TESTNA VPRAŠANJA ZA VODNIKE PSA SPREMLJEVALCA »B-BH«
TESTNA VPRAŠANJA ZA VODNIKE PSA SPREMLJEVALCA »B-BH« 1. Organiziranost Kinološke zveze Slovenije • Kaj pomeni kratica KZS? KZS = Kinološka zveza Slovenije KZS je krovna kinološka organizacija v Sloveniji. Lastniki psov so včlanjeni v lovska ali športna kinološka društva in pasemske klube, ki so združeni pod okriljem KZS. Področja delovanja: - koordinacija dela pri razvoju kinologije v Sloveniji - vodi rodovno knjigo in knjigo šolanih psov - vodi seznam lastnikov čistopasemskih psov, društev, rejcev in registriranih psarn - organizira in skrbi za strokovno izobraževanje na področju kinologije - sodeluje in usklajuje delo kinoloških in lovsko kinoloških društev • Kaj pomeni kratica FCI? FCI = Federation Cynologique Internationale = Mednarodna kinološka zveza FCI je mednarodna kinološka organizacija, ki združuje nacionalne kinološke organizacije. Leta 1911 so jo v Parizu ustanovile Kinološke zveze Belgije, Nemčije, Francije, Nizozemske in Avstrije. Med prvo svetovno vojno je razpadla in je bila na pobudo Francije in Belgije ponovno ustanovljena leta 1921. FCI ima sedež v Thuinu, Belgija. • Kateri je najvišji strokovni organ KZS? Skupni zbor sodnikov Po statutu iz leta 1993 je strokovno delo ponovno ločeno od upravnega dela. Najvišji strokovni organ je od tedaj skupni zbor sodnikov (sodniki za zunanjost in sodniki za delo), ki izmed svojih članov izvoli izvršilni strokovni organ = strokovni svet. • Kateri je najvišji strokovni organ KZS na področju šolanja psov? Komisija za šolanje pri KZS. Naloga te komisije je skrb za celotno realizacijo tekmovanj in izpitov v Sloveniji, predlaga sodnike za sojenje na prireditvah in skrbi za posamezna področja izobraževanja kadrov na področju šolanja psov. • Kateri je temeljni predpis KZS? Statut KZS. Statut KZS je temeljni predpis KZS, v katerem so opredeljene: - dejavnost in članstvo - organi KZS in področja njihovega delovanja - odgovornosti organov in pooblastila - temeljne ustanovne določbe in določbe o prenehanju delovanja Statut sprejemajo predstavniki članov na redni letni skupščini. • Katerega leta je bila KZS sprejeta v Mednarodno kinološko zvezo (FCI)? 1992 kot 1995 kot redna članica pridružena članica Po razpadu Jugoslavije je morala Slovenija kot nova država ponovno zaprositi za članstvo v FCI. Zaradi dobrih strokovnih referenc, da gre pri Sloveniji za kinološko razvito in dobro organizirano državo, smo bili deležni zaupanja in relativno hitro sprejeti v pridruženo članstvo. Za zgodovino KZS pa je bil izjemno pomemben dogodek njeno sprejetje v redno članstvo FCI 30. maja 1995. Tega dne so namreč delegati FCI v Bruslju KZS, ki sta jo kot delegata zastopala Štefan Šinko in Miroslav Zidar, soglasno sprejeli kot polnopravno (federalno) članico. • Kaj je kinologija? Veda, ki se ukvarja s proučevanjem (predvsem rodovniških) psov. Kinologije je zelo širok pojem, saj pod to besedo razumemo vse, kar se tiče psov, njihovega dela, vzreje, zunanjega videza, uporabnosti, itd. • Kje je sedež KZS? Zapoge 3d, 1217 Vodice 2. Določila pravilnika o izpitnih programih nižjih stopenj · Koliko mora biti star pes, da lahko pristopi k opravljanju izpita za psa spremljevalca? Izpit za psa spremljevalca - izpit A - 12 mesecev. Izpit za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in strokovni izpit za vodnika - izpit B-BH - 14 mesecev. Izpit za psa spremljevalca s preizkusom naravnih zasnov, poslušnosti in s preizkusom obnašanja v naravnem okolju - izpit C - 16 mesecev. • Ali je izpit za psa spremljevalca opravljen, če vodnik ne opravi testa? Ne. Teoretični del testa se oceni kot negativen, če vodnik ne doseže 70% možnih točk. Možno pa je v roku treh tednov ponavljati samo teoretični del izpita, če je pes pozitivno opravil praktični del izpita. • Ali lahko na istem izpitu nastopata dva vodnika z istim psom? Ne. V okviru enega izpitnega roka lahko z istim psom sodeluje samo en vodnik. • Koliko psov lahko na izpit pripelje en vodnik? Največ dva v okviru ene prireditve. Vodnik lahko na izpit na isti dan pripelje največ dva psa. Vodnik, ki je z enim psom že opravil izpit za vodnika psa spremljevalca«, mu le-tega pri drugih psih ni več potrebno opravljati, če se dokaže z izkaznico »vodnik psa spremljevalca«. • Katera vaja ne spada v izpit za psa spremljevalca? Iz poslušnosti: vaja »aport«, »naprej« skoki, stoj v gibanju .... vaje obrambe, sledenja. • Ali naj bo ovratnica pripeta na zateg med izvajanjem izpita? Ne. Pes ima med izvajanjem izpita neprestano na sebi ohlapno kovinsko ovratnico, ki naravnana na zateg. Dodaten ovratnice, kakor tudi usnjen ovratnice, ovratnice proti mrčesu ipd niso dovoljene v času preizkusa. Prepovedana je uporaba električnih ali bodečih ovratnic. • Kdaj se izvaja preizkus strelomirnosti pri izpitu za psa spremljevalca? Streljanje se izvaja pri prosti vodljivosti in pri odlaganju z motenjem. Strelja se dvakrat s 6 mm pištolo z razdalje najmanj petnajstih korakov. Časovni razmak med prvim in drugim strelom je 5 sekund. Prvi strel se izvede po najmanj 15 korakih proste vodljivosti. • Kdaj lahko vodnik psu poveljuje »poleg«? Povelje se sme izreči le na začetku vaje in ob spremembi tempa ali smeri. • Kaj vsebuje preizkus obnašanja v urbanem okolju? Srečanje s skupino ljudi - vodnik s psom se pri izvajanju vaje sreča s pešci (6), ki bodo vnaprej izbrani, pes pri srečanju z njimi ne sme biti obremenjen oziroma se mora obnašati ravnodušno. Srečanje s kolesarjem - na znak sodnika gre vodnik s privezanim psom po ulici mimo kolesarja. Na določeni razdalji se vodnik s psom obrne in nadaljuje hojo proti kolesarju. Srečanje z avtomobili - vodnik mora z navezanim psom mimo več avtomobilov. Pes se mora do avtomobilov in ostalega prometa obnašati nevtralno in ne sme kazati strahu. Srečanje s tekači in skejterji- Vodnik se z navezanim psom sprehaja po vnaprej določeni trasi. Med hojo ju, ne da bi pri tem spreminjala tempo, prehitita najmanj dva tekača ali skejterja. Ko se oddaljita, se obrneta in tečeta ponovno mimo vodnika s psom. Srečanje z drugimi psi - Pri srečanju z drugimi psi se mora pes obnašati nevtralno. Obnašanje privezanega psa in obnašanje do živali - Po kratko prehojeni poti vodnik psa priveže za drog, drevo, ... in se umakne iz vidnega polja psa. V nadaljevanju gre mimo privezanega psa okoli pet korakov vstran drug vodnik z navezanim psom. · Ali lahko pes, ki ni opravil preizkusa strelomirnosti, nadaljuje opravljanje izpita za psa spremljevalca? Da, oziroma ne. Preizkus