v raziskovalni nalogi je tema, ki se mi je zdela aktualna, še posebej pri mojih
vrstnikih. Predstavlja pa tudi pereč problem današnje družbe.
Trenutek odločitve … Pod tem naslovom se lahko skriva marsikaj. Jaz sem si pod to besedno zvezo zamislila
problem, povezan z drogami. Veliko odvisnikov se znajde v začaranem krogu in ena od rešitev so zagotovo
komune. Njihovo delovanje in način dela sem podrobneje raziskala. Zanimalo me je tudi, kako si lahko
33
odvisniki pomagajo iz začaranega kroga drog. Z anketo pa sem poskušala ugotoviti, koliko stika imajo moji
vrstniki in tisti malo starejši šolarji z drogami in ali se zavedajo kaj pomeni, da si odvisnik od droge.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ALI RECESIJA VPLIVA NA "ŠOPING" MLADIH?
TIJANA PETROVIĆ, URŠKA KRAJNIK , URŠKA MIRT
KSENIJA POPOŠEK
OŠ JANKA PADEŽNIKA MARIBOR
126
14
Izbrale smo aktualno temo s področja sociologije in druženja mladih. Recesija je močno posegla v naše domove
in denarnice naših staršev. "Šoping" pa je med dekleti in tudi med fanti velikokrat prijetna oblika druženja v
prostem času. Predvidevamo, da nam recesija te oblike druženja ni odvzela, le večina nas je zamenjala
znamke izdelkov.
Z anketo, ki jo bomo izvedli na naši šoli med učenci tretje triade, bi rade potrdile ali ovrgle naše hipoteze.
Zanima nas tudi, kakšen procent učencev izbira to obliko druženja.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
MOBILNI TELEFONI – NUJA ALI MODNI HIT?
KATARINA KURNIK, SAŠA BRDNIK
HELENA ROŠKER ŠTOK
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
124
15
Za raziskovalno nalogo na to temo sva se odločili, ker tudi sami ogromno uporabljava mobilne telefone in si
brez njih težko predstavljava komuniciranje na daljavo. Tema se nama zdi zanimiva, saj se vedno več ljudi
pogovarja le preko mobilnih telefonov, zaradi časovne stiske se vedno manj se srečujejo. Na novejših telefonih
je vedno več funkcij, internet, spletne govorilnice, prevajalniki, radio predvajalniki ipd., pa tudi njihova
uporabnost se viša. Naju pa zanima predvsem kako to vpliva na otroke in mladostnike ter v kolikšni meri ter
zakaj jih uporabljajo. Zanima naju primerjava z drugo državo in odnosom tamkajšnjih mladostnikov do
telefonov. Odgovore na ta in ostala vprašanja bova poiskali s pomočjo ankete pri nas in v Črni gori.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
LEPOTA POD KOŽO
ANJA VEIT, LEJLA KRUŠKO
PETRA DROFENIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
119
16
Če vam podrobneje razloživa naslov, gre za okraševanje površine telesa z vnašanjem črnila pod kožo – gre za
tetovaže. S to raziskovalno nalogo bova raziskali vse v zvezi s temi umetninami, v prvem delu naloge bova
opisali zgodovino tetovaž, tehnike in stile, negativne strani tetoviranja, kako se za to odločiti, kako negovati
tetovirano površino, kje se tetovirati in še marsikaj. V drugem delu pa bova poizvedeli mnenje današnje
kulture o tetoviranju, s tem da bova razdelili anketne vprašalnike med različne populacije človeštva. V
raziskovanje bova vložili tudi obisk ''tattoo studia'', tako da bo v nalogi marsikaj zanimivega.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
POZOR, ČRNA MAČKA!
BARBARA VEBERIČ, NASTJA KARLOVČEC
PETRA NAPAST
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
119
17
V najini raziskovalni nalogi sva s pomočjo anketiranja učencev 6., 7., 8., in 9. razredov ter njihovih staršev
poskušali ugotoviti ali so učenci in njihovi starši vraževerni, kaj vedo o vražah, katere so najpogostejše vraže,
ki jih poznajo in v njih na nek način tudi verjamejo. Zraven vprašanj povezanih z vraževerjem pa sva tri
vprašanja namenili tudi vedeževanju. Misliva namreč, da je vedeževanje neke vrste vraža. Na podlagi vprašanj
sva hoteli izvedeti katera vedeževanja poznajo, ali so že obiskali vedeževalca in ali so se jim napovedi
vedeževalcev uresničile. Poleg anket pa sva najine vrstnike povprašali (intervju) o njihovem pogledu na vraže,
predvsem na petek 13. V temi "vraževerje" sva najbolj raziskali področje vraž na slovenskem, njihov nastanek
in pomen.
34
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
HARRY POTTER IN POTTERMANIJA V SLOVENIJI
VIVIAN MOHR
TATJANA PRAPROTNIK ŽAUCER
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
113
18
Knjige o priljubljenem mladinskem junaku Harryju Potterju prebirajo otroci iz vsega sveta. Kako pa Harryja
sprejemamo pri nas, v Sloveniji? Na to vprašanje sem želela odgovoriti v svoji raziskovalni nalogi. Raziskovala
sem ali je Harry kaj manj priljubljen odkar je izšla zadnja knjiga o njegovih dogodivščinah ali pa ga imajo mladi
v Sloveniji še vedno enako radi.
V začetku naloge sem napisala kratko vsebino vsake od sedmih knjig o Harryju Potterju ter predstavila njihovo
avtorico J. K. Rowlling. Opisala sem spletne čarovniške šole. Natančneje sem opisala spletno čarovniško šolo
Virtualna Bradavičarka, ki je najbolj priljubljena na slovenskem spletu. V drugem delu sem predstavila svoje
ugotovitve, do katerih sem prišla s pomočjo ankete, intervjuja z ravnateljico Virtualne Bradavičarke, knjig,
člankov ter pogovora s prodajalkami v različnih knjigarnah.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
NAŠ SVET
ANJA OSIM, ANJA SALATNIK
PETRA DROFENIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
114
19
Odločili sva se, da narediva raziskovalno nalogo o družbeno spletni strani MySpace.
Raziskali bova, koliko učenci uporabljajo in poznajo spletno stran MySpace. Želiva ugotoviti, koliko to mrežo
poznajo in obiskujejo učenci 7., 8. in 9. razredov. Na kratko bova predstavili zgodovino, nastanek mreže in
njeno sestavo. Na podlagi anketnega vprašalnika bova ugotavljali uporabnost, koristnost in popularnost med
uporabniki.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
KAKO SO LJUDJE, KOT TI JAZ, POSTALI SLAVNI?
VANJA FIDERŠEK, MAJA MAVER
SIMONA KLINGER
OŠ TABOR I MARIBOR
116
20
Slava, sloves, zvezdništvo, celebrities, walk of fame. Besede, ki so bile povod za najino nalogo. Ugotovili sva,
da slava ni le priti na oder, nekaj zapeti in dobiti veliko denarja. Za dosego tega je potrebno veliko truda in
odrekanj.
Najinim anketirancem se zdijo prepoznavnejši in uspešnejši ljudje na glasbenem in filmskem področju, kjer bi
tudi sami radi uspeli, kot pa izumitelji, športniki, politiki. Vendar, če želite postati slavni, pazite, da vas slava
ne preslepi. Verjemite vase in se ne prevzemite, saj slava skriva pasti, ki jih na zunaj ne vidimo. To so nama
povedali tudi Polona Požgan, Tina Petelin in Jani Lesjak, saj ne želijo, da nekdo postane nekaj, kar v resnici ni.
Če pa si srčno želiš postati slaven, upoštevaj najin skrivni recept in naj bo tvoj uspeh tudi to, da si si ustvaril
življenje, kot si si ga želel.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
KMETIJA-BISTVO DRUŽINSKEGA IN DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA?
KAJA TACER
ŠPELA BERGOČ
OŠ TABOR I MARIBOR
106
21
Moja radovednost je posegla med resničnostne šove, in sicer oddajo Kmetija. Oddaja je navdušila veliko ljudi,
tako mladih in starejših, zato sem se poglobila v oddajo in skušala raziskati, kaj ljudje o oddaji pravzaprav
mislijo, kaj se v njej dogaja in kaj gledalce tako pritegne.
