50. sejem agra v gornji radgoni 50. sejem agra v
S P O D E Ž E L JA . S I št. 23 / 2012, 1. avgust 2012 DAN ZADRUŽNIKOV NA SEJMU AGRA SPREJETA SPREMEMBA ZAKONA O PROMOCIJI VETO NA NOVELO ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH CVETKO ZUPANČIČ, NOVI PREDSEDNIK KGZS 20 LET KGZ PIVKA IN KZ LOVRENC NA POHORJU VAROVALNA IN ZAŠČITNA VLOGA GOZDA 50. SEJEM AGRA V GORNJI RADGONI 140 let zadružništva na Slovenskem Mednarodno leto zadrug 쮿 IZ INTERVJUJA 쮿 50 LET SKUPNE KMETIJSKE CVETKO ZUPANČIČ V teh težkih časih toliko bolj potrebujemo način delovanja zbornice, ki vodi k poenotenju stališč in zahtev slovenskih kmetov. POLITIKE Izvajanje skupne kmetijske politike je Evropejcem pet desetletij omogočalo zanesljivo oskrbo s hrano in kakovostno življenje na podeželju. Z NAM NAMI MI DO CILJA C Ponujamo j vam )LQDQQL )LQDQQLOL]LQJLQ'H³HOQLQDMHP]DNPHWLMVNRPHKDQL]DFLMR, OL]LQJ J LQ Q 'H³HOQL QDMHP M ]D NP PHWLMVNR M PHKDQL]DFLMR M , traktorje, j , stroje in vs vso so drugo opremo, potrebno potreb bno za vaše kmetovanje. kmetovanjee. strokovnjaki financiranja Kot strokov vnjaki na podroèju fin anciranja kmetijstva vam vaam zagotavljamo individualne indivvidualne in prilagodljive prilagodljiv ve pogoje ter svetovanjee in pomoè med celotnim celotniim obdobjem financiranja. financiran nja. Kolodvorska Kolo odvorska 9, 1000 Ljubljana, tel.: tell.: 01/2300 500, faks: 01/2300 505, 505, e-naslov: [email protected] UVODNA MISEL KMETJE SMO POVEZANI V ZADRUGO MOČNEJŠI Janez Rihtarič, direktor KZ Radgona in župan občine Radenci S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja mesečno. Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. avgust 2012 Že v preteklosti je imelo zadružništvo pomembno vlogo, tako na gospodarskem kot na narodnostnem področju. Ohranili smo ga do danes in ga še krepimo. Zadružništvo v Sloveniji je dobro razvito in je med pomembnejšimi gospodarskimi panogami. Kmetje, povezani v zadrugi, smo močnejši, prav tako pa so s skupnim nastopom močnejše zadruge, povezane v zadružni zvezi, tako na proizvodnem kot na nabavnem področju. Vse premalo se zavedamo, kaj pomeni zadruga, ki je v 100-odstotni lasti kmetov ter je praviloma nepridobitna organizacija in skrbi za koristi svojih članov. Poudariti moram, da imamo na desnem bregu Mure dobre zadruge. Kmetijska zadruga Radgona je pred nekaj leti na dražbi kupila ugaslo zadrugo Martjanci in skuša zadružništvo ponovno okrepiti tudi na levem bregu Mure v Prekmurju. V Gornji Radgoni so prvi zametki zadružništva nastali že leta 1892, ko je bila ustanovljena kmečka posojilnica. Danes se lahko pohvalimo, da imamo urejeno zadrugo, ki vsako leto povečuje proizvodnjo in prodajo. Že nekaj več kot deset let od skupnih okrog 34 let dela v Kmetijski zadrugi Radgona sem direktor. Zato dobro poznam delo v zadrugi, vsa leta pa sem tudi kmetoval na družinski kmetiji. Lani jo je prevzel najstarejši sin. Veselje do kmetovanja mi je bilo dano že v otroštvu, saj smo otroci že v rani mladosti morali staršem pomagati pri delu. Prav tako sem po končani osnovni šoli nadaljeval šolanje na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu in končal izobraževanje na Višji agronomski šoli v Mariboru. Ves čas sem zaposlen v kmetijstvu in ob skrbi za družinsko kmetijo lahko povem, da sem ponosen, da sem kmet. Pri svojem delu v zadrugi mi je bilo vedno prednostna naloga pošten in odkrit odnos z vsemi kmetovalci. Vedno sem bil aktiven tudi v Zadružni zvezi Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Trudil sem se za boljši položaj kmetijstva v Sloveniji. Ena od pomembnejših kmetijskih prireditev pri nas je kmetijski sejem v Gornji Radgoni, ki se letos ponaša s častitljivimi 50 leti. Vsa leta je na njem sodelovala tudi Kmetijska zadruga Radgona. Na sejmu smo se predstavili, kaj prodali in obenem pogostili naše kmete in poslovne partnerje. Srečanja so bila vedno prijetna, zato se sejem AGRA v Gornji Radgoni resnično splača obiskati. ISSN 2232–4038 3 LETO POMEMBNIH OBLETNIC NA SEJMU AGRA 140 LET ZADRUŽNIŠTVA NA SLOVENSKEM Zadruge imajo v naraščajočih tržnih nihanjih veliko vlogo pri pomoči kmetom, upravljanju s tržnimi tveganji in pri pridobivanju boljšega plačila na trgu. V Sloveniji so zadruge pomembne pri utrjevanju socialnega, ekonomskega in političnega položaja kmetov, predstavljajo pa tudi pomemben člen v agroživilski verigi. Njihove prednosti so tradicija, znanje, infrastruktura in lojalno članstvo. tudi Zadružna zveza v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je razvoj zadružništva zastal, leta po drugi svetovni vojni pa so zadruge sicer postale opora državnemu gospodarstvu, vendar kolektivizacija kmetijstva s kmečkimi zadrugami ni uspela. Leta 1972 so kmetijske in gozdarske organizacije zopet ustanovile Zadružno zvezo Slovenije. Zadružna zveza Slovenije je krovna organizacija slovenskih kmetijskih, gozdarskih in ribiških zadrug, povezuje pa 73 zadrug. Članstvo v njej in izstop iz članstva sta prostovoljna. V zadruge, članice zveze, je povezanih 16 tisoč članov in 3 tisoč zaposlenih, ki letno ustvarijo 700 milijonov evrov prihodkov ali 86 odstotkov vseh, ki jih ustvarijo zadruge v Sloveniji. Po podatkih Ajpesa je pri nas registriranih 352 zadrug, ki delujejo na zelo različnih področjih, od tega se jih slaba tretjina ukvarja s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. Temeljna dejavnost kmetijskih zadrug je usmerjena v odkup kmetijskih proizvodov, oskrbo svojih članov z repromaterialom, fitofarmacevtskimi sredstvi, semeni, mineralnimi gnojili in močnimi krmili, nadgrajena pa je s trgovanjem z mešanim blagom in oskrbo podeželskega prebivalstva. Prek zadrug, članic zveze, gre v odkup 83 odstotkov vsega mleka, 94 odstotkov klavnega goveda, 80 odstotkov grozdja, polovica koruze, pšenice in drugih kmetijskih pridelkov. Zadružništvo v Sloveniji, ki že stoletje in pol deluje po istih načelih demokratičnosti, solidarnosti, v skrbi za skupnost, prostovoljnosti in pravičnosti, je zagotovo ena od možnih poti v boljšo družbo. Člani so lastniki zadružnega podjetja, ga upravljajo in z njim enakopravno poslovno sodelujejo, iz zadruge lahko tudi svobodno izstopijo. Delovanje zadrug v Sloveniji ureja Zakon o zadrugah. Ker zadruge omogočajo pravičen in pošten poslovni model, ki vključuje tudi socialne in okoljske vrednote, se številne pobude za ustanavljanje zadrug odpirajo ne le na primarno kmetijskem, temveč tudi na stanovanjskem, bančnem, trgovinskem, šolskem, zdravstvenem in drugih področjih. Zakon o socialnem podjetništvu pa omogoča ustanavljanje zadrug tudi na področju socialnega varstva starejših in otrok ter odpira možnost zaposlitve množice zdaj brezposelnih ljudi. Začetki slovenskega zadružništva segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so na Tolminskem in Bohinjskem prvi začeli ustanavljati sirarske družbe, nato so leta 1872 v Ljutomeru ustanovili prvo kreditno zadrugo in leta 1883 na pobudo Mihaela Vošnjaka v Celju še Zvezo slovenskih posojilnic kot prvo zadružno zvezo pri nas. Zadružno gibanje se je na prelomu v 20. stoletje okrepilo in v Krekovem času preraslo v množično gibanje. Nastalo je več poslovnih in revizijskih zadružnih zvez, leta 1903 LETO 2012 JE MEDNARODNO LETO ZADRUG Po statističnih podatkih Mednarodne zadružne zveze (ICA) zadruge v svetu povezujejo milijardo članov in zaposlujejo 100 milijonov ali za petino več ljudi kot vse svetovne multinacionalke skupaj. Generalna skupščina Združenih narodov je na 64. plenarnem zasedanju 18. decembra 2009 razglasila leto 2012 za mednarodno leto zadrug. Namen mednarodnega leta zadrug je promovirati zadruge in zadružništvo ter osveščati javnost o prispevku zadrug h gospodarskemu in socialnemu razvoju. 