reakcije na strel je obvezne in se izvaja za tiste pse, ki imajo ta preizkus kot pogoj za vzrejo. Pri ostalih psih se ta del preizkusa ne izvaja. • Kaj preizkušamo v prvem delu izpita za psa spremljevalca? Vodljivost na povodcu in prosto vodljivost, sedi v gibanju, prostor v gibanju in odpoklic ter odlaganje psa z motenjem. • Kaj preizkušamo v drugem delu izpita za psa spremljevalca? Obnašanje v urbanem okolju. Preizkus obnašanja v urbanem okolju sestavljajo vaje, s katerimi se ugotavlja obnašanje psa v odnosu do ljudi, živali in okolja. Preizkus mora zajemati vsakdanje situacije v strnjenem naselju in se ne sme izvajati v okolici matičnega društva. • Kaj preizkušamo v tretjem delu izpita za psa spremljevalca? Teoretično znanje vodnika psa o odgovornem odnosu in življenju s psom. Testna vprašanja iz teoretičnega dela za vodnike psa spremljevalca obsegajo naslednja področja: organiziranost KZS, anatomija in fiziologija psa, prehrana psa, zoohigiena, bolezni psa ter določila pravilnika o izpitnih programih nižjih stopenj. • Kaj se preizkuša na izpitih šolan ih psov? - sposobnosti psov kakovost njihovega - sposobnosti vodnikov ter predvsem - prirojene značilnosti psov šolanja v odvisnosti od stopnje zahtevnosti posameznega izpita. Z opravljenim izpitom psi dokažejo svojo naravno usposobljenost, hkrati pa izpiti omenijo prispevek k zdravju in delovnim lastnostim psov naslednjih generacij. Prav tako izpiti služijo tudi kot preizkusi usposobljenosti psa za življenje v urbanem okolju. · Pri vaji »prostor v gibanju« se mora pes na vodnikovo povelje uleči. Koliko korakov mora vodnik prehod iti, da bo na pravi razdalji za vajo odpoklica? 30 korakov. Ko se pes uleže, gre vodnik še približno 30 korakov naravnost, se ustavi in se takoj obrne proti psu, ki mirno leži. • Koliko korakov mora biti vodnik oddaljen od psa pri vaji »odlaganja«? 30 korakov. Vodnik odide od psa najmanj 30 korakov in se ustavi, obrnjen stran od psa. · Koliko korakov mora vodnik opraviti v prvi liniji vodljivosti na povodcu, preden se obrne levo okrog? 40-50 korakov. Na začetku vaje gre vodnik s psom 40 - 50 korakov, brez ustavljanja, naravnost. · Koliko korakov mora vodnik opraviti po opravljenem obratu levo okrog v teku in koliko v počasni hoji? Vsakič najmanj 10 korakov. Po obratu vodnik s psom napravi še 1O do 15 korakov dinamičnem tempu, nato vodnik pokaže tek in počasno hojo (vsakič najmanj 10 korakov). Prehod iz teka v počasno hojo poteka brez vmesnih korakov. Posamezna sprememba tempa mora biti prikazana z različno spremembo hitrosti. • Kaj je osnovni položaj? Pes sedi ob levi nogi vodnika poravnano (s svojo desno plečko poravnano z vodnikovim levim kolenom. · Ali se mora vodnik, po opravljeni vaji »sedi v gibanju« vrniti na točko, iz katere je to vajo začel in iz te točke pričeti izvajati vajo »prostor v gibanju z odpoklicem«? Ne. Iz poravnanega osnovnega položaja lahko vodnik vajo nadaljuje tam, kjer je zaključil vajo »sedi v gibanju«. O tem odloča sodnik. · Koliko korakov mora vodnik opraviti pri vaji »sedi v gibanju«, da lahko psu poveljuje »Sedi«? 10 do 15 korakov. Iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti naravnost naprej. PO 10 do 15 korakih se mora pes na povelje »sedi« takoj usesti v smeri gibanja vodnika, ne da bi vodnik zato spremenil hitrost hoje, prekinil gibanje ali se ozrl. · Koliko korakov mora vodnik opraviti, pri vaji »prostor v gibanju z odpoklicem«, preden lahko psu poveljuje »Prostor«? 10 do 15 korakov. Iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti naravnost. Po 10 do 15 korakih se mora pes na povelje »prostor« uleči v smeri gibanja vodnika, ne da bi se vodnik zato ustavil, spremenil hitrost in se ozrl. · Ali lahko vodnik samostojno opravlja vaje poslušnosti (brez pomoči sodnika ali inštruktorja)? Da. Vodnik lahko, v primeru, da pozna shemo izpita, samostojno brez pomoči izvaja posamezne vaje, vendar mora pri tem upoštevati navodila sodnika. Sodnik da znak za začetek vaje, vse ostale elemente (obrati, ustavljanje, sprememba tempa) lahko vodnik izvede samostojno. · Ali lahko kandidat za opravljanje izpita za psa spremljevalca pristopi k praktičnemu delu izpita, če ni opravil teoretičnega testa? Ne. • Kateri psi morajo opraviti izpit za psa spremljevalca? Za vse pse, s katerimi želijo vodniki izvajati disciplino C - vaje obrambe in napada - je izpit B-BH obvezen. 3. Splošna vprašanja • S katerimi deli telesa izraža pes svoje razpoloženje? I Z repom, ušesi, gobcem - s celim svojim telesom. · Ste lastnik manjšega psa, proti vam gre drug lastnik manjšega psa. Kaj boste storili? Psa pripnete (če je prost) in greste mirno mimo. V primeru, da je vaš pes prosto spuščen, je pravilno, da ga pred srečanjem z drugim psom pripnete na povodec. Ob srečanju greste mirno mimo drugega vodnika s psom, psa vodite »na kratko«. Lajanje, skakanje, ovohavanje ..... umirjeno, toda odločno preprečite. Navedeno velja tudi za večje pse. · Ste na sprehodu s psom, psa imate prosto spuščenega, na vaše večkratno povelje pes ne pride k vam. Kaj boste storili? Stekli boste stran od psa in ga vabili s sabo. Ko bo prišel do vas, ga boste pohvalili. Če pes na odpoklic ne pride do vas, ne tečete proti njemu in ga ne skušate ujeti, saj bo to dojel kot zelo zabavno igro in se vam bo še naprej izmikal. V takšnih primerih se psu v primernem tempu oddaljujte in ga kličite, naj se vam pridruži. Ko vas »ujame«, ga pohvalite in po možnosti takoj spet spustite. Postopek ponovite nekajkrat v teku dneva. Tako bo pes dojel, da vaš klic ne pomeni avtomatsko omejevanja svobode in konec prijetne igre, temveč mu še vedno nudi možnost sprostitve (vaša pohvala in spuščanje). V primeru, da imate stalne težave z odpoklicem, to pomeni, da za psa niste dovolj zanimivi, zato skušajte z njim navezati boljši odnos oz. kontakt. · Vaš pes, ki ni opremljen z nagobčnikom, se ovohava z drugim, večjim psom. Kaj boste storili? Poskrbeli boste za ustrezno razdaljo med enim in drugim psom. Če je vaš pes na vrvici, ga boste umirjeno, toda odločno »povabili« s sabo, stran od drugega psa. Če je vaš pes spuščen, boste poskušali pritegniti njegovo pozornost ter se oddaljiti od drugega psa, tako da vam bo vaš pes sledil. Nato ga boste na primerni razdalji od drugega psa pripeli na povodec in odšli. • Psa sta naslonila glavi eden na drugega. Kaj boste storili? Umirjeno, toda odločno, bosta vodnika odpeljala psa na primerno razdaljo. Upamo, da sta oba psa na povodcih. Tudi če je na povodcu samo vaš pes, je to boljše kot