Z anketo sem ugotovila, da tako mlajši kot starejši oddajo Kmetija redno spremljajo, čeprav menijo, da oddaja
ni kvalitetna. Veliko staršev, ki imajo nižjo izobrazbo, dovoljuje svojemu otroku spremljanje oddaje, čeprav
obiskuje nižji razred osnovne šole.
35
TUJI JEZIKI
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
SPONGEBOB SCHWAMMKOPF
GAL LESNIK, MIHA PERNAT
JANA ŠERC
OŠ BOJANA ILICHA MARIBOR
151
1
Prosta vstopnica
SpongeBob Schwammkopf je nemško ime za junaka ameriške risane serije SpongeBob SquarePants. V
slovenščini se rumena goba imenuje Spuži Kvadratnik oz. SpužvakRobi Kvadrohlač. Junaki živijo pod vodo in
gledalce zabavajo s svojimi besednimi igrami, dovtipi, nenavadnimi vzkliki in situacijsko komiko. Srečamo tudi
veliko položajske in situacijske komike, ko se dejanje nepričakovano zaplete. Prevedla sva strip z naslovom
Schrumpftag (Pomanjševalni dan), kjer so prikazane vse naštete prvine komičnega.
Rezultati ankete so pokazali, da večina, kar 93 odstotkov, risanko pozna. Izvedela sva, kaj jih zabava in kako so
jim všeč junaki.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
OPROSTITE, ALI VESTE KAJ JE TO »KOLNKIŠTA?«
NINA ČELOFIGA, ANA TKALEC
BARBARA DITRIH
OŠ MAKSA DURJAVE MARIBOR
140
2
V tej raziskovalni nalogi vam bova predstavili nastanek in uporabo ponemčenih besed predvsem v štajerskem
narečju. Pri tem si bova pomagali z anketo razdeljeno med mlajšo in starejšo populacijo in poskušali ugotoviti
poznanje teh izrazov.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
FACEBOOK
MATIJA MAROLIN, RENE PERKO
PETRA NAPAST
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
119
3
Facebook is a global social networking website that is operated and privately owned by Facebook, Inc. It's a
website where you can add friends and send them messages, update their personal profiles to notify friends
about themselves. This year we decided to know more about facebook and inform how many of our
schoolmates use facebook, for what they use it, if they like it and if they know all the dangers that can happen
on Facebook.
UMETNOST
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
VSE O ORIENTALSKEM PLESU
ANA ŠUJICA, URŠKA JENČIČ
MLADEN TANCER
OŠ BRATOV POLANČIČEV MARIBOR
160
1
Presenečenje
Orientalski ples je v zadnjih letih navdušil številne Slovenke. Namen naloge je predstaviti orientalski ples,
raziskati njegovo zgodovino, predstavi različne zvrsti orientalskega plesa in kostume, predstaviti znane in
uspešne svetovne ter slovenske plesalke, zanimalo pa naju je tudi zakaj se ženske odločajo za orientalski ples,
kako dolgo plešejo ta ples, katera zvrst plesa jim je najljubša in kdo so njihove vzornice.
36
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
PLES V FILMIH
ANA CIGULA , SARA SALABA
ELIZABETA ZAKRAJŠEK
OŠ TABOR I MARIBOR
158
2
Presenečenje
Ples je, tako kot film, vrsta izražanja določene umetnosti ter zabave. Je govorica telesa, ki nastaja skozi ritem
glasbe in na tak način predstavlja način človekovega življenja in njegovega duha. Ples v filmih je tesen del
neke določene filmske zgodbe. Kot že pove naziv sam, je umetnost plesa rdeča nit celotnega filmskega
dogajanja, ki jo običajno spremlja življenjska zgodba posameznika ali več oseb, ki se te umetnosti učijo, jo
izvajajo in gledalcu na čim bolj privlačen in zabaven način prikažejo, da jo lahko le-ta dejansko občuti in
pobliže spozna. S to raziskovalno nalogo želiva predstaviti in podrobneje analizirati to izjemno in univerzalno
prepletenost in zlitje dveh čudovitih ter pristnih umetnosti – na eni strani umetnost plesa, ki izvira iz samih
začetkov človekovega obstoja, na drugi strani pa umetnost filma, ki je mladega izvora, a ljudem, še posebej
najstnikom, zelo blizu in del vsakdana.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
ABBAMANIJA
LINA ŠELIGO, LUCIJA ČIVRE
ELIZABETA ZAKRAJŠEK
OŠ TABOR I MARIBOR
158
2
Presenečenje
Glasba je umetnost. Glasba je bila že od nekdaj človekova prijateljica, tolažnica v dobrem in slabem. Med
vsemi umetnostmi se prav glasba dotakne človekove duše. Prav zato, sva se odločili za raziskovalno nalogo na
področju glasbe.
Evropop je glasbena zvrst, ki obstaja še vedno najbolj priljubljena med tistimi, ki ljubijo veselo in poslušljivo
glasbo,kljub žaljivkam, da je pretirana in ničvredna. Veliko izvajalcev se je pridružilo v času evropopa. Med
vodilnimi izvajalci je najbolj znana skupina ABBA.
Skupina je delovala 10 let. Sestavljali so jo: Agnetha Fältskog, Benny Anderson, Björn Ulvaeus, Anni-Frid
Liyngstnd. Popularni so postali leta 1974, ko so zmagali na Evroviziji s pesmijo Waterloo.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
HIŠA LUTK - KJE SO LUTKE DOMA?
DOMEN VAUPOTIČ
NATAŠA KLIS
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
152
3
Prosta vstopnica
V svoji raziskovalni nalogi z naslovom Hiša lutk – Kje so lutke doma? se bom osredinil na razvoj lutkarstva in
lutkovnega gledališča v Mariboru. Preučil bom zgodovino, lutkarske tehnike in pristop k izboru besedil za
uprizarjanje. Zanimalo me bo, kakšen odnos imajo danes otroci do lutk. V ta namen bom zbiral gradiva, opravil
intervjuje s strokovnjaki s področja lutkovne umetnosti in opravil ogled lutkovne predstave z učenci prve triade
ter z njimi opravil pogovor o predstavi. Skušal bom dognati, kako lutka vpliva na njihov odnos do kulture,
umetniške besede in gledališča.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
ROCK VS. HIPHOP
PRIMOŽ ROBNIK
ELIZABETA ZAKRAJŠEK
OŠ TABOR I MARIBOR
147
4
Prosta vstopnica
Ko slišimo besedi hiphop in rock, jih večina pomisli na uporništvo, droge in nasilje. Ko slišijo besedo hiphop, so
prva asociacija verjetno tolpe iz New Yorka in spopadi med njimi. Ob besedi rock pa jih mnogo pomisli na
stereotip seksa, drog in rock n` rolla. Sej je vse to res in resničnosti prej navedenih dejstev ne tajim, vendar
večina ljudi zaradi teh opazk ne opazi lepot obeh stilov glasbe, ju zaničuje in nikoli ne pokaže zanimanja za
37
njuno zanimivo in obširno zgodovino, ki se ne vrti le okoli drog in nasilja. Ker sem tudi sam ljubitelj obeh
stilov, predvsem rocka, se mi zdi škoda, saj sta oba stila glasbe zelo zanimiva, če le odmislimo na staromodne
stereotipe o takšni glasbi.
Do podatkov sem prišel s pomočjo ustrezne strokovne literature, nekaj teorije pa sem zapisal tudi sam. Pri
raziskovanju sem se poslužil anketnega vprašalnika.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ZLATA DOBA SLOVENSKE POPEVKE
SARA MATAK, SANELA ČREŠNIK
KOZAR BEŽAN PETRA
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
138
5
V svoji nalogi Zlata doba slovenske popevke se bom vrnila v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je slovensko
glasbeno sceno zaznamovala slovenska popevka. Med učenci, starši in učitelji naše šole bom izvedla anketo in
skušala ugotoviti ali poznajo ta festival in njegove največje uspešnice. Obiskala bom tudi pevce, ki so takrat
peli in ustvarjali ter se z njimi pogovorila o njihovh doživetjih.Ogledala si bom razstavo v mariborskem
Pokrajinskem muzeju, ki je posvečena Ivu Robiču in ustvarjalcem glasbe in mode v zlatem obdobju slovenske
popevke. Informacije bom pridobila tudi v arhivu RTV Slovenija.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
KAJ PA TI POSLUŠAŠ?