4 LETO POMEMBNIH OBLETNIC NA SEJMU AGRA ZADRUŽNIŠTVO SE PREDSTAVI NA SEJMU Zadružništvo s tradicijo za prihodnost Dan zadružnikov – sreda, 29. avgust 2012 »Tradicionalno svež« je geslo letošnjega 50. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA od 25. do 30. avgusta 2012 v Gornji Radgoni. Zdrava prehrana in vse, kar potrebujemo za njeno okolju prijazno pridelavo in predelavo, so letošnji osrednji vsebinski poudarki sejma. Predstavljeni bodo regionalni kmetijski pridelki in živila, sodobni dosežki s področja kmetijske mehanizacije najpomembnejših svetovnih proizvajalcev, stroji za gozdarstvo, protitočni sistemi, oprema za urejanje okolja, kmetijske gradnje, tehnologija za izrabo obnovljivih virov energije, izdelki obrti, proizvodi za prehrano ter nego živali in rastlin, semena velikih svetovnih semenskih hiš ter izdelki za ekološko in integrirano pridelavo. Na sejmu se v hali B predstavljajo tudi številne slovenske zadruge s svojimi proizvodi in ponudbo ter Zadružna zveza Slovenije s skupnim sloganom »Zadružništvo s tradicijo za prihodnost«. Sreda je na sejmu tradicionalno dan slovenskih zadružnikov. Osrednja prireditev dneva, ki je svečana podelitev priznanj zaslužnim zadružnikom in zadružnicam, se bo začela ob 10. uri v dvorani 1. Prireditve se vsako leto udeležijo številni ugledni gostje. Na sejemskem prostoru Zadružne zveze Slovenije se bodo predstavile nagrajene zadruge, ki vse praznujejo 20 let delovanja. A. J. NAGRAJENCI ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE Priznanje za trajen prispevek k razvoju slovenskega zadružništva prejmeta: - Janez Rihtarič, na predlog Kmetijske zadruge Radgona - Rudolf Ježovnik, na predlog Kmetijske zadruge Šaleška dolina Letno priznanje za razvoj zadružništva prejmejo: - Stanislav Čampa, Kmetijsko-gozdarska zadruga Ribnica Marija Čebin Prašnikar, Kmetijska zadruga Izlake Janez Galjot, Kmetijska zadruga Cerklje Jožef Gašperlin, Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj Anton Ivanuša, Kmetijska zadruga Ormož Jože Jakofčič, Kmetijska zadruga Metlika mag. Anita Jakuš, Zadružna zveza Slovenije Rudolf Maček, Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi Štefan Mužerlin, Kmetijska zadruga Šentjur Štefan Novak, Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec Milan Pustoslemšek, Kmetijska zadruga Savinjska dolina Mirko Svetlin, Kmetijsko-gozdarska zadruga Kamnik Jože Strgar, Kmečka zadruga Brežice Peter Štular, Kmetijska zadruga Agraria Koper Andrej Tkalec, Perutninarska zadruga Ptuj Andrej Valenčič, Kmetijsko-gozdarska zadruga Pivka Priznanje za 20 let uspešnega delovanja prejmejo zadruge: - Kmetijsko-gozdarska zadruga Pivka Mlekarska zadruga Ptuj Perutninarska zadruga Ptuj Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju 5 LETO POMEMBNIH OBLETNIC NA SEJMU AGRA 50 LET SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE Rimska pogodba, ki je bila podpisana leta 1957, je opredelila splošne cilje skupne kmetijske politike (SKP): • povečanje storilnosti v kmetijstvu s pospeševanjem tehničnega napredka in racionalizacije kmetijske pridelave ter optimalno rabo proizvodnih dejavnikov, posebej dela, • zagotavljanje primerne življenjske ravni na podeželju, zlasti s povečevanjem dohodka v kmetijstvu, • stabiliziranje kmetijskih trgov, • zagotavljanje nemotene oskrbe, • oskrba porabnikov s hrano po sprejemljivih cenah. Partnerstvo med Evropo in kmeti V letošnjem letu obeležujemo 50. obletnico začetka izvajanja skupne kmetijske politike, mejnika evropske integracije, ki je Evropejcem pet desetletij omogočala zanesljivo oskrbo s hrano in kakovostno življenje na podeželju. Danes zanesljivost oskrbe s hrano še vedno ostaja pomembna, pojavile pa so se tudi nove skrbi, kot so podnebne spremembe in trajnostna raba naravnih virov. Danes je cilj kmetijske politike EU zagotoviti, da proizvajalci vseh vrst hrane, denimo žita, mesa, mlečnih izdelkov, sadja, zelenjave ali vina: • proizvajajo zadostne količine varne in kakovostne hrane za evropske potrošnike, • sodelujejo pri vsestranskem gospodarskem razvoju podeželskih območij, • izpolnjujejo visoke okoljske standarde in skrbijo za dobrobit živali. Skupna kmetijska politika sega v začetke evropskega združevanja, ko so se države članice obvezale, da bodo preoblikovale in povečale proizvodnjo hrane, na katero je druga svetovna vojna slabo vplivala. Skupna kmetijska politika je začela delovati leta 1962, ko je bil vzpostavljen enoten trg s kmetijskimi pridelki med šestimi državami. V sedemdesetih in osemdesetih letih je prišlo do presežkov kmetijskih pridelkov in skupna kmetijska politika se je usmerila v uravnavanje ponudbe in povpraševanja. Tako je Evropska unija v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja sprejela ukrepe, s katerimi je omejila presežke, uvedla kvote za prirejo mleka, omejila podpore za obdelovalne površine in število živali ter uvedla praho, da kmetje dela površin niso obdelali. Spodbujati je začela setev industrijskih rastlin. Z reformo skupne kmetijske politike leta 1992 je začela spodbujati okolju prijaznejše kmetovanje in se usmerila v celostni razvoj podeželja. Tudi Slovenija je začela prilagajati kmetijstvo zahtevam EU. Reforma skupne kmetijske politike leta 2003 je pomenila ključni trenutek v razvoju kmetijske politike. Z vstopom Slovenije v EU leta 2004 so slovenski kmetje začeli upoštevati standarde dobrega počutja živali, varovanja okolja in varnosti živil. Tudi danes je skupna kmetijska politika za Evropo zelo pomembna, saj kmetijstvo postaja nujen mehanizem pri spopadanju z novimi izzivi pri kakovosti hrane, varovanju okolja in trgovini. Kmetijska politika EU zagotavlja ustrezno proizvodnjo hrane v Evropi, skrbi za obstoj trajnostnih podeželskih skupnosti ter omogoča ukrepanje na področju podnebnih sprememb, upravljanja z vodami, obnovljive energije in biološke raznovrstnosti. Kljub obsežni prenovi kmetijske politike v zadnjih letih bo potrebna nova reforma, ko se bo leta 2013 iztekel sedanji program financiranja. Do leta 2050 bo treba zaradi porasta števila prebivalstva in zato, ker je na jedilniku premožnejših potrošnikov več mesa, podvojiti svetovno proizvodnjo hrane, pri tem pa upoštevati učinke podnebnih sprememb, izgubo biološke raznovrstnosti ter slabšo kakovost tal in vode. Evropejci si želijo kmetijsko politiko, ki bi kmetom omogočila, da ne samo proizvajajo hrano, ampak tudi ohranjajo naravne vire in krajino, povečujejo dobrobit živali in ohranjajo podeželske skupnosti. EU je konec lanskega leta objavila sklop reformnih predlogov, v katerih je upoštevala te zahteve in poudarila trajnostno kmetovanje, inovacije, raziskave in širjenje znanja – ter ustreznejši sistem podpore za evropske kmete, ki jim bo pomagal pri spopadanju z novimi izzivi. Po različnih virih povzela A. J. 6 LETO POMEMBNIH OBLETNIC NA SEJMU AGRA 50 LET SEJMA AGRA Kaj prinaša 50. jubilejni sejem Prvi Pomurski sejem je bil v Gornji Radgoni organiziran leta 1962. Leta 1973 se je sejem preselil na novo, večjo lokacijo in se preimenoval v Kmetijsko-živilski sejem. V letu 1974 je bilo organizirano prvo uradno strokovno ocenjevanje vin in v letu 1980 prvo strokovno ocenjevanje kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Leto za tem jima je sledilo strokovno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in leta 1987 prvo strokovno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Tradicionalno največji sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji in v sosedski regiji štirih držav vabi v Gornjo Radgono od sobote, 25. avgusta, do četrtka, 30. avgusta 2012, z novostmi, s kakovostjo iz vseh kontinentov, s pestrim dogajanjem in z zabavnim druženjem. Prikazal bo najnovejše dosežke s področja kmetijske in gozdarske mehanizacije in pripomočkov, opreme za vinogradništvo in vinarstvo ter zeleni program z izdelki za ekološko in integrirano pridelavo in rejo. Predstavljene bodo kmetijske gradnje in izdelki za izrabo obnovljivih virov energije, najsodobnejša gastronomska oprema ter EKO in BIO ponudba. S projektom Kupujem slovensko bodo kakovost slovenske živilskopredelovalne industrije predstavili ponudniki, nagrajeni na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti. Na pokušnjo bodo regionalne in avtohtone dobrote. Projekt Vino Slovenija Gornja Radgona bo točil vina številnih vinarjev. V izbiro in ugoden nakup bodo obrtni izdelki, osebna in dostavna vozila ter blago za široko porabo. Sejem strokovno sooblikujejo najvidnejše vladne, zbornične in strokovne institucije, kmetijsko-živilsko šolstvo Slovenije ter tuje dežele. Dežela gostja, Avstrijska Štajerska, se bo predstavila z razstavljavci, ki sodelujejo v projektu »Genuss Region Österreich«. Nastopili bodo Avtonomna pokrajina Vojvodina, Poljska, Brazilija in drugi. Sejem bodo spremljale strokovne razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, državna razstava govedi lisaste pasme, konj lipicancev, prašičev pasme SloHibrid, drobnice, čebelarstva, perutnine, malih živali, kraških ovčarjev in rib. Med vzorčnimi nasadi rastlinske proizvodnje ter dreves, grmovnic in vrst lesa iz slovenskih gozdov je novost prikaz vrta po načinu permakulturni – biodinamični vrt. Sejemska učna gozdna pot je bogatejša za 50 dreves. Pravljična zelena oaza je vzorčni nasad, ki ga urejajo dijaki in sodelavci Biotehniške šole Rakičan. Pot v trajnostno prihodnost bodo začrtali številni strokovni posveti. Povezovala nas bodo stanovska in družabna srečanja, kot so: nastop Vlada Kreslina, mednarodna parada kmečkih šeg in opravil, tekmovanje v plesanju polke, 14. Slovensko državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, izbor najtežje buče, tekmovanje v vlečenju vrvi, nogometna tekma med vinarskimi in estradnimi zvezdami, srečanje starodobnih traktorjev Steyer. Otroci bodo lahko v otroškem vrtcu sodelovali na ustvarjalnih delavnicah, posvečenih kmetijstvu. Sočasno s sejmom AGRA se bo odvijal sejem INPAK, 18. Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike, ki bo ponujal različne vrste embalaže, materiale in tehnologijo za njeno izdelavo, za pakiranje in označevanje, za opremo skladišč in logistiko. V strokovnem pogledu se bo posvetil aktualnim zahtevam Evropske unije za trajnostno embalažo, osvetlil bo njene sodobne funkcije in nove materiale. Več na: www.pomurski-sejem.si Fotografija arhiv Pomurski sejem Fotografija arhiv Pomurski sejem Na temeljih tradicije in krilih prihodnosti V letu 1993 se je Pomurski sejem osamosvojil kot samostojna delniška družba, tri leta zatem pa je začel širiti prepoznavnost slovenskih vin tudi s projektom Vinska kraljica Slovenije. Leta 2000 se je Mednarodni kmetijskoživilski sejem včlanil v mednarodno zvezo sejmov UFI. V letu 2008 je bil Pomurski sejem sprejet v evropsko zvezo organizatorjev kmetijskih sejmov EURASCO. Danes Pomurski sejem organizira pet mednarodnih sejmov in šest mednarodnih ocenjevanj kakovosti izdelkov. Nudi 90.000 m2 pokritih in zunanjih razstavnih površin. Ob kakovostnih in prilagodljivih prostorih za predstavitve so na voljo hlevi za razstave živali, zemljišča za vzorčne nasade in maneža. V sklopu sejmišča je pet dvoran za strokovna in poslovna srečanja, ki sprejmejo od 60 do 220 udeležencev oziroma hkrati 640 udeležencev. Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma: »Na pragu jubileja stavimo veliko na tradicijo in še več na inovativnost in prilagajanje novim trendom. Sejmi na pragu drugega desetletja tretjega tisočletja ostajajo stalnica v iskanju novih poslovnih in prijateljskih vezi ter ohranjanju starih. Tudi ko bo računalnik lahko ponudil vse tehnične informacije, bosta še vedno potrebna stisk rok za dobro kupčijo in neko doživetje za trenutke sreče, ki jih lahko ponudijo sejemske in obsejemske vsebine. Ob jubileju bi želeli stisniti roko vsem, ki ste in so v teh pol stoletja ustvarjali vizijo gospodarskega in medčloveškega sodelovanja. Naj ta vizija ostane živa tudi naslednjim generacijam.« Pripravil Miran Mate 7 OGLAS 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona | 25. - 30. 8. 2012 IZBRANO DOGAJANJE NA JUBILEJNEM, 50. MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU AGRA Sejem v številkah Predstavitve na maneži Stanovski dnevi in priznanja za kakovost • 1.720 razstavljavcev • 29 sodelujočih držav • 23.000 m2 razstavnih površin v halah • 27.000 m2 zunanjih razstavnih površin • 3.000 m2 razstav živali • 15.300 m2 vzorčnih nasadov, maneža • Revije lipicancev s strokovnim komentarjem (vsak dan, 11.00 - 12.00 in 15.00 - 16.30, v sredo ob 17.00) • Ljutomerski kasači (ponedeljek, 10.00 - 11.00) • Revija plemenskih telic lisaste pasme s strokovnim komentarjem (vsak dan, 13.00 - 14.00, sobota, 14.00 15.00) • Ocenjevanje razstavljenih plemenskih telic lisaste pasme (sreda, 11.00 - 13.00) • Podelitev priznanj in nagrad plemenskim telicam lisaste pasme in rejcem (sreda, 13.00 - 14.00) • Revija drobnice in prikaz striženja ovc (sreda, 15.00 16.00) • Predstavitev dela pastirskih psov slovenske avtohtone pasme Kraški ovčar (sreda, 15.30 - 16.00) Sobota, 25. avgust 2012 Poslovne in promocijske razstave • »Kupujem slovensko« s predstavitvijo in pokušnjo slovenskih živilskih izdelkov • »Hrana iz naše bližine« - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje • »Doživimo podeželje« s predstavitvijo krajinskih in naravnih parkov, turističnih kmetij in lokalne prehranske ponudbe • Ekološki ter regionalni pridelki in živila • Skupinske predstavitve dežel in držav (Dežela gostja Avstrijska Štajerska s projektom »Genuss Region Österreich«, Avtonomna pokrajina Vojvodina s projektom »Najbolje iz Vojvodine«, Brazilija, Madžarska, Poljska, Republika Srbska …) • Najnovejši dosežki s področja kmetijske mehanizacije,orodja in opreme, kmetijskih gradenj, varovanja okolja... • Semena, sredstva za prehrano in nego živali ter rastlin • Oprema za živilskopredelovalno industrijo, vinarstvo in vinogradništvo • 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK z razstavo Slovenski oskar za embalažo Pokušnje Vinski hram • Pokušnja vina z Odprtega državnega ocenjevanja vin »Vino Slovenija Gornja Radgona 2012« • »Vino in mladi« - pokušnja vin in pogovor z Vinsko kraljico Slovenije 2012 (nedelja, ponedeljek, sreda, četrtek 14.00 – 15.00) • Predstavitev in pokušnja vin iz ekološko pridelanega grozdja (torek, 12.00 - 13.00) • Pokušnja šampionskih vin z ocenjevanja »Vino Slovenija Gornja Radgona 2012« (torek, 13.00 - 14.00) Hala A • Pokušnja živilskih izdelkov • Gostilna Slovenija - ponudba slovenskih jedi Hala C3 • Predstavitev in pokušnja slovenskih vin in vin iz ekološke pridelave Hala D • Pokušnja regionalnih specialitet in ponudba domačih jedi iz turističnih kmetij • Delavnica polstenja, tkanja, predenja DAN EVROPSKE UNIJE IN 50 LET SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE, DAN KMETIJSKE TEHNIKE, DAN LIPICANCEV, DAN ORAČEV, DAN POMURJA 10.00 / maneža: Otvoritev 50. jubilejnega Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA Nedelja, 26. avgust 2012 DAN ČEBELARJEV, DAN GOZDARJEV IN GOZDA, DAN PODEŽELSKE MLADINE 10.00 – 10.45 / dvorana 1: Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo Ponedeljek, 27. avgust 2012 Vzorčni nasadi • Strokovno vodeni ogledi po nasadu poljščin in vrtnin ter avtohtonih sort kmečkih rastlin • Strokovno voden ogled po permakulturno biodinamičnem vrtu (vsak dan, ob 10.30 in 16.30) • Strokovno voden ogled po sejemski učni gozdni poti (vsak dan, ob 11.00 in 16.00) Tekmovanja in prijateljska srečanja • Mednarodna parada kmečkih šeg in opravil (sobota, 13.15 - 14.30) • Tekmovanje za obiskovalce v molži krave (nedelja, 9.00 19.00 / razstavni prostor KGZ Sloga Kranj) • 14. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov (nedelja ob 10.00 / demonstracijski prostor) • Tekmovanje za obiskovalce v presekovanju debla s sekiro in v hitrem rezu z motorno žago (nedelja, 12.00 - 14.00 / demonstracijski prostor ) • Revija delovnih kmečkih oblek (nedelja, 13.00 - 13.30 / prireditveni prostor) • Tekmovanje v plesanju polke ob spremljavi ansambla Dinamika (nedelja, 14.30 - 15.30 / prireditveni prostor) • Tekmovanje in ocenjevanje tehnoloških inovacij za konopljo s stokovnim komentarjem (nedelja, 16.00 - 18.00 / dvorana 5) • Tekmovanje v vlečenju vrvi za najmočnejše slovenske fante (nedelja, 17.30 - 18.30 / maneža) • Nogometna tekma: Vinska reprezentanca Slovenije - NK Olimpija veterani (torek ob 17.00 / ŠRC Gornja Radgona) • Srečanje ob dnevu avstrijske Štajerske (sreda, 15.00 - 19.00 / dvorana 4) • Zaključek nagradne akcije »S kmetije za vas« (sreda, 15.00 - 16.00 / prireditveni prostor) • Najtežja buča in najzanimivejša zbirka okrasnih buč (sreda, 16.00 / prireditveni prostor) • 3. srečanje starodobnih traktorjev Steyr (četrtek, 15.00 / prireditveni prostor) • Zabaviščni park (vsak dan, 9.00 - 19.00) DAN KONJEREJCEV, DAN VETERINARJEV, DAN ŽIVILCEV, DAN EMBALERJEV IN LOGISTOV, DAN PORABJA 16.00 / dvorana 1: Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj: 34. natečaja »Slovenski oskar za embalažo 2012«, 32. mednarodnega ocenjevanja kmetijske mehanizacije in opreme, 16. mednarodnega ocenjevanja sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, 26. mednarodnega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov, 33. mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov Torek, 28. avgust 2012 DAN VINOGRADNIKOV IN VINARJEV, DAN SADJARJEV, DAN SOMMELIERJEV 15.00 – 16.30 / dvorana 1: Svečana razglasitev rezultatov in podelitev medalj odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona Sreda, 29. avgust 2012 DAN SLOVENSKIH ZADRUŽNIKOV IN 140 LET ZADRUŽNIŠTVA V SLOVENIJI, MEDNARODNI DAN ZADRUG, DAN KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE, DAN GOVEDOREJCEV, DAN PRAŠIČEREJCEV, DAN REJCEV DROBNICE, DAN EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA, DAN ZAMEJSKEGA KMETIJSTVA, DAN AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE Četrtek, 30. avgust 2012 DAN KMETIJSKO ŽIVILSKEGA ŠOLSTVA, DAN NARAVNIH PARKOV Osvežen program strokovnih posvetov, okroglih miz in dogajanja: www.pomurski-sejem.si Velika nagradna igra! Otroški vrtec z igralnico / hala D Z vsako kupljeno vstopnico za 50. sejem AGRA se lahko potegujete za veliko nagrado: avtomobil TOYOTA AYGO Orange. Otroški vrtec z ustvarjalnimi delavnicami, s pokušnjami domače hrane in strokovno vodenim pohajanjem po sejemskih zanimivostih bo odprt vsak dan od 10.00 do 17.00 ure. (vodeni ogled po sejmu 11.00 - 12.00 in 14.30 - 15.30) AH Furman Ptuj 02/ 788 54 77 Pravila nagradne igre so objavljena na www.pomurski-sejem.si Tradicionalno svež! 8 AKTUALNO SPREJETA NOVELA ZAKONA O PROMOCIJI Predlagane spremembe so nujne, da se bo sam zakon o promociji lahko začel izvajati, potreben pa je za vzpostavitev konkurenčne sposobnosti slovenskih agroživilskih podjetij. Zakon namreč ureja načrtovanje izvajanja skupne splošne promocije in promocije shem kakovosti kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji ter vzpostavlja temelje za evropsko primerljiv model izvajanja promocije in obveščanja potrošnikov. Zadružna zveza Slovenije podpira predlog novele zakona, saj želimo, da se zakon začne izvajati tudi v praksi. Le s primerno promocijo se lahko upremo veliki ponudbi uvožene hrane ter poskrbimo za večjo ozaveščenost slovenskih potrošnikov o kakovosti domače hrane in za prehransko varnost v prihodnje. A. J. Državni zbor RS je na julijski seji sprejel predlog novele Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Z novelo se želi na novo urediti opravljanje strokovnih nalog za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov tako, da se opravljanje strokovnih nalog prenese na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, posamezne strokovne naloge pa se lahko opravijo tudi s pomočjo zunanjega izvajalca. Iz obsega strokovnih nalog ministrstva se črta priprava specifikacij za nacionalne sheme kakovosti in prostovoljne označbe ter razvoj in tržno upravljanje pridobljenih označb za nacionalne sheme kakovosti in prostovoljne označbe. Te naloge bodo prevzele organizacije proizva jalcev, ki bodo dejansko prijavljale prostovoljne označbe. CVETKO ZUPANČIČ NOVI PREDSEDNIK KGZS Na ustanovni seji sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je potekala 28. junija 2012 na Brdu pri Lukovici, so svetniki izvolili novega predsednika in podpredsednika ter ostale organe zbornice. Prihodnja štiri leta bo zbornico vodil Cvetko Zupančič, podpredsednika sta Marjan Golavšek in Ivan Kure. Izvoljen je bil tudi 20-članski upravni odbor, ki ga sestavljajo Marjan Lesica, David Štok, Dušan Pintar, Janez Šušteršič, Ivan Levstik, Jadranka Morelj, Matjaž Košak, Franc Pribožič, Rok Sedminek, Miha Leskovar, Alojz Sternad, Sonja Arlič, Tibor Vöröš, Jožef Pribožič, dr. Matjaž Glavan, Peter Vrisk in dr. Marija Klopčič. V petčlanski nadzorni odbor so bili izvoljeni Simon Toplak, Marjan Janžekovič, Marjan Jevnikar, Vanja Gruden in Pavel Tonkli. Za člane častnega razsodišča so bili izvoljeni Jožef Bračko, Jože Božič, Janez Rajšp, Danilo Rihtarič in Štefan Štrekelj. Za člane predsedstva stalne arbitraže so bili izvoljeni Sonja Arlič, Jože Meolic, Marjan Lesica, Dušan Pintar in Janez Šušteršič. A. J. VETO NA NOVELO ŽETEV PŠENICE ZAKLJUČENA ZAKONA O KMETIJSKIH V začetku julija so se v Murski Soboti sestali predstavniki žitne verige, da se dogovorijo o odkupni ceni pšenice. Predstavniki pridelovalcev ZEMLJIŠČIH so predlagali, da se letošnja odkupljena pšenica plača v celoti z Državni svet je 18. julija 2012 izglasoval odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih. Novela zakona namreč bistveno znižuje višino nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Veto je predlagala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, ki jo vodi Peter Vrisk. Odškodnina za spremembo namembnosti je ključnega pomena, če želimo dolgoročno zagotoviti prehransko varnost Slovenije. Dosledno zavarovanje namembnosti kmetijskih zemljišč mora ostati stalnica kmetijske zemljiške politike, saj moramo stremeti k izboljšanju varstva namembnosti