nič. Odpeljite ga stran od drugega psa, umirjeno in odločno, gibi naj ne bodo hitri ali sunkovite, da ne izzovete pretepa. • Ali mora biti pes vedno privezan? Da. Na privezanega psa bistveno lažje vplivamo v situacijah, ki presegajo običajne okvire (srečanje z agresivnim psom, pretep med psi,... ). Prav tako le pes, pripet na povodec, ne predstavlja potencialne nevarnosti za mimoidoče ljudi, druge pse, ne ogroža varnosti v cestnem prometu in ne moti divjadi v njihovem naravnem okolju. • Privezan pes, ki je agresiven, bo zaradi tega …….. ? Obvladljiv in manj nevaren za okolico. Vseh psov, posebej pa še agresivnih, ne spušča mo z vrvice ali prosto iz varovanega prostora (pesjak, dvorišče). tako ne predstavlja potencialne nevarnosti za mimoidoče ljudi, druge pse, ne ogroža varnosti v cestnem prometu in ne moti divjadi v njihovem naravnem okolju. • S čim pes primarno zaznava okolico? Z nosom (voh). Najbolj razvito in občutljivo čutilo pri psu je voh. Za psa je nos tisto, kar je za človeka oko. Pes smer zračnih tokov, ki mu prinašajo informacije o okolju, določa z uporabo smrčka. Pri zdravem psu je smrček vlažen, kar psu omogoča naglo orientacijo oziroma uporabo čutila (smer vetra) in poveča aktivnost nosnih celic. • Ali se pes nauči povelja? Ne. Pes se nauči s poveljem (izkušnjo) pogojevanega obnašanja. Psa moramo posameznega obnašanja naučiti tako, da bo v končni fazi izvedel želeno dejanje zgolj na slušni vpliv - povelje vodnika. To dosežemo predvsem z motiviranjem psa. Tak način pogojevanja ima začetno obliko - motiv (pozivanje psa k igri). Nato sledi želeno obnašanje - pogoj (povelje in izvedba povelja) ter zaključek z igro - zadovoljitev potrebe. • Kako se morate obnašati, če ste lastnik/vodnik plašnega psa? S psom je potrebno ravnati tako, da se izognete konfliktnim situacijam oz. situacijam, ki pri psu povzročajo strah. V takšne situacije ga je potrebno uvajati postopno. Z obilico podpore s strani vodnika - vodnik naj psa pomiri, da se ne bo čutil več tako ogroženega. Manj je pes prilagojen človekovemu okolju, večja je verjetnost, da se bo na vpliv iz okolja odzval kot na grožnjo in se bo ustrašil. Glavna značilnost strahu je v tem, da je obnašanje vedno usmerjeno v vir strahu, povezanega s krajem in dražljajem. Tisto, česar se bo pes bal, bo v središču njegove pozornosti. V takih primerih se pes lahko odzove: s sovražnostjo - z begom - z otrplostjo - z igro Katero od teh možnosti bo pes izbral, je odvisno od situacije, toda nagibanje k temu, katero bo izbral, je odvisno od pasme oz. značaja. • Vaš pes je zagledal predmet, nanj začne renčati. Kako boste ravnali? Psa prijazno pomirimo. V takšnem primeru obstaja precejšnja verjetnost, da pes na predmet renči iz strahu. Psa prijazno pomirimo in ga poskušamo s spodbujanjem pritegniti, da si predmet v svojem lastnem tempu ogleda in ovoha. Nikakor ga v soočenje s predmetom ne silimo. Ko pes predmet pobližje spozna in se umiri, ga močno pohvalimo. • Na kaj smo pozorni v primeru, ko sta pes in otrok skupaj? Na obnašanje psa in otroka. Paziti moramo, da otrok psu ne povzroča neprijetnih izkušenj - boleči dražljaji, cukanje, .. , saj lahko pes nagonsko reagira obrambno in nehote poškoduje otroka. Prav tako psa in otroka nikoli ne puščamo samih, saj majhen otrok za psa predstavlja igračo, plen .... oz. člana domačega krdela, ki ga je možno/potrebno podrediti. • Kako psi označujejo teritorij? Z markiranjem mejnikov (dreves, ograje, znakov). Pes z urinom označuje svoj teritorij in sporoča drugim psom svojo prisotnost. V primeru, da pes z urinom označi svojega vodnika (ali drugega družinskega člana) to pomeni popolno nadvlado psa nad človekom. • Načini označevanja psov? Pse je potrebno po novem označiti z mikročipom, kar stori pooblaščen veterinar ob prvem cepljenju proti steklini. Rodovniške pse so do nedavnega označevali s tetoviranjem - številko rodovnika so odtisnili v levo uho oz. kožno gube na zadnji nogi. • Zaradi česa se pri psih razvije nezaželena agresivnost? Iz strahu oz. izkušenj. Mnogi psi v situaciji, ki jim povzroča strah in nelagodje, reagirajo z agresivnim obnašanjem. Prav tako je nezaželena agresivnost posledica izkušenj, ki jih je bil pes deležen zaradi neprimernega oz. nepravilnega ravnanja v času svojega otroštva in odraščanja. Kot posledica socialne osamljenosti se lahko pojavi nezaželena agresivnost do ljudi ali do drugih psov. · Na sprehodu ste z nenavezanim psom, približuje se vam vodnik z navezan im psom. Kaj boste storili? Pripeli boste svojega psa in tako pokazali odgovoren odnos do okolice in do svojega psa. • Ali je dobro pustiti pse, da se igrajo med seboj? Da. Igra je oblika druženja, komuniciranja, sprostitve, pridobivanja izkušenj in del procesa socializacije. Prav je, da svojega psa ne prikrajšamo za tovrstne izkušnje, vendar naj bo igra večjih psov vedno nadzorovana. Prav tako naj bo prostor za igro zavarovan, tako da psi ne bodo ogrožali sebe in drugih. · Ste na sprehodu z nenavezanim psom. Približuje se vam tekač. Kaj boste storili? Psa pripnete na povodec. Hitro premikajoč objekt lahko v psu sproži t.i. plenski nagon. Tekač tako predstavlja nekaj, kar je potrebno ujeti. Pri svojem ravnanju pes reagira nagonsko - plen pomeni hrano in hrana pomeni preživetje. Ker neposredni lov plena, v tem primeru tekača, pomeni tudi naskok na plen in ugriz, se zadeva lahko konča dovolj neugodno. · Psa ste peljali na sprehod z avtom. Na kaj morate biti pozorni, ko ga spustite iz avta? Na okolico in dogajanje, predvsem pa mora biti pes pod nadzorom vodnika. Psa ne spuščamo iz avta nenavezanega, še posebej tega ne storimo v naselju, ob prometnih cestah ali v prisotnosti več ljudi ali psov. Preden psa spustimo iz avta, moramo poskrbeti za njegovo varnost in varnost ostalih. · Namestitev psa v pesjaku, stanovanju? Kakšne pogoje za bivanje moramo zagotoviti psu? Skrbnik mora psa namestiti tako, de je namestitev primerna fiziološkim potrebam psa. Psu je potrebno zagotoviti: bivališče, hrano, vodo in ostalo oskrbo - svobodo gibanja - dovolj prostora v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji - ločeno nastavitev nezdružljivih živali • Kako pogosto moramo čistiti pesjak? Dnevno. Iztrebke v pesjaku moramo pobirati dnevno, tedensko (razen poleti, ko to storimo večkrat). Pesjak spiramo s tekočo vodo, enkrat mesečno je pesjak priporočljivo razkužiti z dezinfekcijskimi sredstvi, ki psu ne škodujejo (Virkon S). · Na sprehodu ste z nenavezanim psom in približuje se vam sprehajalec, ki se ob srečanju z vašim psom