MIHA CEROVŠEK
BOJANA MAČEK
OŠ FRANCA ROZMANA-STANETA MARIBOR
135
6
V raziskovalni nalogi z naslovom Kaj pa ti poslušaš?, sem raziskal kakšno glasbo poslušajo učenci stari od deset
do petnajst let ter učitelji na naši šoli. Zanimalo me je tudi ali glasba, ki jo poslušajo, vpliva na njihov način
oblačenja, govorjenja in življenja. Za boljše razumevanje tematike sem se najprej posvetil raziskovanju, kaj
sploh glasba je ter kako jo delimo. Odkril sem, da je glasbo vedno težje deliti na različne sloge, saj se skozi
zgodovino le-ti prepletajo in dopolnjujejo. S pomočjo ankete, ki sem jo izvedel, sem prišel do ugotovitev, da
tako najstniki kot odrasli glasbo pogosto in povsod poslušajo; najstniki preko modernejših medijev (mp3, ipod), odrasli pa preko radia. Tako na odrasle kot najstnike glasba in njihovi izvajalci ne vplivajo posebno,
ravno tako glasba, ki jo poslušajo ne določa njihovega stila oblačenja, obnašanja in govorjenja.
VARSTVO OKOLJA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
S ČEBELAMI SE ZAČNE... IN KONČA
KATJA ZEMLJIČ, VALENTINA LEPOŠA
VORŠIČ JASMINA
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
143
1
Prosta vstopnica
Za nalogo o čebelah sva se odločili zaradi člankov v časopisih in po televiziji, ki so poročali o množičnem
pomoru in izginotju čebel. Razmišljali sva tudi o izjavi znanstvenika Alberta Einsteina, da bo potem, ko bodo
čebele izginile, po 4 letih izginil tudi človek.
Ko sva začeli malo iskati po internetu in časopisih, sva zasledili veliko člankov o čebelah, njihovem pomoru,
vzrokih za njihov pomor...itd. Radi bi povprašali tudi kakšnega čebelarja, ki ima v zvezi s tem izkušnje.Prav
tako se bova pozanimali, katera sredstva uporabljajo kmetovalci in ali je možno, da se sledi teh najdejo na
naših mizah.
Zavedava se, da so čebele zelo pomembne za življenje in za naš planet, saj nam posladkajo dan z medom in
oprašujejo rastline.
Verjetno vsi vemo, da brez čebel življenje ne bi bilo mogoče, saj so ene izmed najbolj pomembnih
opraševalcev na svetu.
Če ne bi opraševale rastlin, ne bi zrasle nove rastline, rastline pa nam dajejo kisik za dihanje.
38
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
FOSILNA GORIVA NUJNO ZLO
GREGOR JECL
MOJCA LIPOŠEK ZRIM
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
142
2
Prosta vstopnica
Zadnja leta nas znanstveniki opozarjajo na probleme podnebnih sprememb, učinka tople grede ter segrevanja
ozračja. Zato smo zaslužni predvsem ljudje, ki s svojim neekološkim ravnanjem uničujemo naš planet in
posredno sebe. Zaradi prevelikih izpustov toplogrednih plinov v ozračje naša atmosfera absorbira preveč
toplote, namesto da bi sončne žarke, ki se odbijejo od površine Zemlje, spustila nazaj v vesolje. Zato lahko v
veliki meri krivimo fosilna goriva, ki jih ljudje uporabljamo že več 100 let. Čas je, da spremenimo način
pridobivanja in izkoriščanja energetskih virov in se zatečemo k alternativnim virom energije.
V svoji raziskovalni nalogi sem skušal predstaviti nekaj futurističnih virov energije in ideje, ki bi lahko
izboljšale naš svet. Predstavil sem tudi nekaj svojih predlogov, s katerimi bi privarčevali sredstva in pomagali
našemu planetu. Zavedati se moramo problemov, ki jim stojimo naproti in se naučiti varovati naš planet.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
MANJ PLASTIKE NA POKOPALIŠČIH
URŠKA VIDOVIČ, KATARINA FRAS
VESNA DUŽIČ
OŠ FRANCETA PREŠERNA MARIBOR
141
3
Prosta vstopnica
Dan spomina na mrtve. 1. november. Odsev svetlobe v različnih barvah. Zagotovo od sveč različnih oblik,
velikosti in načinu žarjenja. Je ves ta ceremonial mar tistim, ki jih obiščemo? Ali je morda misel o ostankih
izgorelih sveč, ki romajo v smeti, celo kesone, bolj pomembna za nas in naše potomce? Z raziskovalno nalogo
smo poskušale ugotoviti, kakšen vpliv imajo nagrobne sveče iz plastike PVC na okolje, koliko ton izgorelih
nagrobnih sveč odvržemo, jih recikliramo in ali je uporaba nagrobnih sveč iz plastike okolju prijaznejša. Z
obdelavo podatkov iz ankete smo ugotavljale, kako so ljudje seznanjeni o škodljivih vplivih nagrobnih sveč na
okolje in zakaj ljudje sploh prižigamo sveče na grobovih. Zavedamo se, da lahko prispevamo svoj del k
varovanju okolja z uporabo okolju prijaznejših materialov in s tem zmanjšamo količine odpadkov, ki jih zaradi
snovne neustreznosti ni mogoče reciklirati.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
NE POČISTIMO SAMO PRED SVOJIM PRAGOM
JERNEJ COLNARIČ, JAKA MOHORKO
ZLATKA BERTALANIČ BERDEN
OŠ FRANCETA PREŠERNA MARIBOR
140
4
Mesto Maribor ima velike probleme glede odlaganja smeti. Ker je pobreško smetišče že nekaj let polno, sedaj
hranimo smeti v Dogošah. Smeti, ki jih odvržemo, najprej odpeljejo v Lenart, kjer jih stisnejo, nato jih
pripeljejo nazaj v Dogoše. Sedaj je tudi tam že skoraj zmanjkalo prostora, smrad pa se širi kilometre daleč. Na
dan Mariborčani odvržemo kar 200 ton odpadkov, zato se je v Dogošah že nabralo zelo veliko odpadkov. Z
najino raziskovalno nalogo želiva opozoriti, kako velik problem postajajo v današnjem svetu odpadki. Rešitev ni
le v ločevanju odpadkov in recikliranju, ampak vse bolj v zmanjševanju količine odpadkov.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ADIJO ŽARNICA Z ŽARILNO NITKO
JAKA HEDŽET
IRENA HORVAT
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
139
5
V času, ko zaradi podnebnih sprememb vsi govorimo o tem, kako varčevati z energijo, se zdi čudno, da še
vedno pristajamo na uporabo žarnic z žarilno nitko. Jeseni je Evropska unija začela postopno odstranjevati z
evropskega trga vse energetsko potratne žarnice. Namen tega je predvsem varčevanje z energijo in zmanjšati
izpust toplogrednih plinov in CO2 in prispevati k manjšemu segrevanju planeta. Zato sem se odločil, da tudi
39
sam dodam svoj kamenček v mozaik tega problema. Naredil sem izračun porabe električne energije pri uporabi
navadnih in varčnih žarnic. S pomočjo ankete sem raziskal, katere žarnice uporabljamo za razsvetljavo, kaj je
svetlobna onesnaženost in kako bi jo zmanjšali. Ugotovil sem, da smo ljudje na področju varčevanja z energijo
in onesnaževanja okolja še premalo ozaveščeni, da s škodljivimi odpadki vsi ne ravnamo pravilno in da nekateri
ne varčujejo z energijo. Veliko ljudi ni seznanjenih z ukrepi, ki jih uvaja Evropska unija in posledično tudi naša
država.
ZDRAVSTVO, VETERINARSTVO, ŠPORT
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
ANTIBIOTIK, PA BO! ALI RES?