in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč za proizvodnjo hrane. Državni zbor RS je, kljub vetu, potrdil novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. A. J. izhodiščno ceno 170 EUR po toni za krmno pšenico (razred C). Razred C bi se s kakovostjo nadgrajeval po razredih: C = 170 EUR, B2 = C + 10 EUR, B1 = C + 25 EUR ter A = C + 40 EUR. Predstavniki mlinarjev so predlagali akontacijsko ceno 150 EUR po toni za razrede B1, B2 in C, za razred A pa akontacijsko ceno v višini 175 EUR/tono. Predlagali so plačilo v 30 dneh, poračun za odkupljeno pšenico pa se opravi po 15. avgustu 2012. V času žetve so v zadrugah prevladovale končne odkupne cene za odkupljeno pšenico v povprečju: za razred A 210–215 EUR po toni, za razred B1 190 EUR po toni, za razred B2 od 170 do 180 EUR po toni, cena krmne pšenice pa se je gibala od 160 do 170 EUR po toni. Plačilni roki so bili v povprečju do 30 dni od odkupa ali obračuna. Nekaj kmetijskih in živilskih podjetij je sklenilo pogodbe za odkup pšenice že ob setvi, s katerimi so vsem pogodbenim pridelovalcem jamčili akontacijsko ceno 150 EUR po toni, za razred A pa 175 EUR. Ta podjetja so v času žetve izplačevala akontacijo za odkupljeno pšenico po pogodbi. V drugi polovici avgusta se bodo člani žitne verige ponovno sestali in uskladili poračun za tisto pšenico, ki je bila delno – akontacijsko že plačana, ter analizirali letošnji odkup. M. A. 9 INTERVJU POVRNITI MORAMO ZAUPANJE ČLANSTVA V ZBORNICO Fotografija Damjana Stamejčič Intervju s predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in državnim svetnikom Cvetkom Zupančičem S podporo zadružne Kmečke liste – društva za razvoj kmetijstva in podeželja je bil 53-letni Cvetko Zupančič, kmetovalec z Vrha pri Višnji Gori, državni svetnik, predsednik Kmetijske zadruge Stična in predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu, z zavidljivo večino glasov ob koncu junija izvoljen za novega predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) kot največje stanovske organizacije slovenskih kmetov. S čim ste prepričali zbornične svetnike, da so v volilni tekmi s protikandidatom Slovenske kmečke zveze večinsko glasovali za vas? Mnenja sem, da so se člani sveta zbornice naveličali istih imen, istih obrazov in predvsem delitve članov na »naše« in »vaše«. Zato so novega človeka na čelu zbornice razumeli kot osvežitev in nujno potrebo v tem času krize. Dejstvo je namreč, da v teh težkih časih, ki pestijo tudi kmetijstvo, še toliko bolj potrebujemo takšen način delovanja zbornice, njenih organov in predsednika, ki vodi k poenotenju stališč in zahtev slovenskih kmetov. Le tako namreč s svojimi stališči in zahtevami lahko tudi uspemo. Katera je torej ključna naloga KGZS v tem času? Prav ta, da s svojim načinom delovanja povrne zaupanje članstva zbornice. Pridobitev polnega zaupanja članstva je namreč prvi pogoj, da predsednik in predstavniki zbornice postanemo upoštevanja vredni in kompetentni sogovorniki vladi in drugim predstavnikom države. V preteklosti je bilo zelo čutiti, da najvišji predstavniki zbornice na čelu s predsednikom niso imeli moči v pogajanjih o stališčih in zahtevah zbornice, ker preprosto niso predstavljali poenotenega mnenja svojih članov. Kako razumete podporo članstva? Tako, da bodo predlogi na posamezne zakone ali uredbe ter tudi na določena strokovna izhodišča podprti z mnenji kmetov oziroma njihovih območnih in strokovnih 10 AKTUALNO INTERVJU odborov. Upravnemu odboru zbornice morajo biti prav ta mnenja članstva ključno izhodišče za oblikovanje stališč in za odločanje. V dosedanji praksi zborničnega dela so bila po mojem osebnem mnenju stališča članov premalo upoštevana, predlogi kot podlaga za odločanje najvišjih organov in predstavnikov zbornice pa so prihajali le iz ozkih krogov posameznih skupin. Tako delovanje želim preseči. Ko govorimo o članstvu zbornice, me zanima, ali se zavzemate za prostovoljno ali za obvezno članstvo? Osebno se zavzemam za obvezno članstvo v KGZS, kakršno že 30 ali 40 let obstaja tudi v večini ostalih evropskih držav in kjer niti ne pomišljajo, da bi ga spremenili. Pred kratkim sem govoril z avstrijskimi kmeti, ki o tem, ali naj bo članstvo v njihovi zbornici obvezno ali ne, sploh ne razpravljajo, razmišljajo pa o tem, kako prikrajšani bi bili, če svoje zbornice ne bi imeli. Če torej pri nas že razmišljamo o teh rečeh, bi bilo smiselneje razmišljati o višini zborničnega prispevka kot o neobveznem članstvu v zbornici. Se slovenski kmetje zavedate pomena svoje zbornice? Prepričan sem, da se, saj bi brez strokovne podpore kmetijskih javnih služb, ki delujejo v okviru zbornice, težko delovali. Vedeti morate, da v Sloveniji približno 60 odstotkov prihodkov na kmetijo predstavljajo subvencije, zato je pomoč kmetijske stroke nujna. Vprašanje pa je, ali se dovolj zavedamo pomena zbornice, ko gre za zastopanje interesov članov. Prav v zvezi s tem je opravljenega veliko dela, ki pa dostikrat ostane neopaženo. Kot dolgoletni zadružnik dobro poznate tudi ustroj delovanja Zadružne zveze Slovenije (ZZS). Je po vašem treba tudi sodelovanje ZZS in KGZS okrepiti? Okrepljeno sodelovanje zbornice in zadružne zveze je po mojem mnenju nujno potrebno. Zakaj? Zbornica s svojimi službami skuša kmetom pomagati do večje kmetijske proizvodnje, vendar nastaja v tem kriznem času vse večji problem, kako pridelke in proizvode prodati. Zato se bom zavzemal, da se bo kmetijsko svetovanje okrepilo prav na področju prodaje, trženja in financ, na področjih torej, kjer kmetje doslej svetovanja niso bili deležni. Seveda pa zbornica ne bo okrepila sodelovanja zgolj z zadružno Fotografija osebni arhiv Cvetko Zupančič Na ustanovni seji sveta KGZS Po treh desetletjih spet rad zaigra na frajtonarico. zvezo in zadrugami, temveč si bo prizadevala za tesnejše povezovanje tudi z drugimi kmetijskimi organizacijami in tudi s stroko. Končno nas kriza sili v tesnejše sodelovanje vseh, ki lahko pripomoremo, da slovensko kmetijstvo z manjšimi denarnimi vložki iztrži več. Damjana Stamejčič Cvetko Zupančič osebno Z ženo Marijo, štirimi otroki, med katerimi ima ena od hčera že svojo družino, in staršema živi 53-letni Cvetko Zupančič na Vrhu pri Višnji Gori, kjer gospodari na 28 hektarov veliki kmetiji. Zelo rad ima glasbo, pri petnajstih je kot samouk že pridno igral diatonično harmoniko in z narodnozabavnimi vižami razveseljeval mlado in staro. Pri triindvajsetih letih, ko si je ustvaril družino, je frajtonarico za 30 let odložil in nanjo zopet zaigral zdaj, ko je že v zrelih letih. Pravi, da je harmonikarjev samoukov pri nas še zelo malo, kar je po njegovem škoda, ker prav samouki vnašajo v glasbeno interpretacijo veliko svojega, pristnega, ne le od glasbenih inštruktorjev naučenega. Ko si vzame čas zase, se kot samotni pohodnik poda v hribe, pogosto zasavske in druge bližnje domu. 11 PREDSTAVLJAMO 20 LET KMETIJSKO GOZDARSKE ZADRUGE PIVKA Kmetijsko-gozdarska zadruga Pivka je nastala leta 1992 s preoblikovanjem Temeljne organizacije kooperantov gozdarstva Pivka (TOK Pivka, ki je deloval v okviru Gozdnega gospodarstva Postojna) po sprejetju Zakona o zadrugah in Zakona o gozdovih RS. Danes KGZ Pivka združuje 67 članov in zaposluje 9 ljudi. Letno ustvari dobra 2 milijona evrov prometa. V strukturi prometa gozdarstvo predstavlja 85-odstotni, kmetijstvo pa 15-odstotni delež. Zadruga posluje tako doma kot v tujini, predvsem v Italiji in Avstriji, in vsa leta deluje