prestraši. Kaj boste storili? Psa nemudoma pripnemo na povodec. Mnogo ljudi se psov boji, zato je primerno, da imamo psa na sprehodu na povodcu. V navedenem primeru psa pripnemo, sprehajalcu se opravičimo in ga pomirimo. · Na sprehodu ste z nenavezanim psom in približuje se vam sprehajalec. Ob srečanju z vašim psom vas vpraša, če ga lahko poboža. Kaj boste storili? Psa pripnete na povodec, željo po božanju psa prijazno zavrnete. Nikoli ne dovolite stikov nenavezanega psa z ljudmi, ki jih pes ne pozna. Preden dovolite stik neznane osebe, psa pripnite na povodec in razmislite, ali boste želji bo božanju ugodili. Tudi če ste mnenja, da božanje ne bo škodovalo osebi (sprehajalcu) in da pes ne bo ugriznil ali kako drugače neprimerno reagiral, v to ne morete biti nikoli stoodstotno prepričani. • Sprehod z dvema psoma naenkrat je……..? Kadar sprehajate dva psa, ste dvakrat bolj izpostavljeni tveganjem za zapletanje v nezaželene situacije. Dva psa je bistveno težje nadzorovati, še posebej če sta večja. Pes v paru namreč že predstavlja krdelo, v katerem veljajo posebne zakonitosti, ki ni nujno, da jih poznate. Prav tako je stopnja obvladljivosti psov, ki delujeta v paru, bistveno manjša. Vodenje dveh psov od vodnika zahteva trdno pozicijo »vodje krdela«. • Kaj je najpomembnejše upoštevati pri ravnanju s psom? Da je pes žival s specifični mi potrebami in da je potomec volka in so njegove reakcije temu primerne. Pri ravnanju s psom je potrebno upoštevati, da je pes žival, ki reagira v skladu s svojimi nagoni, ki jih vodnik ne obvladuje vedno v celoti. Vodnik se mora zavedati, da psa ne moremo »počlovečiti« in da moramo z odgovornim odnosom poskrbeti za zadovoljitev njegovih PASJIH potreb. Dolžnost odgovornega lastnika psa pa je tudi, da poskrbi za varnost psa kot tudi ljudi, živali in stvari v njegovi okolici. • Kdaj se pri psu razvije lovski nagon? Kadar je lačen. Pri nagonu po lovu govorimo o prehrambenem nagonu, saj pes lovi zato, da bi preživel. Gre za enega pomembnejših samoohranitvenih nagonov, ki ga sproži notranji dražljaj (lakota) in vodi psa k nekemu dejanju -lovu. Nagon plena je kompleksen nagon, sestavljen iz več faz obnašanja: - izsleditve plena - gonjenje plena - zasledovanje vidnega plena - zaskoka, ugriza in podiranja plena - stresanja do smrti - odnašanja plena na varno • Ali je kastriran samec manj agresiven? Da. Pri kastriranem samcu je naravno obnašanje umetno spremenjeno, saj je hormonski ciklus živali prekinjen. S kastracijo v psu zamre osnovni nagon po ohranitvi vrste in tako pes nima več želje po dokazovanju svoje dominantnosti in potrjevanju ranga. Dominantna, spolno zrela žival namreč mora od časa do časa pokazati svojo »agresivnost«, da potrdi svojo avtoriteto v krdelu. • Kako vpliva sterilizacija samice na njeno agresivnost? Enako kot kastracija na samce. • Katere vzgojne metode so prime me za psa? Vzgoja s pozitivno motivacijo, igra. Učni proces temelji predvsem na pozitivnih učnih metodah z nagrajevanjem, pri tem pa mora biti pes notranje motiviran za akcijo. To dosežemo tako, da uporabimo njegovo potrebo po zadovoljevanju nagonov, njegov smisel za radovedno preiskovanje, za igro vse to krepi njegovo samozavest, gradi njegovo osebnost in identiteto. • Kako pohvaliti psa? Prisrčno, energično. Psa vedno pohvalimo za dobro opravljeno vajo ali primerno obnašanje takoj, ko je nekaj napravil dobro. Pohvalimo ga z glasom, potrepljamo ga in mu za potrditev damo motiv igračo, igralno klobaso .... Psa pohvalimo prisrčno, »iz srca« in mu nakažimo, da nas je s svojim obnašanjem razveselil. • Ali se psi večkrat obnašajo do otrok drugače kot do odrasli? Da. Pes se do otroka lahko obnaša zaščitniško in ga brani pred »vsiljivci«, lahko je do otroka sovražen, kadar ima z njim (ali drugimi otroci) slabe izkušnje, lahko pa ga poskuša podrediti. Manjši je otrok, večja je verjetnost, da ga bo pes sprejel kot fizično šibkejšega člana v krdelu in bo poskušal nad njim pokazati svojo dominantnost. Zato nikoli otrok in psov ne puščajte skupaj brez nadzora. • V družini naj bi bil pes……….? Pes-žival. Štirinožni spremljevalec in prijatelj. Na rang lestvici »krdela« v podrejeni vlogi. • Mladič skače po človeku in se hoče z njim igrati. Kaj to pomeni? Pes človeku zaupa in želi, da ga sprejme v svoje krdelo. Pes izkazuje pozornost do svojega vodnika, želi ga spodbuditi k igri in se z njim zabavati. S tem izkazuje tudi zaupanje in ne preveč spoštovanja. Mladiča že v začetku odvadimo skakanja po ljudeh, saj ko pes odrašča, naskakovanje lahko pomeni tudi način podrejanja šibkejših članov v krdelu. • Katera osnovna povelja mora poznati pes? Spusti! Ne! Poleg! Sedi! Prostor! Sem! Najpomembnejše povelje, ki ga mora poznati vsak pes, je povelje »Spusti« oz »Ne«. Pomembno je, da že pri mladiču vztrajamo pri izpolnjevanju teh dveh povelji, saj naj bi jih odrasel pes brezpogojno upošteval tudi, če je vodnik oddaljen od psa. Ti dve povelji nam lahko prideta zelo prav še posebej v kritičnih situacijah, ki pomenijo nevarnost za psa ali okolico. • Kdaj moramo psa pohvaliti? Takoj, neposredno po izvedbi naše zahteve. Pri vzgoji in šolanju psa moramo biti posebej pozorni, da nagrada - v tem primeru naša pohvala - sledi v trenutku, ko je pes izpolnil našo zahtevo (npr. pravilna izvedba vaje). Če bo med izpolnitvijo zahteve in pohvalo preteklo preveč časa, pes ne bo povezal izkušnje prijetnega dražljaja pohvale - s svojim obnašanjem in učni proces bo trajal dalj časa. • Kako ravnamo s psom, ki je dominanten? Odločno in vztrajno mu vseskozi dokazujemo, da smo mi »vodja krdela«. Dominantnost psa je lastnost, ki jo moramo pri psu upoštevati in pozorno spremljati. Pri dominantnem psu gre za stalno prisotno potrebo pri dokazovanju in uveljavljanju moči, za rangiranje znotraj krdela in tudi navzven. Dominantni psi imajo močno izraženo željo po uveljavljanju in to ni samo vprašanje fizične moči psa temveč tudi sposobnost hitrejšega dojemanja in odzivanja na vplive iz okolice (IQ). Psu z močno izraženo dominantnostjo vseskozi dokazujemo, da smo močnejši, pametnejši in višji po rangu. Vsak pes ima v osnovi priprejo poleg potrebe po uveljavljanju tudi potrebo po podrejanju, zato s tem ne bi smeli imeti težav. Dejstvo pa je, da moramo pri utrjevanju naše pozicij »vodje krdela« biti predvsem vztrajni in dosledni. • Pes živi v socialni skupini, v kateri vladajo………? Načela avtoritete. V socialni skupini psov vladata strpnost, prijaznost in izredno skrbno določeno rangiranje. Načelo avtoritete in s tem povezanega