JAKA ROTMAN PRIMEC
EVA RAUŠL
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
156
1
Presenečenje
V svoji raziskovalni nalogi želim na primeru naše šole dokazati uporabo antibiotikov med učenci naše šole ter
odkriti ozaveščenost staršev, kako ravnajo ob prvih bolezenskih znakih ter ali lajšajo prve bolezenske znake z
uporabo domačih zdravil ali posežejo kar po antibiotikih. Zanima me pravilna raba in varna uporaba
antibiotikov pri učencih naše šole. Z vprašalnikom želim ugotoviti, da se starši v veliki meri zavedajo pomena
pravilne in varne uporabe antibiotikov ter da upoštevajo navodila o časovnih razmakih, trajanju zdravljenja in
odmerjanju antibiotikov.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
RAZŠIRJENOST IN KVALITETA ŽIVLJENJA OSNOVNOŠOLCEV Z ASTMO
LUKA VARDA
NATAŠA ŠTOK
OŠ TABOR I MARIBOR
156
1
Presenečenje
Astma je bolezen, za katero je značilno kronično vnetje sapnic (bronhijev). V splošnem velja, da jo ima od 15
do 17 % ljudi. Pri otrocih naj bi bila pogostost pojavljanja okoli 10 %. V zadnjih letih naj bi se zaradi uporabe
novih zdravil, napredka na področju preprečevanja, vzgoje in izobraževanja ter samokontrole bolezni kvaliteta
življenja bolnikov izboljšala.
Z nalogo sem želel ugotoviti, kakšna je razširjenost astme med osnovnošolci in kakšna je kvaliteta njihovega
življenja, ter kako zdravi osnovnošolci gledajo na problematiko otrok z astmo. Za namen raziskovalne naloge
sem uporabil anketo.
Ugotovil sem, da je astma pogosta bolezen otroške dobe, ima jo 9,8 % preiskovanih osnovnošolcev. Z boleznijo
so tako otroci brez astme kot astmatiki dobro seznanjeni. Kvaliteta življenja astmatikov je po mnenju obeh
skupin otrok še vedno relativno slaba.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
PANDEMSKA GRIPA
NEJC KRAJNC
IRENA PROSENJAK
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
149
2
Prosta vstopnica
Letos se je pojavila nova oblika gripe – pandemska gripa. Zadal sem si nalogo, da raziščem vse, kar je mogoče o
tej gripi, delno zaradi zanimanja, predvsem pa iz strahu pred njo. Ugotavljal bom, kje se je začela širiti, na
kakšen način, kdo jo povzroča, kako se obvarujemo pred njo in kakšne so posledice.
Raziskal bom možnosti cepljenja in stranske učinke, ki se lahko po cepljenju pojavijo. Obiskal bom Zdravstveni
dom, kjer bom dobil informacije iz prve roke. Sestavil bom anketo, s katero bom preveril, koliko vemo o gripi
in kakšno mnenje imamo o njej, ali se bodo ljudje cepili ali ne in vzroke, zakaj se ne bodo. Napravil bom
posnetek stanja na naši šoli in ugotovil, koliko smo obveščeni in osveščeni.
Pričakujem, da bom s predstavitvijo rezultatov, ki jih bom zbral, veliko pripomogel k večji obveščenosti
šolarjev in odgovornosti vseh nas.
40
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
LJUDJE IN ŽIVALI
ANJA ZGAGA, MATEJA DREV
PETRA NAPAST
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
127
3
V najini raziskovalni nalogi sva raziskovali kako v Mariborskem zavetišču skrbijo za živali, kako za živali skrbijo
učenci naše šole, koliko živali imajo in kakšen je odnos človeka do živali. S pomočjo anket sva ugotovili večino
tega. Razdelili sva jih v 6, 7, 8 in 9 razredih. Opravili sva intervju z vodjo zavetišča Rokom Štiblerjem in za en
dan prostovoljno pomagali oskrbniku v zavetišču. Ugotovili sva, da delo oskrbnika ni preprosto, včasih je lahko
tudi nevarno, ampak je pravo delo za ljubitelje živali in tiste, ki jim ni vseeno za zapuščene, bolne in lačne.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
(NE)VARNOST PRI POTAPLJANJU
MAŠA TOMAŽIČ
DAVID CUDER
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
120
4
Za raziskovalno nalogo sem se odločila, ker me zanima koliko so osnovnošolci tretje triade osveščeni o ne
varnostih med potapljanjem ali ne. Zanima me tudi koliko pravil tega športa poznajo in do kakšne mere jih
upoštevajo. Moje raziskovalno vprašanje se glasi : »Koliko so učenci tretje triade osveščeni o nevarnostih v
podmorskem svetu?« Predvidevam, da se bodo rezultati gibali nekje v sredini, saj se zavedam, da bi za
obvladanje potapljanja – tako prosto kot scuba- morali opraviti tečaj, ki ga večina mojih vrstnikov še nima.
Sicer pa bom rezultate poskušala dobiti s pomočjo ankete.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
VPLIV PREHRANE NOSEČNIC NA ZDRAVJE OTROK IN RAZVOJA MLEČNIH ZOB
MIRJAM FAŠMON, KLARA VREČIČ, MARTIN ŠTUMBERGER
LUDVIK VIČIČ
OŠ KAMNICA
110
5
Skozi raziskovalno nalogo smo želeli raziskati, kako na zdravje dojenčkov in mater vpliva prehrana nosečnic.
Zanimalo nas je, kako lahko zdrava in uravnotežena prehrana, ki jo matera uživa že tekom nosečnosti, vpliva
na razvoj mlečnih zob in zdravje otroka.
Že pred načrtovano zanositvijo ali kmalu po njej je pametno, da nosečnica opravi preventivni zobozdravstveni
pregled, ter se še dodatno pouči o vzdrževanju pravilne in temeljite ustne higiene. V nosečnosti je ženska
zaradi hormonskih nihanj še veliko bolj izpostavljena tveganju za razvoj vnetja dlesni in obzobnih tkiv.
Tovrstna vnetja namreč povečujejo tveganje za prezgodnji porod.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
RAZVOJ NOGOMETA V MARIBORU
MARUŠA HRASTNIK, KARMEN ULBIN
KLEMEN KOTNIK
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
105
6
Maribor je znan po tem, da je nogometno mesto. Vsakemu Mariborčanu bije srce le za en klub – NK Maribor, ki
se je skozi leta zelo razvil. Ustanovljen je bil leta 1919, ko so v kavarnici Jadran ustanovili 1. slovenski športni
klub Maribor. Maja leta 2007 je Maribor postal bogatejši za novi stadion, ki je trenutno najlepši, največji in
najnaprednejši v Sloveniji. Maribor je nogometno zelo razvit. Ima veliko vaških navijačev. Tudi med mladimi je
zelo priljubljen šport, saj veliko mladih fantov in zadnje čase tudi deklet trenira nogomet. V Mariboru imamo
tudi ženski nogometni klub. V raziskovalni nalogi bova opisovali nogomet skozi čas, nogomet danes,
predstavljeni bodo nekateri uspehi slovenskih in mariborskih nogometašev. Omenili bova Svetovno prvenstvo v
nogometu, na katerega se je uspešno uvrstila naša reprezentanca. Učenci II. in III. triade naše šole bodo
anketirani v zvezi s tem priljubljenim športom in z dobljenimi odgovori bova potrdili ali ovrgli zadane hipoteze.
41
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
CEDEVITA
POLONA HENČIČ
SILVIJA OŠLOVNIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
100
7
Cedevita je prehransko dopolnilo. Če je popijemo preveč ali jo pijemo premalo razrečeno je lahko zelo
škodljiva. Še posebej nevarni so izdelki v katerih je voda že priložena saj je količina te vode premajhna. Da bi
izvedela koliko otrok pije cedevito sem izvedla anketo.
Menim, da je cedevita škodljiva a če jo pijemo v normalnih količinah ne škoduje našemu telesu. Po drugi strani
pa menim, da je lahko vsaka stvar škodljiva, če je popijemo oz. pojemo preveč.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
KAJ SKRIVA NAŠA HRANA ?