pozitivno. Fotografije arhiv KGZ Pivka KGZ Pivka se v zadnjih desetih letih aktivno prijavlja na razpise, ki jih kot naročnik pripravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za izkoriščanje državnih gozdov, ki niso predmet koncesije, pri čemer je bila pogosto tudi uspešna. V tem letu se zadruga poteguje za pridobitev Zadrugo kot direktor že deseto leto vodi Matej Biščak: »Od začetka delovanja pa do danes je zadruga v svoji regiji in navzven prepoznana kot specializirana gozdarska zadruga. Na svoji razvojni poti se vseskozi ukvarjamo z odkupom lesa, živine, drobnice in drugih kmetijskih proizvodov (seno, slama), v preteklosti pa intenzivneje tudi z oskrbo svojih članov in drugih kmetov z repromaterialom. Za svoje delovanje imamo urejeno upravno stavbo, parkirišče avtoparka, zaprta skladišča in 3300 m2 asfaltiranega zunanjega skladišča za les. Neposredno ob upravni stavbi imamo obnovljeno digitalno mostno tehtnico, ki je edina s certifikatom v Pivki. Tako zadruga opravlja storitve tehtanja tudi za zunanje naročnike. V letošnjem letu smo izpeljali nabavo nove transportne gozdarske kompozicije v vrednosti 166.000 evrov. Imamo štiri gozdarske tovornjake, kar zadostuje za odkup in prodajo okoli 31.000 m3 lesa, kot ga zadruga povprečno letno odkupi. Poleg odkupa lesa na gozdnih cestah izvajamo še odkup lesa na panju, kar pomeni, da lastnikom gozdov poleg odkupa lesa opravimo še gozdno proizvodnjo (posek, spravilo), gojitvena, varstvena dela ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture s svojimi podizvajalci.« Franc Biščak, predsednik zadruge, ocenjuje aktualne razmere: »Trenutno slabo stanje v lesnopredelovalni industriji moteče vpliva tudi na naše delo. Želimo si, da bi se panoga rešila okov trenutne krize, kar bi bilo v dobrobit tako lastnikom gozdov kot gozdarskim zadrugam. Glavna skrb zadruge je odkup gozdnih lesnih sortimentov od članov in drugih kmetov, prav tako pa tudi odkup tistih kmetijskih proizvodov, ki se na našem območju pojavljajo kot tržni viški, npr. sena in živine. Prizadevamo si pridobiti koncesijo za izkoriščanje gozdov v državni lasti. Naša vizija v prihodnjih letih sta čim boljše opravljanje našega poslanstva in stremenje k stalnemu razvoju za dobrobit kmeta in podeželja, v katerega smo vpeti.« koncesije v državnem gozdu za naslednjih deset let na območju Postojne in Kočevja. Glede na to, da so državni gozdovi vključeni v mednarodno shemo FSC, je KGZ Pivka kot trgovsko podjetje pristopila v to shemo. Tako je zadruga prva članica Zadružne zveze Slovenije, ki ima certifikat FSC. Zadruga na področju lesa in živine sodeluje tudi z drugimi lokalnimi zadrugami, to sodelovanje pa namerava v prihodnje še okrepiti. A. J. 12 STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Tatjana Bole Pirc, direktorica sektorja plačilnega prometa pri DBS Primož Žerjav, pravnik KAKO LAHKO ZADRUGA ZNIŽA STROŠKE POSLOVANJA? V Deželni banki Slovenije vam s cenovno konkurenčnimi nadomestili in različnimi storitvami, ki olajšajo vaše poslovanje, omogočamo prihranek ter enostavno poslovanje na področju plačilnega prometa, in sicer: − poslovanje preko elektronske banke DBS PRONET je v primerjavi s papirnim cenejše in časovno bolj prilagodljivo, saj lahko bančne storitve opravite kadarkoli (24 ur na dan, vse dni v letu), hkrati pa imate dostop do vrste informacij (tečajna lista, obrestne mere, informativni izračuni); − za prilive oziroma prejeta plačila v domačem in čezmejnem plačilnem prometu vam ne zaračunavamo nadomestila; − večji obseg internih plačil v dobro računov komitentov vam prinaša prihranek, saj znaša nadomestilo le 0,25 EUR; − za vsa mala domača in čezmejna regulirana plačila (plačilo vsebuje IBAN upravičenca, BIC banke upravičenca in opcijo plačila stroškov SHA – delitev stroškov) v dobro strank pri drugih bankah plačate nadomestilo v višini 0,60 EUR; − storitev E-račun vam omogoča hitrejše in cenejše izstavljanje faktur v elektronski obliki v primerjavi s papirnimi fakturami ter avtomatsko knjiženje prejetih plačil; − uporaba poslovne kartice Activa Maestro – debetne kartice namesto gotovine vam omogoča večjo razpoložljivost sredstev, enostavnost, prihranek na času, mednarodno veljavo ter preglednost in varnost poslovanja; − uporaba mednarodno veljavne poslovne kartice Activa MasterCard z odlogom plačila vam omogoča razpolaganje z dodatno odobrenimi sredstvi. Obveznosti iz poslovanja s kartico poravnate enkrat na mesec na izbrani dan; − poslovanje s karticami je varnejše z uporabo SMS-obvestila – z uporabo storitve ob vsaki uporabi kartice prejmete SMS-obvestilo o opravljeni transakciji. Tako ste lahko tako doma kot v tujini vselej prepričani, da ste vse transakcije s kartico opravili vi; − uporaba množičnih plačil SEPA vam poleg izvajanja plačilnih nalogov za izplačilo plač, dividend in drugih osebnih prejemkov omogoča tudi izvajanje domačih in čezmejnih plačilnih transakcij v evrih, pri čemer je posamezno plačilo v paketu omejeno na 50.000 EUR. OBVEZNA UPORABA NOVEGA EKOLOŠKEGA LOGOTIPA EU Od 1. julija 2012 morajo proizvajalci hrane po dveletnem prehodnem obdobju začeti izpolnjevati nove predpise o označevanju vseh pakiranih ekoloških živilih in uporabljati ekološki logotip »eurolist« (euroleaf ). Logotip je obvezen na vseh predpakiranih ekoloških prehrambenih izdelkih v državah članicah EU, ki izpolnjujejo potrebne standarde. Uporaba logotipa EU pa ni obvezna za nepakirane in uvožene ekološke izdelke. Tudi uporaba drugih zasebnih, regionalnih ali nacionalnih logotipov je še vedno dovoljena. Med drugimi zahtevami pri uporabi logotipa naj omenimo še, da morata biti v vidnem polju logotipa navedena tudi šifra nadzornega organa in kraj, kjer so bile pridelane kmetijske surovine. Živila so lahko označena kot ekološka, če je vsaj 95 odstotkov njihovih kmetijskih sestavin pridelanih ekološko. Na področju ekološke politike je bil letos sprejet tudi Sporazum o pravilih glede ekološkega vina, ki bo začel veljati 1. avgusta 2012. Februarja pa je EU podpisala še Ekološki sporazum o enakopravnosti z ZDA, ki naj bi zmanjšal administrativne ovire za ekološke proizvajalce iz EU in ZDA. Vir: http://ec.europa.eu/agriculture/organic /files/news/press-releases/IP-12-706_SL.pdf. IZTISNITEV MANJŠINSKIH DELNIČARJEV DELNIŠKE DRUŽBE Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) dopušča možnost, da lahko glavni delničar delniške družbe, v kateri pridobi oziroma ima več kot 90 odstotkov delnic, preostale (manjšinske) delničarje iztisne iz lastništva v tej družbi. Iztisnitev lahko zahtevajo tudi manjšinski delničarji na lastno pobudo, ponavadi pa jo predlaga glavni delničar. Sklep o prenosu delnic na glavnega delničarja ob plačilu primerne denarne odpravnine sprejme skupščina družbe. Višina denarne odpravnine, ki jo za delnico prejmejo mali delničarji od glavnega delničarja, mora biti določena z upoštevanjem premoženjskega stanja družbe in njene dobičkonosnosti. Če do iztisnitve pride tik po uspešno izvedeni prevzemni ponudbi, se kot primerna odpravnina upošteva kar prevzemna cena. Mali delničarji, ki niso zadovoljni z višino denarne odpravnine in ocenjujejo, da je primerna denarna odpravnina višja od ponujene, morajo le-to uveljaviti s tožbo na sodišču. Z vpisom sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v register ta postane 100-odstotni lastnik družbe. A. G. 13 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE NA SEJMU AGRA V Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se na letošnjem sejmu AGRA prvič predstavlja pod združenim imenom, takšna pa je tudi osrednja tema s katero se tokrat predstavlja. Pod sloganom Hrana iz vaše bližine, sta združeni tako kmetijska kot okoljska vsebina, saj spodbuja uživanje hrane iz lokalnega okolja, s tem pa tudi krajšanje prehranskih verig od pridelovalca do uporabnika ter na ta način bistveno prispeva k zmanjšanju onesnaženja zaradi transporta. Ko govorimo torej o domači pridelavi hrane in domačem trgu, je pomembno vzpodbujati zavest o tem, da je ta način pridelave tudi manj obremenjujoč za okolje. Pri sadju in zelenjavi domačega izvora, zaradi bližine pridelave, ni potrebno uporabljati konzervansov, takšna hrana je sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu, z višjo hranilno vrednostjo ter višjo vsebnostjo vitaminov in mineralov, saj hitreje prispe do kupca. Nasprotno pa hrana, podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zaradi nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni proizvodnji in skladiščenju, postane manj kakovostna in tudi veliko bolj obremenjujoča za okolje. Osnovni koncept sejemske predstavitve Ministrstva za kmetijstvo in okolje so kakovostna živila slovenskega porekla, kar bomo skušali čim bolj približati obiskovalcu. Na razstavnem prostoru bodo predstavljene prednosti, ki jih prinaša pridelana hrana iz bližine. Lokalno pridelana zelenjava in sadje sta sveža, optimalno zrela, imata večjo hranilno vrednost, to pa potrošniki vse bolj cenijo in iščejo. Ekološka pridelava poleg tega ohranja vire pitne vode, kulturno krajino in naš živi svet – bogastvo ptic, metuljev, pisanih travnikov. S spodbujanjem lokalne pridelave hrane se ohranja tudi naše lepo podeželje, dediščina, znanje in izročilo rodov pred nami, zagotavljamo pa tudi delovna mesta pri nas doma. Na razstavnem prostoru v hali B se bo ministrstvo predstavilo tudi z okroglimi mizami in strokovnimi posveti, med katerimi bomo izpostavili najbolj aktualne teme s področja kmetijstva, proizvodnje hrane in okolja. Med drugim bomo govorili o ekološkem kmetijstvu, vlogi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, varovanju okolja in dobrem počutju živali kot dodana vrednost v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji, označevanju živil z zdravstvenimi trditvami, izzivih v prihodnosti ter s tem povezanimi poslovnimi priložnostmi v kmetijstvu in drugih aktualnih temah s področja proizvodnje hrane. Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje VAROVALNA IN ZAŠČITNA VLOGA GOZDA uspevajo gozdovi. Vse to na eni strani ogroža varovalne gozdove, na drugi pa postaja njihova varovalna vloga vse dragocenejša. Z ustreznim gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in z ukrepi, ki krepijo njihovo varovalno in zaščitno vlogo, lahko pomembno prispevamo k ohranjanju njihovih varovalnih učinkov. Veliko izkušenj na tem področju imajo gozdarji v Švici in Franciji. V projektu MANFRED želimo del njihovega znanja prenesti tudi v Slovenijo in s tem dopolniti sicer bogato tradicijo gospodarjenja z gozdovi pri nas. V Logarski dolini smo pripravili učni poligon za terenske gozdarje, kjer bodo lahko izpopolnili svoje znanje o tem, kako negovati gozd, da bo tudi v prihodnosti ščitil sebe in tla ter človekove objekte v okolici. Pomen gozdov za varovanje gozdnih rastišč ter zaščito naselij in infrastrukture pred naravnimi nevarnostmi so ljudje prepoznali že pred več stoletji. Varovalni gozdovi so bili tako pogosto zaščiteni s pravnimi akti, gospodarjenje z njimi pa so določali posebni predpisi. V Sloveniji imamo danes skoraj 200.000 ha varovalnih gozdov, v katerih režim gospodarjenja določa posebna uredba Vlade RS. Največ jih je v alpskem delu Slovenije. Gozdovi prispevajo k preprečevanju ali omejevanju naravnih nevarnosti, kot so padajoče kamenje, zemeljski in snežni plazovi, hudourniki in druge oblike erozije. Zaradi podnebnih sprememb se povečuje pogostnost naravnih ujm, spreminjajo pa se tudi razmere, v katerih mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstvaali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. 14 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS OLIMPIJSKE IGRE NA KROŽNIKU Na višku poletne sezone ne bo vroče samo nam. V žaru poletne vročice so bodo za olimpijske kolajne borili najboljši športniki tega planeta. Ko iz sence in s primerno prehransko podporo spremljamo neverjetne športne dosežke, se vedno znova poraja vprašanje: »Kako lahko človeška telesa zmorejo vedno hitreje, močneje in višje?« Krožnik olimpijskih zmagovalcev Del odgovora leži tudi na njihovem krožniku. Večina vrhunskih športnikov se zaveda, da je prehrana njihovo delovno orodje. Tako kot trening. Brez ustreznega vnosa hranil, ki omogočajo energijsko podporo organizmu med samim naporom in njegovo obnovo po telesni vadbi, vrhunskega športa enostavno ni. Sanje marsikaterega športnika se namreč končajo že pri slabi vsakodnevni, osnovni prehrani. Nezadosten vnos hranil, ki jih večino dobijo z glavnimi obroki, se namreč zelo hitro pokaže kot utrujenost, poškodbe in bolezni zaradi oslabelega imunskega sistema. Krepka prehrana Osnovna prehrana vrhunskih športnikov je enostavna in za marsikoga kar dolgočasna. Marsikateri vztrajnostni športnik ima namreč osnovno prehrano sestavljeno iz preprosto pripravljenih virov sladkorjev, kot so testenine, riž, krompir in kruh ter njihove kombinacije, s kakovostnimi viri beljakovin (pusto meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, jajca). Za gurmanske načine priprave in uporabo prefinjenih dodatkov kar zmanjka časa in energije. Ko te športnike povprašamo o prehrani, marsikdaj celo dobimo občutek, da je njihova hrana kmečka: izdatna in lahko prebavljiva, da lahko opravijo vso fizično delo, ki ga telesna vadba zahteva. Seveda je prav tako kot sama hrana tudi ključno, da jo zaužijejo ob pravem času. Rekli bi celo lahko: za vrhunske dosežke je potrebna zdrava kmečka pamet, ki pravi, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Ko enkrat osvojimo osnovo strategije prehrane pri telesni aktivnosti, ugotovimo, da je vloga sofisticiranih, pregrešno dragih in eksotičnih prehranskih dodatkov zelo majhna in je večinoma plod marketinških prijemov farmacevtske industrije. To pa je še dodaten nauk olimpijskih iger za vsakodnevno življenje! Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA NAJSTNIKI, PUBERTETNIKI, PRESEŽNIKI »Kaj pomeni najstnik?« sem vprašala mamo, ko sem bila stara tam okoli osem let. Ponosno mi je razložila: »Ko boš stara toliko, da bo ob koncu tvoje starosti najst, torej od enajst do devetnajst, boš najstnica.