načina obnašanja v krdelu živeče živali je bolj ali manj prirojeno in samo po sebi umevno. Pri psih načelo rangiranja ne velja le za medsebojno življenje znotraj vrste, ampak se prenaša tudi na odnose človek-pes. • Kaj je agresivno obnašanje pri psih? Prirojena lastnost. Obnašanje, ki je del obrambnega nagona psa. Ostrina (napadalnost, agresivnost) je notranje opredeljena lastnost psa, družbena (socialna) agresivnost, ki je posledica konkurence tekmeca v boju za življenjski prostor, za partnerja, za hrano in za prevlado v krdelu. Njen cilj je v begu, podrejanju in tudi psihofizičnem onemogočanju tekmeca. Čeprav je to prirojena lastnost, jo je mogoče delno tudi naučiti. Z dozorevanjem psa ob pravilnem procesu učenja raste njegova samozavest, stabilnost njegovega značaja in s tem tudi socialna agresivnost. Agresivno obnašanje psa opazimo kot - grozenje v različnih oblikah (renčanje, lajanje, vihanje usten, ježenje dlake na vihru) - agresivna obramba z gibanjem proti vsiljivcu - ugriz vsiljivca · Pes leži na kavču. Ko se hoče oseba usesti na kavč, pes zarenči. Ali je to obnašanje normalno? Je normalno, ni pa dopustno. Takšno obnašanje je popolnoma normalno za psa, ki je višje rangiran v krdelu, za psa, ki se je uspešno uveljavil v družini in se tako močno približal poziciji »vodje krdela«. V boju za življenjski prostor (kavč) je že mnogokrat zmagal in z renčanjem dokazuje, da pričakuje to tudi v bodoče. Takšno obnašanje psa pa s strokovnega vidika ni dopustno, saj mora biti pes praktično v vseh situacijah podrejen človeku. Le tako lahko vodnik zagotavlja nadzor nad obnašanjem svojega psa. • Ali mora biti povelje povezano vedno z istim obnašanjem? Da. Kadar povelju sledi vedno enako obnašanje, lahko pričakujemo, da bo pes dovolj hitro spoznal, kaj od njega pričakujemo. V primeru, da za enako želeno obnašanje spreminjamo povelje oz. da povelju sledi obnašanje, ki se od situacije do situacije razlikuje, je pes upravičeno zbegan. V tem primeru od psa ne smemo in ne moremo pričakovati, da nas bo ubogal in sledil našim poveljem. · Kolikokrat dnevno morajo biti na sprehodu zdravi psi, ki živijo v stanovanju ali hiši in nimajo dostopa do vrta? Trikrat dnevno. Psa moramo v tem primeru peljati na sprehod najmanj trikrat dnevno, s tem, da naj bo eden od teh sprehodov daljši od ene ure. Zjutraj in zvečer lahko peljemo psa ven samo toliko, da opravi potrebo, medtem ko na bi bil popoldanski sprehod daljši in namenjen rekreaciji in zabavi psa (in vodnika). • Od česa je odvisna potreba po gibanju psa? Od velikosti, starosti in psihofizične kondicije psa. Gibanje, igranje in druge dejavnosti so bolj ali manj intenziven poskus zajeziti fizčno oz. psihično energijo. Mlajši in odrasli psi potrebujejo bistveno več gibanja kot mladiči ali stari psi. Prav tako je pri konstitucijsko večjih psih potreba po gibanju bolj izražena kot pri manjših predstavnikih pasje vrste. Psi nekaterih pasem že zaradi značilnosti selektivne vzreje potrebujejo mnogo več gibanja kot običajen pes (hrti, polami psi). Dejstvo je, da gibanje psu zagotavlja potrebno telesno aktivnost, da ostane zdrav, pozitivno pa vpliva tudi na psihično stanje psa (druženje z vrstniki in vodnikom). • Kaj sestavlja značaj psa? Njegove prirojene in pridobljene lastnosti. Značaj psa odraža njegova vedenjska slika, ki je rezultat prirojenih in pridobljenih dejavnikov. Pri odraslem psu je praktično nemogoče ugotavljati, kaj je prinesel na svet, kaj pa si je z določenim načinom ravnanja in z določenimi izkušnjami pridobil. Pri ugotavljanju značaja psa pravzaprav vrednotimo načine in intenzivnost reagiranja posameznega psa na okolje oz. zunanje dražljaje. Zelo pomembna značajska lastnost psa je njegova notranja trdnost - samozavest. Pes je notranje trden, če negativni vplivi (ovire na poti za dosego cilja), sila, bolečina in druge neprijetnosti ne puščajo negativnih posledic v njegovem obnašanju. • Kaj sta strah in obnašanje izogibanja pri psu? Naravni, vendar v procesu šolanja psov nezaželeni vedenjski lastnosti psa. Strah in izogibanje konfliktu, umik, sta popolnoma naravni lastnosti psa, ki želi s tem obnašanjem ohraniti telesno nepoškodovanost, preprečiti nadaljevanje sovražnosti ter prenehanje pritiska in groženj. Obnašanje izogibanja sproži enak dražljaj kot obrambni nagon (agresivnost): psihična ali fizična grožnja oz. odkrita napadalnost vsiljivca. • Kateri pripomočki so nujno potrebni za dobro šolanje psa? Kovinska ovratnica na zateg, 120 cm dolg usnjen povodec, igrača za sprostitev. · Kdo je odgovoren v primeru, da vaš pes ugrizne tujo osebo na vaši posesti? Vi - skrbnik psa. Za vso škodo, povzročeno ljudem ali na stvareh, ne glede na lokacijo nastanka le-te, je odgovoren vodnik/skrbnik psa. • Posledica česa je napadalnost do drugih psov? Socialne agresivnosti, ki je sestavni del obrambnega nagona. Socialna agresivnost ( ostrina, napadalnost, agresivnost) je notranje opredeljena lastnost psa, ki je posledica konkurence tekmeca v boju za življenjski prostor, za partnerja, za hrano in za prevlado v krdelu. Njen cilj je v begu, podrejanju in tudi psihofizičnem onemogočanju tekmeca. čeprav je to prirojena lastnost, jo je mogoče delno tudi naučiti. Z dozorevanjem psa ob pravilnem procesu učenja raste njegova samozavest, stabilnost njegovega značaja in s tem tudi socialna agresivnost. • Katere vrste motivacij uporabljamo pri šolanju? Pohvala kot motivacija - kontakt z vodnikom, motiviranje z igrače ali igralno klobaso ter motiviranje s hrano. • Ali je pes sposoben abstraktnega mišljenja? Ne. Namesto abstraktnega mišljenja ima pes druge, posebne sposobnosti, ki jih človek nima. pes ima fiziološke sposobnosti zaznavanja: sliši višje tone, z receptorji v nosu lahko zazna tudi toplotne spremembe, zazna spremembe zračnega pritiska, povečanje statične elektrike v zraku. Pes ima časovno-prostorsko adaptacijsko sposobnost obnašanja izredno sposobnost orientacije tudi na neznanem terenu. • Kaj je učenje po uspehu (instrumentalno pogojevanje)? Kontrolo obnašanja dosežemo z nagrajevanjem. Gre za teorijo (in praktični poskus ameriškega psihologa Sinnerja), ki zagovarja mnenje, a se načina obnašanja pes nauči, če je nagrajen. Govorimo o »učenju z okrepitvijo«. Učni proces je dobil ime »instrumentalno obnašanje, ker je učenje instrument za dosego cilja. Način obnašanja psa, ki rodi želen reakcijo (nagrado), takšno obnašanje okrepi. • Kaj je refleksno učenje (klasično pogojevanje)? Učenje, ki temelji na pogojnih refleksih (poskus Pavlova). Vsak