LEON KOVAČIČ
ALENKA ČASAR
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
100
8
V moji nalogi bom pisal o aditivih v hrani. Zanima me:
-
kje vse jih najdemo,
koliko različnih jih poznamo,
ali so tisti v vsakdanji prehrani škodljivi,
katere najdemo v industrijsko obdelanih živilih,
kateri so v Evropi dovoljeni in kateri ne,
Pregledal bom, ali tudi v šolskih malicah najdemo katerega.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ŠTIRINOGI LOVCI
ALJOŠA MESAREC
PETRA DROFENIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
98
9
V svoji raziskovalni nalogi bom podrobno opisal pasmo Beagle. Predstavil bom značajske lastnosti, zunanjost,
vse v zvezi s prehranjevanjem, razmnoževanjem in življenjskim prostorom. Preveril pa bom tudi, kakšno je
poznavanje in kakšna priljubljenost te pasme med učenci naše šole.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
SRCE NOGOMETNEGA TRENERJA
ALJAŽ ŽURMAN
GREGOR HARTMAN
OŠ FRANCETA PREŠERNA MARIBOR
85
10
V raziskovalni nalogi sem predstavil delo nogometnega trenerja, njegovo zdravje in obvladovanje stresnih
situacij v vsakdanjem življenju.
Naslov naloge:
MLADI IN SPOLNOST
Avtor:
MOJCA GRAH, NINA KROJS, MOJCA KOLMANIČ
Mentor:
KARMEN FOŠNARIČ – KOZAR
Šola:
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
Št. točk:
81
Mesto:
11
V naši nalogi bo osrednja tema spolnost, saj smo v obdobju, ko nas to zelo zanima. Opažamo in slišimo, da
imajo vse mlajši ljudje spolne izkušnje, prav tako menimo, da premalo parov uporablja zaščito, itd. Zanimalo
nas bo, kaj se dogaja v našem ožjem okolju, s kom se mladostniki o tej temi pogovarjajo, kaj pogrešajo in
podobno.
Te stvari nas skrbijo, zato smo se lotile te naloge.
42
ZGODOVINA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
IDEOLOGIJA NACIZMA IN NJEGOVE POSLEDICE
IVAN KOVAČIČ
KATJA KOVAČIČ
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
146
1
Prosta vstopnica
Za raziskovalno nalogo Ideologija nacizma in njegove posledice sem se odločil, ker sem želel podrobneje
spoznati to temo. Obdobje, v katerem je nacizem nastal, in posledice, ki so mu sledile, me že dalj časa
zanimajo. Ugotoviti sem želel tudi odnos učencev do te problematike, saj me je zanimalo, ali se zavedajo,
kakšne grozote je takšno mišljenje povzročilo v zgodovini.
Nalogo sem razdelil na dva dela, na teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu sem predstavil ideologijo
nacizma, vzpon nacizma na oblast, kako je nacizem vplival na življenje ljudi in na družbo pred in med drugo
svetovno vojno, kaj se je zgodilo z nacisti po koncu vojne in neonacizem danes. V empiričnem delu pa sem
izvedel raziskavo med učenci 8. in 9. razredov naše šole s pomočjo anketnega vprašalnika in opravil intervju z
gospo, ki je bila zaprta v koncentracijskem taborišču.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
NAJDBE IZ POZNE BRONASTE DOBE NA POBREŽJU
NIKO ŠETAR
MARJETKA BERLIČ
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
142
2
Prosta Vstopnica
Živim na Pobrežju, a nikoli nisem razmišljal o arheološki preteklosti svojega kraja. Na Malem simpoziju v
Pokrajinskem muzeju v Mariboru sem predstavljal najdbe iz bronaste dobe na Pobrežju. Odprlo se mi je še
več vprašanj. Svoje raziskovanje sem razširil, saj so najdbe iz pozne bronaste dobe dobile posebno vrednost, ko
so pri gradnji avtoceste pred leti arheologi našli še naselje, ki pripada tako imenovani kulturi žarnih grobišč.
Zanimalo me je, če so domačini seznanjeni z najdbami. Predvideval sem, da ljudje bolj malo poznajo svojo
okolico, kar sem s pomočjo ankete tudi dokazal. Pregledal sem ustrezno literaturo, izdelal fibuli, opravil
anketo in intervju. Sodeloval bom pri načrtovanju arheološke učilnice na prostem na dvorišču naše šole.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
RIMSKI NAKIT NA SLOVENSKIH TLEH
VERA HOMŠAK
KLAVDIJA ŠIPUŠ
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
133
3
V raziskovalni nalogi sem poskušala raziskati značilnosti nakita iz rimskega obdobja, ki so ga našli na slovenskih
tleh. Predstavljene so različne vrste: naglavni in vratni nakit ter nakit rok in nakit na obleki; na kratko je
omenjen tudi nakit nog. Raziskala sem predvsem vrste in oblike nakita, materiale, oblike in okrasitev.
Skušala sem ugotoviti, kaj je nakit Rimljanom pomenil, koliko so ga uporabljali in kateri sloji prebivalstva so ga
nosili.
Raziskovanje nas je vodilo v Pokrajinski muzej Maribor in Pokrajinski muzej Ptuj, kjer je shranjenih zares veliko
primerkov raznovrstnega nakita.
Rimski nakit na slovenskih tleh predstavljam z lastnim izdelkom.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
IZGUBLJENO OTROŠTVO
DAVID ŽOLGER, LUCIJAN LUČIČ ŠRAJER
MIRJANA COLNARIČ
OŠ FRANCETA PREŠERNA MARIBOR
131
4
43
V današnjem času imamo mladi t.i. razvitega sveta vsega na pretek: ne manjka nam hrane, tehničnih
pripomočkov, šolanje je samo po sebi umevno. Ko naju najini stari starši opazujejo v tem razkošju, večkrat
rečejo:" Oh, ko bi nam bilo tako lepo...". Utrnejo se jim spomini. Tako se nama je porodila ideja, da bi
podrobneje raziskala, kako je potekalo otroštvo na območju Maribora v času druge svetovne vojne. Še posebej
naju zanimajo različne usode, ki so spremenile vsakdanje življenje otrok, kakšne so bile možnosti za šolanje,
kako so preživljali prosti čas, če so ga sploh imeli. Med vojno ni bilo vseeno, v katerem okolju (mestnem,
podeželskem,...) si živel. Zato sva intervjuvala ljudi, ki so svoje otroštvo preživljali med vojno, pregledala sva
literaturo in poiskala različne vire na to temo.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ŽENSKE, KI SO SPREMENILE SVET
VIVIAN MOHR
MARJETKA BERLIČ
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
127
5
Skozi zgodovino se je veliko žensk ukvarjalo s politiko. Že v starem Egiptu sta vladali faraonki Nefretete in
Kleopatra. Prva mogočna in skrivnostna, druga razvpita in bolj znana. Tudi v Evropi je bilo veliko pomembnih
vladaric: v srednjem, v zgodnjem novem veku, pozneje pa znameniti Marija Terezija in Katarina Velika. Njuni
mogočni vladavini bom skušala primerjati z vladanjem žensk danes (od Indire Gandhi do Angele Merkel).
Zaustavila sem se še pri britanskih kraljicah in ženah pomembnih politikov.
Ljudje premalo razmišljamo o tem, da so tudi ženske spreminjale svet. Zato ta raziskovalna naloga, v kateri
bom raziskala življenje pomembnih političark nekdaj in danes. Zanima me ali je res, da ljudje bolje poznajo
moške ali ženske politike. Rada bi raziskala tudi odnos ženskih voditeljic do vojskovanja. Moje mnenje je, da
na političnem področju ženske niso prav nič zaostajale za moškimi. Razlikujejo se le po številu, ali kot je danes
moderno po »kvotah«.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
ŽIVLJENJE MED PRVO SVETOVNO VOJNO
UROŠ LIPOVŠEK, NEJC GJURA
ALEKSANDER KELEMINA
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
126
6
V raziskovalni nalogi bova raziskala, kakšno je bilo življenje med prvo svetovno vojno. Uporabila bova
predvsem metodo dela z viri. Posebno poglavje bova posvetila življenju na fronti. Opisala bova, kako je
potekalo pozicijsko bojevanje in v kakšnih razmerah so živeli vojaki. Pri tem bova predvsem uporabila spomine
vojakov. Raziskala bova tudi življenje v zaledju. Posebej bova raziskala tudi položaj žensk in otrok. Posebno
poglavje bova posvetila bojem na soški fronti, saj se je na njej bojevalo veliko Slovencev. Ugotovljena dejstva
bova primerjala z značilnostmi bojevanja v sodobnem času.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
CERKEV SV. MARTINA V KAMNICI KOT KULTURNO ZGODOVINSKI SPOMENIK
META AMBROŽIČ, VINSENT VILČNIK, LUCIJA COJZER
VINKA ZALAR
OŠ KAMNICA
113
7
Smo učenke 8.razreda in obiskujemo OŠ Kamnica. V Kamnici kjer živimo imamo mnogo znamenitosti, med njimi
je tudi cerkev Sv. Martina. A ker o njej ne vemo veliko, smo se odločile, da jo bomo podrobneje predstavile v
naši RN. Želimo ugotoviti kako se je cerkev Sv. Martina razvijala skozi zgodovino in ali je kot kulturno
zgodovinski spomenik lahko tudi kot turistična znamenitost. Odločile smo se, da bomo podrobneje raziskale
stare in nove zapiske in ugotovile, če se ti ujemajo. Cerkev Sv. Martina je znana kot baročni biser, zato nas
zanima kakšno vlogo je imela v baroku in če se je njena vrednost ohranila do danes. Zanima nas koliko vedo o
njej različne generacije, zato smo se odločile, da naredimo anonimno anketo. Želimo spodbuditi sovrstnike in
tudi ostale, da bi si ogledali cerkev Sv. Martina, saj je res zanimiva in čudovita.