dražljaj naj bi povzročil takojšen in neposreden odziv. Posamezniki se zaradi podedovane narave teh mehanizmov in zaradi prirojenih dispozicij na zunanje dražljaje odzivajo bolj ali manj enako. Ti podedovani biološki mehanizmi (refleksno obnašanje) posredujejo med dražljajem in odzivanjem. Učni uspeh je odvisen tudi od motivacije živali (hrana -lakota). Pogojne reakcije pa lahko dosežemo tudi s kaznovalnim dražljajem, to je negativno okrepitvijo. • Kaj želimo doseči z vzgojo psa? Obnašanje psa, ki ne bo moteče za okolico. Pes je ena od prvih živali, ki spremlja človeka skozi različna obdobja civilizacijskega razvoja iz pradavnine do danes. Osnovni namen, ki je človeka pripeljal do tega, da je udomačil volka in izrabljal njegove prvobitne nagone za uresničevanje svojih potreb, je v sodobnem svetu sekundarnega pomena - pes je vse bolj in bolj naš prijatelj, spremljevalec, .. - družinski član. Navedeno pa seveda še ne pomeni, da pes kljub svoji prvotni vlogi, ki jo je imel v življenju človeka nekoč in ki je se je do današnjih dni v večini urbanih okolij korenito spremenila, ne nosi v svojem genskem zapisu potencialov volka zveri. Če želimo, da naravne potenciale psa usmerimo tako, da je življenje s psom tudi (in predvsem) v urbanem okolju odgovorno in nemoteče za ostale, je edina možnost šolanje psa. Le-tako si bomo zagotovili prijetno in neproblematično sobivanje s štirinožnim kosmatincem ne glede na njegovo velikost pas mo ali starost. • Kaj želimo doseči s šolanjem psa? Uporabnost psa za različne namene. • Kaj želimo doseči s socializacijo psa? Zakaj je socializacija pomembna? Strpnost do drugih živih bitij. Socializacija je obdobje življenja (od 3 tedne do 3 mesece), ko se pes nauči sobivati z drugimi živimi bitji. Na podlagi izkušenj se nauči obnašanja do ljudi, psov, ostalih živali. Prav tako se v tem obdobju spoznava tudi z značilnostmi neživega okolja (različni zvoki, premikajoči objekti). Če psa v obdobju socializacije osamimo in izoliramo pred vidnimi in čutnimi dražljaji okolice, se bo obnašal avtistično. Lahko bo pretirano plašen ali pa pretirano agresiven. • Kaj je nagon plena pri psu? Sestavni del nagona lova, ki zagotavlja psu v osnovi preživetje. Nagon lova ima v lestvici nagonov najvišje mesto, saj psu zagotavlja hrano in s tem preživetje. V skupini nagonov lova je zelo pomemben nagon plena, ki pomeni predstavlja notranjo potrebo psa plen polno zgrabiti, ga močno držati, tresti in končno umoriti. • Kaj je nagon krdela pri psu? Prizadevanje za vključitev v socialno skupnost in po želji, navezati se na to skupnost. Z nagonom krdela se srečajo vsi lastniki psov takrat, ko dobe mladiča in jih ta začne »osvajati«, oni pa pokažejo pripravljenost ta prizadevanja sprejeti. Zelo pomemben nagon krdela je tudi nagon po uveljavljanju. Gre za prizadevanja, da bi si pes v krdelu ustvaril čim višji rang. V krdelu je vedno prisotno tudi podrejanje. To se praviloma vzpostavi takrat, ko je podrejeni doživel avtoriteto močnejšega in se je naučil spoštovati. Vodljivost je pripravljenost podrediti se redu v krdelu in ubogati po rangu višjega. • Ali naj vašega psa pelje na sprehod otrok? Ne. • Kaj morate poleti zagotoviti psu? Senco in svežo hladno vodo. • Kolikokrat dnevno sprehajamo psa? Najmanj enkrat, če je v pesjaku oz. ima dostop do vrta in trikrat dnevno, če živi v stanovanju ali hiši. Potreba po gibanju je ena od osnovnih potreb psa, saj pes z gibanjem sprošča svojo fizično in psihično energijo, navezuje socialne kontakte in ohrani dobro telesno kondicijo. • Gonjenje divjačine s psom je …….? Prepovedano, kadar je to v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu ( če niste član LO). • Ali psa najbolje sprehodimo tako, da teče ob avtomobilu? Ne. Sprehajanje psa z avtomobilom je za psa lahko škodljivo (možnost preobremenjevanja sklepov ali celega organizma) in nevarno za udeležence v cestnem prometu. • Ali psa najbolje sprehodimo peš? Da. Če je sprehod dovolj dolg, je najbolje psa sprehajati peš. Tempo sprehoda si pes izbira sam, kar pozitivno vpliva na njegovo fizično kondicijo. Pozitiven vpliv pa ima sprehod tudi na psiho psa, saj so to trenutki, ki jih pes intenzivno preživi s svojim vodnikom in primeren čas, ko si pes lahko nabere ugodne izkušnje iz okolja in/ali premaga svoje strahove pred neznanim. • Kako velik mora biti pesjak? Odvisno od velikost psa. dolžina širina Veliki psi 9m 1,5 m Srednji psi 6,8m 1,2 m Majhni psi 5,6m O,8m Pritlikavi psi 3,5m 0,6 m • Na kaj moramo biti pozorni, ko damo psa v varstvo? Na okolje, v katerem bo pes bival in na osebo, ki bo skrbela zanj. Okolje, kjer puščamo psa v varstvu, naj bo urejeno (osnovna higiena), ne preveč stresno. Prostor, kjer bo bival pes naj bo dovolj velik, pes naj bi imel svoj kotiček, fizično ločen od drugih psov. Osebi, ki JI puščamo psa v varstvo, naj bi zaupali predvsem v smislu znanja in izkušenj s področja ravnanja s psi. Bivanje v novem okolju, stran od znanih ljudi, je v prvih dneh za psa stresno, zato lahko pes reagira zanj neobičajno. Prav je, da oseba, ki skrbi zanj, ve kako ravnati v takšnih primerih. • S čim moramo seznaniti osebo, ki nam bo čuvala psa? Z njegovimi navadami, posebnostmi in datumom cepljenja proti steklini. Osebi, ki nam bo čuvala psa, povemo: - kdaj je pes navajen hoditi ven - način hranjenja in vrsta hrane - posebnosti v vedenju - morebitne eventueIne motnje (alergije) ali terapije (zdravila) - in obvezno pustimo: - knjižico o cepljenju - telefonsko številko izbranega veterinarja • Kdo v družini naj skrbi za psa in ga sprehaja? Vsak polnoleten družinski član, ki ga pes priznava kot avtoriteto. • Ali hranjenje psa s surovim mesom povečuje njegovo agresivnost? Ne. Stopnja agresivnosti ni pogojena z načinom prehrane, temveč je rezultat prirojenih in pridobljenih dejavnikov. 4. Anatomija in fiziologija. Prehrana. Zoohigiena. Bolezni. • Katera so glavna področja pasjega telesa? Glava, trup, tace in rep. • Kakšno je lahko gibanje psa? Glede na različne hitrosti gibanja in časovnega zaporedja gibov posameznih okončin v grobem ločimo pet načinov gibanja: - hoja - tek (kas) - kamelja hoja - galop - skok • Katera so najvažnejša čutila pri psu? Voh, sluh, vid. Pomembnost čutila sledi naštetemu zaporedju čutil. • Posebnosti v zgradbi kože in kožnih organov pri psu. Naloga kože je, da vsestransko ščiti telo, zato ga prekriva v celoti. Na telo je vezana rahlo in premično. Žleze znojnice, ki se nahajajo v koži psa, so popolnoma zakrnele, razen na šapah oz. v blazinicah. Zato se pes poti le na tem mestu. Ker pes s potenjem ne more oddati dovolj vlage in toplote skozi kožo, to stori to z intenzivnejšim dihanjem. • Kako prepoznamo zdravega psa? Zdrav pes je živahen, iskrivega pogleda, njegovo gibanje je primerno starosti in konstituciji, dlaka ima lesk. Smrček je vlažen in mrzel, solzni in ušesni kanali so čisti. Trebuh je pritegnjen, rep nošen pokončno in veselo. • Koliko zob ima odrasel pes? 42. Mladiči imajo 32 zob (kompletno mlečne zobovje), odrasel pes pa ima 42 zob (kompletno zobovje). • Koliko gonitev ima psica v enem letu? Običajno dve. Pojatev ali gonitev je obdobje, ko se psica pripravlja na parjenje (proestrus) oz. ko je pripravljena na parjenje (estrus). Cel ciklus običajno traja od 21 do 27 dni. V večini primerov se psica nahaja v stanju gonitve dvakrat letno (vsakih šest mesecev). • Značilnosti razmnoževanja psov. Psi ca ima ciklus gonitve v večini primerov dvakrat letno in traja od 21 do 27 dni. Godni dnevi za paritev so med devetim in trinajstim dnevom, čeprav so možna tudi večja odstopanja. Brejost pri psici traja od 58 do 66 dni. • Kakšna je normalna telesna temperatura pri psu? Med 38 in 39 stopinj Celzija, merjena v danki. • Katero zaščitno cepljenje psov je obvezno? Cepljenje proti steklini. Psa je obvezno enkrat letno zaščitno cepiti proti steklini. Mladiča cepimo v starosti štirih mesecev in potem cepljenja ponavljamo do konca življenja psa. Neupoštevanje predpisa o zaščitnem cepljenju psa proti steklini je sankcionirano. • Katera zaščitna cepljenja psov so priporočljiva? Parvoviroza, pasja kuga, leptospirozi in virusnemu hepatitisu. Poleg cepljenja živali proti steklini, ki je po zakonu obvezno, pse običajno cepimo tudi proti nekaterim kužnim obolenjem, ki so za pse, če za njimi obolijo, lahko tudi smrtno nevarni Običajno se cepljenje opravi s polivalentnim cepivom, trikrat v starosti od 8 do 16 tednov in enkrat letna ponovitev pri odraslem psu. • Kaj je displazija kolčnega sklepa? Genetsko pogojena, prirojena okvara kolčnega sklepa pri psu. Gre za dedno, lahko pa tudi pridobljeno degenerativno obolenje kolčnega sklepa, pri katerem se sklepna ponvica in stegnenična glavica ne prilegata več, bodisi po obliki ali velikosti ali pa zaradi ohlapnosti vezi kolčnega sklepa. Zaradi sprememb v sklepu nastajajo še dodatni degenerativni procesi v kolčnem sklepu: neravne sklepne površine, kostni izrastki, spremembe na hrustancu, zaradi česar je gibanje vedno bolj oteženo in boleče. najpogosteje so prizadete velikih psov, ki v zgodnjem razvoju hitro pridobivajo na teži, pri določenih pasmah pa obstaja genetska predispozicija za nastanek kolčne displazije: labrador, nemški ovčar, rotvajler.... • Zakaj moramo odpraviti notranje zajedavce pri psu? Ker škodujejo zdravju psa in so v določenih primerih nevarni tudi človeku. Notranji zajedali so pri psih precej razširjeni; študije kažejo, da je več kot 70% psov (okuženih) invadiranih s katerim od črevesnih zajedavcev. Pri zdravih živalih ni resnih kliničnih znakov. Najpogostejši notranji zajedavci so gliste in trakulje. Okuženi psi z iztrebki neprestano izločajo v okolico jajčeca in druge razvojne oblike, ki pa so običajno zelo odporne in na prostem preživijo tudi več let. V nasprotju z mnenjem lastnikov teh oblik v pasjih iztrebkih ne moremo videti s prostim očesom. Psi s samonegovanjem lahko raznesejo razvojne oblike po celotnem kožuhu in tako je začaran krog nenehnega samookuževanja sklenjen. Psi se lahko okužijo tudi kjer koli v okolici, kjer se pogosto zadržujejo ostali psi. Na zelo podoben način se lahko okuži človek, predvsem pa otroci (stik z okuženo živaljo, parki, peskovniki, igrišča ... ). Preventiva pred okužbami s črevesnimi zajedavci je zato nujna Zelo pomembna je tudi osebna higiena. • Kako odpravimo notranje zajedavce pri psu? Pratel tablete. V veterinarskih ambulantah lahko kupimo tablete Pratel, ki jih proizvajal Lek, Ljubljana. Doza je odvisna od teže psa (1 tbl na 10 kg, vendar ne več kot 4 tablete). Preventivno dajemo sredstva za zaščito vsaj dvakrat letno pri odrasli živali, vedno pred zaščitnimi cepljenji, pri psičkah po porodu in mladičih se dehelmintizacija priporoča vsaka 2 tedna. • Kako vzdržujemo higieno zob pri psu? S pravilno prehrano in čiščenjem zob. Psu kot dodatek k hrani ponudimo goveje kosti, še boljša so sušena svinjska ušesa. Z grizenjem kosti oz. žvečenjem ušes se z zob očistijo zobne obloge, prav tako se zobni kamen nabira počasneje. Psu lahko zobe redno čistimo s posebno zobno krtačko in primerno »pasjo« kremo za zobe, ki jih lahko kupite v specializiranih trgovinah za male živali. V primeru, da se na zobeh nabere preveč zobnega kamna, ga mora psu odstraniti veterinar v anesteziji. Preveč zobnega kamna škodljivo vpliva na zdravje dlesni, saj hitro pride do paradentoze in gnojnega vnetja dlesni. • Kdaj moramo psa odpeljati k veterinarju? Kadar je bolan ali poškodovan ter kadar želimo opraviti zaščitna cepljenja. Psa odpeljemo k veterinarju, kadar kaže bolj ali manj izrazite bolezenske znake ali znake poškodbe .. Še posebej moramo biti pozorni na izločanje (driska, bruhanje), povišano telesno temperaturo (vroč, suh smrček, hitro in plitvo dihanje), znake zastrupitev, globoke rane (ugrizi, vreznine), moteno ali boleče gibanje (šepanje), nezavest. • Kako pogosto lahko psa kopamo? Enkrat mesečno. Ob rednem česanju dlake in izčesavanju podlanke je v večini primerov dovolj, da psa okopamo enkrat mesečno. Če uporabljamo blage pasje šampone, lahko psa kopamo tudi pogosteje. Paziti moramo, da se pes osuši v primerno ogretem prostoru in da se pred pozimi pred odhodom ven ohladi. če smo ga posušili s fenom. Mladiča lahko kopa mo že v starosti 8 tednov. • Katere snovi pes nujno potrebuje v svoji prehrani? Beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine (A, B, C, D,E,H), rudninske snovi (kalcij, fosfor, železo, jod, oligoelementi). • Kolikokrat na dan hranimo mladiča (2 do 12 mesecev)? 