44
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
KDO SEM IN OD KOD IZVIRAM
JAKA ZUPANIČ
MARJETKA BERLIČ
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
99
8
S pomočjo raziskovalne naloge sem želel bolje spoznati svoje prednike, kraje kjer so živeli in način njihovega
življenja. Priimek Zupanič, ki sem ga dobil od svojega očeta, je znan na Dravskem polju, medtem ko je priimek
moje mame (Bončina) pogost v krajih doline reke Idrijce in okoliških hribov. Glede na to, da sta starša iz
različnih koncev Slovenije, sem iskal prednike na Štajerskem, Primorskem in Gorenjskem. Moje terensko delo
je obsegalo obiske pri starejših sorodnikih, ki so se še spominjali prednikov in takratnega načina življenja. V
rodbini so bili nekateri podatki že znani in zbrani. Te podatke sem želel dopolniti in raziskati podrobnosti.
Preglavice mi je povzročalo tudi preseljevanje ljudi, posebno na Štajerskem. Odločil sem se, da bom delo še
nadaljeval. Nisem si mislil, da bom potreboval toliko časa za iskanje podatkov.
5.2. POVZETKI INOVACIJSKIH PREDLOGOV, DOSEŽENA MESTA IN NAGRADE
FIZIKA, ASTRONOMIJA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
VARNE TOČKE
JAN KORDEŽ
NEVENKA JAKOPIČ PIJANMANOV
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
139
1
Inovacijskega predloga Varne točke sem se lotil, ker me zanima, kako na nas vpliva vsakodnevno izpostavljanje
elektromagnetnemu sevanju. Moj namen je, da ugotovim, kje elektromagnetnega sevanja ni ali pa je tako
majhno, da na nas ne vpliva. Kolikšno je dejansko sevanje v učilnici, bom raziskoval s pomočjo merjenja
elektromagnetnega sevanja z analizatorjem in sondo. Ugotovil bom, kolikšno sevanje je v bližini določenih
naprav. Kaj o sevanju menijo učenci osmega in devetega razreda, bom raziskoval z anketo na naši šoli. S
pomočjo ankete bom ugotovil, če so učenci že slišali za elektromagnetno sevanje, koliko vedo o njem, kako bi
ocenili svojo izpostavljenost sevanju, in če menijo, da so bili kadarkoli ali kjerkoli izpostavljeni sevanju, ki
lahko povzroči trajne posledice.
INTERDISCIPLINARNO PODROČJE
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
RIS, MEDVED, VOLK - VELIKE ZVERI SLOVENIJE IN MOJE ZAMISLICE
MIRJAM FAŠMON
MIHA KROFEL, ZORA A. JURIČ
OŠ KAMNICA
167
1
Presenečenje
V inovacijskem predlogu združujem ljubezen do biologije in književnosti. Naloge sem se lotila leta 2009, ki je
bilo posvečeno velikim zverem Slovenije. Najprej sem rjavega medveda, volka in evrazijskega risa temeljito
proučila, potem sem se predala domišljiji. Namen moje naloge je spoznati velike zveri Slovenije. V okviru
naloge bom spoznala biologijo velikih zveri Slovenije-(rjavega medveda-Ursus arctos, volka-Canis lupus in
evrazijskega risa-Lynx lynx), ter ekologijo in ogroženost teh zveri. Na podlagi pridobljenega znanja sem
izdelala predloge (zamisli) za predstavitev in približevanje velikih zveri Slovenije vrstnikom in drugim
zainteresiranim z namenom, da bi zveri bolje poznali, razumeli in jih pomagali ohranjati.
45
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
BREZ ŠALE NI ŠOLE
JERNEJA BAVDAŽ, NEJA TURK, ANJA LUKIĆ
ANA KLEMENČIČ
OŠ BORISA KIDRIČA MARIBOR
152
2
Prosta vstopnica
Razvijanje humorja v šoli zadovoljuje obče človeško potrebo po zabavi. Motivirani učenci smo lahko aktivni
sooblikovalci poučevanja in oblikovalci spodbudnega učnega okolja, pod pogojem, da nam šola pusti
soodločati. Inovacijski predlog ponuja več primerov razvijanja humorja med odmori in pri pouku slovenščine.
Razvijanje humorja se nasloni na načelo medsebojnega sodelovanja med učenci in učitelji šole, sproščene
odnose in na sprejemanje drugačnih pogledov na učenje in poučevanje. Pri tem pa opozori na različne načine
zadovoljitve potrebe nadarjenih učencev po pripadnosti, originalnosti in druženju.
Inovacijski predlog želi vplivati na posameznika – učenca, da postane čim bolj aktiven ustvarjalec šolskega
dela, hkrati pa želi opozoriti na vpliv in pomen družbene odgovornosti odraslih/učiteljev do učenčeve
ustvarjalnosti in njegove aktivne vlogi v družbi.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
POLŽEVA DRUGA HIŠA
VITAN FAŠMON , MIRJAM FAŠMON
BREDA KVAR
OŠ KAMNICA
133
3
Zaradi alergij, prostorske stiske, prevelike odgovornosti in denarnih stroškov mnogi otroci nimajo domačih
živali. V najinem predlogu sva kot domačo žival predlagala polža. Proučila sva biologijo polžev in naredila
nekaj domovanj zanje. Za izdelavo sva uporabila odpadni material. Pripravila sva krajši priročnik o življenju
polža, njihovi negi, izdelavi in vzdrževanju kletke...Polž kot domača žival se nama zdi primerna predvsem za
učence 1.triade, zato sva jim rejo polžev predstavila in jih vprašala za mnenje. Preko delavnic z njimi smo
izdelali polžja bivališča v katerih se lahko polža opazuje kak teden in izdelke fotografirali. S pomočjo najine
naloge lahko vsak naredi domek za polže in jih opazuje.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
RADVANJSKA SPECIALITETA
MIHAELA GROS, ŠPELA STRMŠEK
BRIGITA GODEC KOPČIČ
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
121
1
V nalogi predstavljava ponudbo radvanjskih gostiln, restavracij, slaščičarn in hotelov Pri tem bi radi ugotovili,
ali obstaja v ponudbi značilna radvanjska jed in katera je to. Tudi sami bova sestavili predlog za tradicionalni
radvanjski jedilnik ter predlog za radvanjsko jed, ki jo bova demonstrirali in predlagali v ponudbo gostilnam na
našem področju, kot tipično radvanjsko specialiteto.
PSIHOLOGIJA IN PEDAGOGIKA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
ABRAHAMOVKA BARBIE
LARA ŠUMAN, REBEKA RAJŠEK
NATAŠA COLJA
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
153
1
Prosta vstopnica
46
Ali veste, da je lansko leto naša priljubljena lutka Barbi praznovala okroglo obletnico svojega obstoja? Da,
pravilno ste prebrali, imela je abrahama. V inovacijskem predlogu vas bomo najprej popeljali v svet začetkov
Barbik, nato pa gremo k najmodernejšim Barbikam na celem svetu. Iskali bomo tudi podobnosti s punčkami iz
cunj in slavnimi manekenkami. S pomočjo raziskovanja, anketiranja in intervjujev bomo odkrili veliko novega.