2-4 mesece: štirikrat 4-6 mesecev: trikrat 6-12 mesecev: dvakrat Odvisno od posameznega psa, njegove velikosti, aktivnosti, letnega časa. • Kolikokrat na dan hranimo odraslega psa? Enkrat. Odraslega psa hranimo enkrat dnevno, najbolje zvečer, ko pes ne bo več telesno aktiven. Enkrat tedensko je smiselno, da psu namenimo post, ki očisti organizem in zagotavlja primerno raven apetita. Psu mora biti na voljo vedno sveža voda. • Ali je priporočljivo izvajanje šolanja neposredno po hranjenju? Ne. Povečana telesna aktivnost pri psu takoj po hranjenju je lahko tudi izredno škodljiva, saj pri psu lahko pride do zasuka želodca. V tem primeru lahko psu reši življenje le hitra veterinarska/kirurška pomoč. • Zdravstvena zaščita psov, udeleženih na kinoloških prireditvah. Vsi psi na kinoloških prireditvah morajo biti zaščitno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot 12 mesecev in ne manj kot 31 dni. Bolnih psov in psov, pri katerih obstoji utemeljen sum o kužni bolezni, se na kinološke prireditve ne srne pripeljati. Zdravstveno stanje pripeljanih živali kontrolira dežurni veterinar prireditve. • Najpogostejši notranji zajedavci pri psu in zaščita pred njimi. Gliste, Pratel tablete. trakulja. • Vzroki za nastanek kožnih bolezni pri psu. Srbečica - alergične reakcije. Izpadanje dlake - zunanji zajedavci, hormonske in presnovne motnje, pomanjkanje vitaminov. Ekcemi - notranji vzroki - presnovne in hormonske motnje, alergije, hujše infekcije, diabetes. Zunanji vzroki - mehanični, kemični ali termični dražljaji. • Najpogostejši zunanji zajedavci pri psu in zaščita pred njimi. Bolhe, klopi. Ovratnice proti mrčesu, ampule proti zunanjim zajedavcem, pršili. Bolhe in klopi so najpogostejši zunanji zajedavci pri psu. Najučinkoviteje pred njimi zaščitimo psa z uporabo ampul (FrontIine, Stronghold), ki vsebujejo zaščitno tekočino, ki jo psu nanesemo na vrat. Proizvajalec zagotavlja enomesečno zaščito proti klopom in dvomesečno zaščito pred bolhami. Učinek zaščite se ne izgubi, tudi če psa vmes kopamo. • Znamenja splošne prizadetosti pri psu - šok. Pes je lahko pri zavesti ali pa tudi ne, hitro dihanje, vidne sluznice so blede in hladne, šape so hladne, srčni utrip je hiter !več kot 140 udarcev v minuti), včasih pes tudi bruha. Šok nastane zaradi zmanjšanega pretoka krvi po telesu, to privede do preslabe oskrbe celic s kisikom in do poškodbe tkiv. Funkcija življenjsko pomembnih organov se s tem okvari in organizem je v smrtni nevarnosti. Prva pomoč: oživljanje, kontrola krvavitev, odeja, glava naj bo v nižjem položaju kot srce, takojšnja veterinarska pomoč. • Značilnosti najpogostejših poškodb pri psu. Poškodba je pod vplivom zunanjih ali notranjih dejavnikov nastala bolezenska sprememba v ali na telesu psa. Vzroki poškodb: - mehanični - kemični - vročina in mraz - elektrika radioaktivno sevanje - okužba Krvavitve - zunanje, notranje - znaki: blede vidne sluznice, slaboten in hiter pulz, hitro in plitvo dihanje, drhtenje in naježena dlaka. Poškodba glave - rane, zlomi, pretres, krvavitve -lahko nezavest. Poškodbe prsnega koša - otežuje dihanje (nabiranje zraka ali krvi v prsni votlini). Poškodbe trebušnih organov - šok zaradi obilnih krvavitev. Poškodbe z električnim tokom - opekline na koži, zastoj srca. • Načela nudenja prve pomoči poškodovanemu psu. Izboljšati ali ohraniti stanje poškodovanega psa do nudenja strokovne pomoči. Ranjen pes je včasih nevaren tudi za lastnika, zato se mu vedno približa mo z določeno mero previdnosti. S povojem mu zaveže mo gobec, ker lahko zaradi bolečine in stresa pes reagira drugače, kot smo vajeni. Gobca NE zavežemo v primerih, če sumi mo na poškodbo dihalnih poti težave pri dihanju). Pomembno je nežno ravnanje, da psa še dodatno ne prestrašimo oz. da mu ne povzročimo dodatnih poškodb. • Vročinska kap - ukrepi ob pojavu in ukrepi za preprečevanje. Psa poskušamo ohladiti. Psa ne puščamo na soncu oz. v pregretih prostorih (avto). Do vročinske kapi pri psu pride, ker se temperatura organizma nevarno dvigne, pes pa ne more oddati dovolj toplote z znojenjem oz.. pospešenim dihanjem. Znaki so: telesna temperatura od 40-41 stopinj C, vidne sluznice so temno rdeče, pospešen pulz, sopenje, ok zaradi znižanja krvnega tlaka, bruhanje, driska, dehidracija, krči. V primeru vročinskega udara mine od prvih znakov do pogina živali nekaj minut!!! Psa umaknemo s sonca, ga, predvsem po tacah, glavi in trebuhu, polivamo s hladno tekočo vodo. Ko se stanje stabilizira, lahko veterinar s injekcijo kortizonov omili znake splošne oslabelosti organizma. Za preprečitev vročinske kapi je pomembno, da psa ne izpostavljamo soncu, da pes ni izpostavljen naporni fizični aktivnosti v času poletne opoldanske vročine ter da ga poleti ne puščamo v avtu oz. da ga ne puščamo v avtu, parkiranem na soncu. Zlasti so občutljivi starejši, debeli, odlakani psi ter kratkogobčne pasme. • Ukrepi v primerih, ko pes poškoduje (ugrizne) človeka. Človeka mora pregledati zdravnik, psa pa veterinar. Poškodovani naj poišče zdravniško pomoč (oskrba ugrizne rane, cepljenje proti tetanusu). vodnik psa je dolžan predložiti veljavno veterinarsko potrdilo o cepljenju proti steklini. Tudi če je pes cepljen proti steklini, je izpostavljen veterinarski kontroli oz. desetdnevnemu opazovanju. V primeru, da vas ugrizne pes, za katerega se ne ve, ali je cepljen, morate v ambulantni za steklino (antirabični ambulantni) opraviti zaščitno cepljenje proti steklini. Cepljenje je potrebno dvakrat ponoviti. · Osnovna načela vzdrževanja higiene pri psu in v njegovem življenjskem prostoru. Psa redno češemo, po potrebi kopa mo, poskrbimo za higieno njegovih zob, nohte po potrebi krajša mo. Skrbimo za čistočo skled za vodo in hrano. Pesjak redno čistimo, na sprehodu pobira mo iztrebke za svojim psom. · Značilnosti v prehrani psov (naravna, že pripravljena, polnovredna in dietna hrana) Pes je v osnovi mesojeda žival. Njegova osnovna hrana naj bi bilo meso, ki pa mu je potrebno dodajati sestavine (vitamine, ogljikove hidrate), da dosežemo uravnoteženost sestavin. že pripravljena (briketirana) hrana je odlična izbira za prehrano psa, saj vsebuje vse pomembne sestavine v pravilnem - optimalnem razmerju, kar zagotavlja psu zdravo in uravnoteženo rast, razvoj in življenje. V primeru, da psa hranimo z dovolj kakovostno briketirano hrano, mineralov in vitaminov ni potrebno dodajati. Če psu pripravljamo hrano sami doma, ga nikoli ne hranimo z ostanki od kosila, večerje. Dietna hrana je pomembna pri psih z disfunkcijo določenih organov (prebavne motnje, alergije, obolenja ledvic ... ) - v veterinarskih ambulantah, kjer takšno hrano prodajajo, vam bodo znali svetovali. • Dodatki v prehrani psov. Vitamini, minerali. Kadar psa hranimo z že pripravljeno, briketirano hrano, dodatki v obliki vitaminov in mineralov v večini primerov niso potrebni. Če psu hrano pripravljamo sami, dodajamo snovi, ki jih psu s hrano sicer ne moremo zagotovili v dovolj velikih količinah. Posebej pomembna sta kalcij in fosfor pri mladičih, brejih in doječih psicah ter mladih psih ter AD3 in vitamini kompleksa B.
© Copyright 2024