Naloge se bomo lotili tudi praktično, in sicer tako, da bomo izdelali čisto svojo lutko…
SOCIOLOGIJA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
OTROK OTROKU – DRZNI SI POMAGATI
LINA AKIF
KLAVDIJA ŠIPUŠ
OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
164
1
Presenečenje
Na Haitiju se je zgodila tragedija. Potres je porušil hiše, šole in bolnišnice, pod ruševinami je ostalo na tisoče
ljudi. V tej državi vlada nizka stopnja izobraženosti. Rada bi, da bi imeli vsi otroci na svetu enake pravice in
možnosti za šolanje. Zato sem izdelala načrt za humanitaren projekt, s katerim bomo učenci naše šole
pomagali učencem na Haitiju. Glavna ideja je, da otrok pomaga otroku. Zato bo učenec naše šole izdelal
Majhno modro vrečko, v katero bo dal osnovne šolske potrebščine, predmet po svoji izbiri ter eno od lutk, ki
predstavljajo različne narodnosti, rase in veroizpovedi. Te bomo za prodajo izdelali sami. Za zbiranje finančnih
sredstev bomo izdelali tudi juwala žogice in afriški boben. Z njimi bomo pomagali obnoviti šolo ali prispevati k
nakupu knjig. Pri delu sem uporabila različne metode: zbiranje informacij; izdelava akcijskega načrta in skic;
vzpostavljanje sodelovanja z organizacijami in izvajanje. S projektom bi rada spodbudila tudi druge otroke, naj
pomagajo.
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
BARVE ČLOVEŠTVA
URBAN FERČEC
SILVIJA OŠLOVNIK
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
151
2
Prosta vstopnica
Človeštvo! Kdo smo in od kod prihajamo? Nam je poznavanje našega nastanka in razvoja lahko v pomoč?
Zagotovo je lahko zavedanje o skupnih prednikih in spoznanje, da smo različni le na zunaj, različnega videza in
kulturnih navad, temelj in vodilo odnosov med ljudmi.
TURIZEM
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
Nagrada:
RADVANJSKI POTOK, MOJ DOBER SOSED
KAJA KLUŽER, TAJA KLUŽER, ŠPELA BOHINEC
VIŠNAR RIBANA
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
155
1
Prosta vstopnica
Naše zanimanje je pritegnil potok v Radvanju. Želimo ga urediti tako, da bi pritegnil čim več mlajših, pa tudi
starejših ljudi, ki se radi zadržujejo v naravi. Uredili bi okolico potoka ter pripravili kratko učno pot. Uredili bi
klopi za počitek (izdelane iz debel dreves) in koše za ločeno zbiranje odpadkov. Ob potoku bi stala hiška agencija Ludvik, v kateri bi imel svoj prostor turistični delavec, ki bi bil tudi izvajalec - vodič učenja v učilnici
na prostem, ali samo vodič. Zaradi nemotenega prehoda iz ene na drugo stran potoka bi postavili dva mostička.
Ob potoku bi tudi namestili izobraževalno informativni tabli (rastlinstvo in živalstvo). Želimo namreč, da bi se
tudi ta del Radvanja uredil in postal zanimiv turistom.
47
UMETNOST
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
UREDITEV VEZNEGA HODNIKA V ŠOLI
TJAŠA HERIČKO, ANA TKALEC, LARA LIZZI
MARIJA STOJNŠEK - KMETEC
OŠ MAKSA DURJAVE MARIBOR
135
1
V začetku šolskega leta 2008/2009 smo otvorili novi vezni hodnik med šolo in telovadnico. Hodnik je še do
danes ostal takšen, kot je bil na začetku. Zato smo se odločile, da naš inovacijski predlog namenimo
oblikovanju tega hodnika tako, da bo všeč nam učencem in ostalim uporabnikom. Kako pa bomo to dosegle?
Najprej bomo s pomočjo ankete ugotovile, kaj želijo učenci, učitelji in osebje naše šole. Nato bomo preučile
literaturo s področja notranjega oblikovanja, povezali se bomo z arhitektom, ki se ukvarja s podobnimi
projekti. Nalogo bomo končale s konkretno izvedbo tako, da bo hodnik postal v resnici prijeten za vse nas.
VARSTVO OKOLJA
Naslov naloge:
Avtor:
Mentor:
Šola:
Št. točk:
Mesto:
FOTOVOLTAIKA
LENA KOCUTAR, ALJA OSMANI
DAVID CUDER
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
136
1
Razlog za izbiro inovativnega predloga je ekološko osveščanje učencev naše šole glede pridobivanja in in
varčevanja energije naravi prijaznejši način.
Pregledali bova dejavnjosti, ki jih določene ustanove že izvajajo in predlagali nekaj inovativnih pristopov k
pridobivanju električne energije.
Do rezultatov bova prišli s pomočjo intervjuja.
48
6.
PREGLED UVRSTITEV ŠOL PO USPEŠNOSTI IN NAGRADE ZA NAJUSPEŠNEJŠE
DOSEŽENO MESTO
NAZIV OSNOVNE ŠOLE
ŠTEVILO TOČK
1.
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
929
2.
OŠ TABOR I. MARIBOR
902
3.
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
883
4.
OŠ PREŽIHOV VORANC MARIBOR
781
5.
OŠ BOJANA ILICHA MARIBOR
753
6.
OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR
728
7.
OŠ MARTINA KONŠAKA MARIBOR
591
8.
OŠ SLAVE KLAVORE MARIBOR
574
9.
OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO MARIBOR
493
10.
OŠ FRANCETA PREŠERNA MARIBOR
419
11.
OŠ FRANCA ROZMANA STANETA MARIBOR
315
12.
OŠ MAKSA DURJAVE MARIBOR
285
13.
OŠ KAMNICA MARIBOR
167
14.
OŠ BRATOV POLANČIČEV MARIBOR
160
15.
OŠ BORISA KIDRIČA MARIBOR
152
16.
OŠ JANKA PADEŽNIKA MARIBOR
146
17.
OŠ ANGELA BESEDNJAKA MARIBOR
139
Število točk je seštevek vseh RN/IP, ki so dosegle najmanj 80% vseh točk.
NAGRADE NAJUSPEŠNEJŠIM ŠOLAM
Šole, ki so po dosežkih svojih avtorjev in mentorjev oziroma po uvrstitvah raziskovalnih nalog in
inovacijskih predlogov najuspešnejše, prejmejo denarno nagrado za nakup knjig po lastni izbiri.
Letošnji prejemniki nagrade so naslednje šole:
1. MESTO
OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
420 EUR
2. MESTO
OŠ TABOR I. MARIBOR
330 EUR
3. MESTO
OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR
210 EUR
49
NAGRADA PUSTOLOVŠČINA
NAGRADO PUSTOLOVSKEGA PARKA BETNAVA PREJME ŠOLA, KI JE DOSEGLA
NAJVEČJI NAPREDEK V PRIMERJAVI Z LANSKIM PROJEKTOM
»MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2009«.
ZA NAGRADO PUSTOLOVŠČINA SE POTEGUJEJO VSE SODELUJOČE ŠOLE V PROJEKTU,
OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE TER DIJAŠKI DOMOVI.
NAJVEČJI NAPREDEK SO DOSEGLE NASEDNJE ŠOLE:
MESTO
ŠOLA
ŠTEVILO TOČK
2009
ŠTEVILO TOČK
2010
1. MESTO
OŠ MARTINA KONŠAKA
0
591
2. MESTO
OŠ TONETA ČUFARJA
362
883
3. MESTO
PRVA GIMNAZIJA
743
1110
Število točk je seštevek vseh RN/IP, ki so dosegle najmanj 80% vseh točk.
V LETOŠNJEM LETU NAGRADO PREJME:
OŠ MARTINA KONŠAKA
ŠOLA PREJME 20 VSTOPNIC ZA PUSTOLOVSKI PARK BETNAVA.
50
6.1. LETOŠNJE NAGRADE NAJUSPEŠNEJŠIM AVTORJEM IN MENTORJEM
NAGRADA »ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE«
NAGRADA ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE JE NAMENJENA AVTORJEM
NAJBOLJŠE RAZISKOVALNE NALOGE ALI INOVACIJSKEGA PREDLOGA,
KI OBRAVNAVA PROBLEMATIKO OTROK IN MLADINE.
V LETOŠNJEM LETU NAGRADO PREJME AVTORICA
MAŠA KARANOVIČ
ZA RAZISKOVALNO NALOGO
POTOVANJE V MATILDIN
FANTASTIČNI SVET
ŠOLA: OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
NAGRAJENKA PREJME NAGRADO ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE MARIBOR
POČITNIŠKO LETOVANJE V DOMU VIRC V POREČU.
51
NAGRADA »P R E S E N E Č E N J E«
MESTNA OBČINA MARIBOR
PODELJUJE NAJUSPEŠNEJŠIM AVTORJEM IN MENTORJEM
NAGRADNI DVODNEVNI IZLET, KI BO ORGANIZIRAN
22. in 23. aprila 2010
Kras – Poreč -Istra
Na dvodnevnem izletu bomo uživali v lepotah slovenskega Krasa,
odkrivali notranjost Istre in se predali užitkom na hrvaški obali.
Raziskovali bomo notranjost kraške jame in si ogledali njene
znamenitosti. Ogledali si bomo tudi najmanjše mesto na svetu, kjer
nekaj sto prebivalcev še vedno voli svojega župana in ostalo mestno
oblast.
NAGRADO PRESENEČENJE PREJME 20 AVTORJEV IN 14 MENTORJEV
RAZISKOVALNIH NALOG IN INOVACIJSKIH PREDLOGOV. MOBITEL CENTER MARIBOR
VSAKEMU UDELEŽENCU IZLETA PODELJUJE TUDI MAJICO IN KAPICO.
52
NAGRADA »PROSTA VSTOPNICA«
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR,
NARODNI DOM MARIBOR,
PLANET TUŠ – KINEMATOGRAFI MARIBOR
PRVA GIMNAZIJA – Gledališka šola
II. GIMNAZIJA MARIBOR - ENGLISH STUDENT THEATER
IN
TOVARNA PODJEMOV – PODJETNIŠKI INKUBATOR UNIVERZE V MARIBORU
PODELJUJEJO NAGRAJENIM AVTORJEM
PROSTE VSTOPNICE
ZA ENO IZMED PREDSTAV, KINOPREDSTAV ALI PRIREDITEV
IZ NJIHOVEGA PROGRAMA 2010.
VSAK NAGRAJENEC LAHKO PREJME DVE VSTOPNICI LE ENE INŠTITUCIJE,
IZBIRA JE PREPUŠČENA NAGRAJENCEM.
NAGRADO PROSTA VSTOPNICA PREJME 49 AVTORJEV
RAZISKOVALNIH NALOG IN INOVACIJSKIH PREDLOGOV,
ČE SO NJIHOVE NALOGE PREJELE VSAJ 136 TOČK.
53
NAGRADA NAJUSPEŠNEJŠEMU MENTORJU/MENTORICI
NAGRADA NAJUSPEŠNEJŠEMU MENTORJU SE PODELI TISTEMU MENTORJU, KI
JE PO DOSEŽKIH SVOJIH AVTORJEV OZIROMA PO UVRSTITVAH RAZISKOVALNIH
NALOG ALI INOVACIJSKIH PREDLOGOV NAJUSPEŠNEJŠI.
NAJUSPEŠNEJŠI MENTORJI LETOŠNJEGA LETA SO:
1. MESTO
KLAVDIJA ŠIPUŠ – OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA
478 TOČK
2. MESTO
JOŽE SENEKOVIČ – OŠ BOJANA ILICHA
311 TOČK
3. MESTO
ELIZABETA ZAKRAJŠEK – OŠ TABOR I.
305 TOČK
Število točk je seštevek vseh RN/IP, ki so dosegle najmanj 80% vseh točk.
V LETOŠNJEM LETU NAGRADO PREJME MENTORICA
KLAVDIJA ŠIPUŠ
ŠOLA: OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
MENTORICA PREJME NAGRADO ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE
PRVOMAJSKI DRUŽINSKI VIKEND PAKET V DOMU VIRC V POREČU ZA DVE OSEBI.
54
PRI REALIZACIJI PROJEKTA »MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2010« SO OB
•
KOMISIJI ZA IZBOR, USKLAJEVANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV V OKVIRU
PROJEKTA »MARIBOR – MESTO ZNANJA IN USTVARJALNOSTI«
IN
•
ORGANIZACJSKEM ODBORU PROJEKTA »MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2010«
S PROSTORI, OPREMO, NAGRADAMI IN PROGRAMOM NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI SODELOVALE
TUDI NASLEDNJE INŠTITUCIJE:
1. LESARSKA ŠOLA MARIBOR,
2. EVROPSI KULTURNI IN TEHNOLOŠKI CENTER MARIBOR,
3. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR,
4. NARODNI DOM MARIBOR,
5. PLANET TUŠ – KINEMATOGRAFI MARIBOR,
6. PRVA GIMNAZIJA MARIBOR,
7. II. GIMNAZIJA MARIBOR,
8. MOBITEL CENTER MARIBOR,
9. MICROSOFT Slovenia,
10. Tovarna podjemov, podjetniški inkubator UM,
11. SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA MARIBOR,
12. I.T.tim
13. Radio City Maribor
MESTNA OBČINA MARIBOR IN ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SE ZA POMOČ
IN USPEŠNO SODELOVANJE VSEM ISKRENO ZAHVALJUJETA.
55
56
LESARSKA ŠOLA MARIBOR
EVROPSKI KULTURNI IN TEHNOLOŠKI
CENTER MARIBOR
LESARSKA ŠOLA JE ODSTOPILA SVOJE PROSTORE IN
OPREMO ZA ZAGOVORE RAZISKOVALNIH NALOG IN
INOVACIJSKIH PREDLOGOV.
EVROPSKI KULTURNI IN TEHNOLOŠKI CENTER
PODELJUJE NAGRADO PUSTOLOVŠČINA ZA ŠOLO, KI JE
NAJBOLJ NAPREDOVALA.
NARODNI DOM MARIBOR
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
MARIBOR
NARODNI DOM JE ODSTOPIL SVOJE PROSTORE ZA
ZAKLJUČNO PRIREDITEV PROJEKTA IN PODELJUJE
NAGRADO PROSTA VSTOPNICA.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
PODELJUJE NAGRADO PROSTA VSTOPNICA.
57
PRVA GIMNAZIJA MARIBOR –
Gledališka šola
II. GIMNAZIJA MARIBOR –
STUDENT ENGLISH THEATER
PRVA GIMNAZIJA MARIBOR PODELJUJE NAGRADO
PROSTA VSTOPNICA.
II. GIMNAZIJA MARIBOR PODELJUJE NAGRADO PROSTA
VSTOPNICA.
PLANET TUŠ – KINEMATOGRAFI
MARIBOR
I.T.tim
PLANET TUŠ PODELJUJE NAGRADE PROSTA
VSTOPNICA.
I.T.TIM ZAGOTAVLJA RAČUNALNIŠKO PODPORO ZA
IZVEDBO PROJEKTA MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA.
58
TOVARNA PODJEMOV
PODJETNIŠKI INKUBATOR UNIVERZE V
MARIBORU
MOBITEL CENTER MARIBOR
TOVARNA PODJEMOV PODELJUJE 5 KOTIZACIJ ZA
UDELEŽBO NA KONFERENCI PODIM.
MOBITEL CENTER MARIBOR PODELJUJE 50 MAJIC IN 50
KAPIC PREJEMNIKOM NAGRADE PRESENEČENJE.
RADIO CITY MARIBOR
I
RADIO CITY JE SODELOVAL PRI OBLIKOVANJU
INOVACIJSKEGA PREDLOGA MLADIH RAZISKOVALCEV.
59
NALOGE, KATERIH POVZETKI SO ZBRANI V KATALOGU, SO NA VPOGLED V
UNIVERZITETNI KNJIŽNICI, GOSPEJNA ULICA 10, MARIBOR
Izdano v 450 izvodih.
Ob podpori Mestne občine Maribor izdala in pripravila Zveza prijateljev mladine Maribor.
Povzetki raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov so identični gradivu, ki so ga posredovale šole.
Tisk: Tiskarna Saje, Darko Saje s.p. Maribor
60
61