« Od takrat sem komaj čakala, da bom najstnica. Razložila sem si, da bo takrat obdobje, ko bo vse NAJ. Vse v presežnikih. Razumela sem, da je to dobro. Potem je to obdobje prišlo in sem se soočila z NAJbolj noro zaljubljenostjo in NAJvečjim razočaranjem, to obdobje je bilo zaznamovano z NAJvečjo količino solz, NAJvečjo količino smeha, NAJveč pameti, NAJbolj zateženimi starši, NAJbolj bednimi učitelji, NAJbolj prirejeno resnico, NAJ…, NAJ…, NAJ… Bilo je težko obdobje, ki me je soočalo s čustvenimi nihanji, dišečimi po smrti in obupu, drugič spet po neskončni evforiji veselja in sreče. To sem si zapomnila in prav mi je prišlo, ko so najini otroci stopili v presežnik. Biti NAJstnik vsekakor ni lahko. Naloga starša je, da takrat postane nepremakljiv steber, ki ga ne podre nobeno neurje. Kako ta steber učvrstiti, pa je za marsikoga pretežko vprašanje Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE BRUSNICE - rdeči biseri zdravja Brusnice (Vaccinium vitis-idaea) spadajo med najkoristnejše sadje za zdravje. V prehrani in za zdravljenje se uporabljajo že stoletja. Že naše babice so prisegale na zdravilni učinek brusnic, zlasti naj bi bile učinkovite pri ženskah. Brusnice so najbolj znane po tem, da preprečujejo nastanek infekcij sečil, ki jih povzroča bakterija Escherichia coli. Znanstveniki raziskujejo, kako bi jih lahko uporabili namesto antibiotikov in druge njihove pozitivne vplive na zdravje. Brusnice vsebujejo antocianide, ki so naravni antibiotiki in delujejo na različne glive, bakterije, kvasovke in viruse. Brusnice vsebujejo tudi veliko antioksidantov. Zmanjšujejo tveganje za razvoj nekaterih vrst raka, ščitijo pred boleznimi srca in ožilja, ščitijo prebavila in urejajo prebavo, pomagajo pri krepitvi imunskega sistema in zaviranju bakterijskih okužb ter so učinkovite pri aterosklerozi. So odlično sredstvo za premagovanje stresa. Brusnice zmanjšujejo količino sladkorja v krvi, dobro vplivajo na dlesni in vid, razstrupljajo kri ter preprečujejo pomladansko utrujenost in izgorevanje telesa. Pater Ašič je priporočal čaj iz brusnic tudi pri vnetju ledvic ter proti protinu in revmi. Najbolje je, da uživamo sveže brusnice, jih posušimo ali zamrznemo. Lahko pa pijemo tudi nesladkan sok iz njih. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 15 PREDSTAVLJAMO KZ LOVRENC NA POHORJU PRAZNUJE 20 LET stari in dotrajani. Tako smo leta 1999 zgradili nov poslovno-trgovski objekt, v katerem je trgovina na drobno z mešanim blagom za oskrbo podeželskega prebivalstva z repromaterialom, semeni, mineralnimi gnojili, močnimi krmili in gradbenim materialom. Tu je tudi sedež uprave zadruge. Skrb za razvoj in dvig prometa nas je vodila k odločitvi, da svojo dejavnost razširimo še na področje gostinstva. Tako smo leta 2003 odprli nov gostinski lokal. V letu 2011 pa smo postavili novo zunanje priročno skladišče za potrebe trgovine. Posebej smo ponosni, da smo vse investicije izvedli z lastnimi finančnimi sredstvi. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bo zadruga dober zgled podjetja v našem kraju.« Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju je aktivno vpeta v lokalno okolje, saj je s svojo dejavnostjo pomembna tako za svoje člane kmetovalce kot tudi za druge prebivalce na tem območju. T. A. Foto: arhiv KZ Lovrenc na Pohorju Pred dvajsetimi leti so se kmetje, ki so tedaj sodelovali z Gozdnim gospodarstvom Maribor, TOK Lovrenc na Pohorju, v skladu z novim Zakonom o zadrugah na referendumu odločili za reorganizacijo svoje organizacije v zadrugo. Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju je bila tako ustanovljena 1. julija 1992 in je od svoje ustanovitve članica Zadružne zveze Slovenije. V zadrugo se je takrat včlanilo 40 kmetov, od katerih je večina tudi še danes članov. Zadruga danes združuje okrog 50 članov in letno ustvari nekaj manj kot milijon evrov prihodkov. Zadruga ustvarja promet z odkupom lesa in surovega mleka, s prodajo trgovskega blaga in v zadnjih letih tudi z gostinsko dejavnostjo. Maks Wolfgruber, predsednik zadruge, pravi: »Prva leta poslovanja so bila za zadrugo izredno težka. Poslovni prostori in trgovina so bili Člani upravnega odbora zadruge Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ZANIMIVOSTI PRIJATELJI KRAŠKEGA SIVCA IZ MERČ VOZILI SIVKO NA KRASU sivke ob številnih stojnicah, prikazu destilacije sivke, raznih delavnicah, pohodih idr. Ekipa prijateljev kraškega sivca iz Merč je letos sodelovala že na deveti prireditvi. Naj omenimo le nekatere: grabljenje stelje – snemanje kmetijske televizijske oddaje, Kraški pust na Opčinah, vožnja soli na Solinarskem prazniku v Piranu, Odprti borjači v Pliskovci, krajevni praznik v Povirju, razstava Fotografija: Alojz Kocjan Fotografija: Alojz Kocjan Letošnji že tradicionalni Festival sivke v Ivanjem Gradu pri Komnu, ki ga organizatorji vsako leto pripravljajo že od leta 2008 dalje, je v začetku julija na Kras pritegnil številne obiskovalce. V zadnjem trenutku so na prizorišče stopili tudi prijatelji kraškega sivca iz Merč, ki jih vodi neumorni promotor in veliki entuziast Ivan Žiberna. Tudi tokrat so za nastop usposobili vola Pepa in Rika, ekipa pa je prikazala žetev sivke po starem, s srpi, kot so jo želi nekoč. Medtem ko so ženske žele sivko sredi dneva v največji vročini, je moški del ekipe sproti nalagal snope na voz in voz po končanem delu odpeljal na zbirno mesto, kjer je bila sivka pripravljena za destilacijo. Tudi tokrat sta se izkazala Pepo in Riko, kraška sivca, ki sta izmed živali v hlevu na Žvabovi domačiji v Merčah vzgojena in trenirana za najrazličnejše prireditve na Primorskem, ki prikazujejo stare kmečke običaje. Z vozom so pripeljali požeto sivko domov in jo spravili na varno, kjer je takoj šla v predelavo in destilacijo. S svojim nastopom so tako obogatili lep praznik žetve Vsi, ki vas zanimajo predmeti, pripomočki, orodja in druge stvari, ki so jih nekoč uporabljali na kmetijah, lahko obiščete muzej Marjana Nadižarja v vasi Zabreznice 13a na Gorenjskem in si jih pobliže ogledate. Pokličite Marjana Nadižarja, tel. 041 468 928 ali 04 580 18 76. Olga Knez Foto: arhiv Marjan Nadižar MUZEJ PRETEKLOSTI V ZAVETJU STOLA kraške sivke – živine ob krajevnem prazniku v Dolenji vasi, praznik Tempora v Ogleju v Italiji idr.. Čakajo pa jih še nastopi na dutovskem Prazniku terana in pršuta, Furmanskem prazniku v Postojni in ob sežanskem občinskem prazniku. Ponosni so, da z volovsko vprego prevažajo tudi nevestino balo na največji etnološki prireditvi Slovencev v zamejstvu, in sicer na Kraški ohceti v Repnu. »Naši predniki so trdo delali, da so preživljali svoje družine, mi pa z našimi prikazi ohranjamo dediščino staršev in prednikov. Upamo, da bomo te stare kmečke običaje obujali tudi še naprej na raznoraznih prireditvah,« poudarja Ivan Žiberna. 17 ZANIMIVOSTI PRAZNIK IDRIJSKIH ŽLIKROFOV V Idriji bo 1. septembra 2012 potekal Praznik idrijskih žlikrofov, kjer bodo obiskovalcem ponudili aktivna kulinarična doživetja ter predstavili certificirane proizvajalce zaščitenih idrijskih žlikrofov, ki so zaščitena jed kot zajamčena tradicionalna posebnost, ter drugih lokalnih proizvodov, združenih v skupini Kmečka tržnica. KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS PORAVNAVA OBVEZNOSTI IZRAELSKI POLITIK (ABBA) DOLG, DEBELEJŠI DROG NA VOZU GORAN IVANIŠEVIĆ TEMELJNA RESNICA, KI NE POTREBUJE DOKAZOV SEVERNOATLANTSKI PAKT ŠVICARSKI PISATELJ (JOHN) MESTO V BELGIJI, AAT PREŽGANA JUHA 4 7 9 MAZIVO 6 SIRSKI POLITIK (BAŠAR AL) VERZ (lit.) KUŽNA SNOV ZA BAKTERIOLOŠKO PREISKAVO 1 Polona Kavčič CIGLARSTVO, MELINCI PREKMURJE PREBIVALKA RUSIJE FRANCOSKI FIZIK (JEANBAPTISTE) PAS PRI KIMONU STOPNJA V VOJAŠKI HIERARHIJI MAKEDONSKI PLES V OBLIKI KOLA UDOVIČ SAŠO IVAN NAVRATIL LETOVIŠČE PRI OPATIJI KEMIJSKI SIMBOL ZA TITAN ČUFAR TONE 8 Melinci, vas ob Muri, so bili znani po ročnem LJUBLJENizdelovanju opeke. Nahajališča ilovice, ČEK potrebna delovna sila v obliki medsebojne 3 5 2 pomoči ter mojstri, ki so znali kakovostno ANGLEŠKA GLASBENA POD, TLO izdelati in žgati opeko, so pripomogli, da SKUPINA se je izdelovanje opeke kot domača dejavnost ohranilo do sedemdesetih let 20. stoletja. GESLO: __ __ __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Najpomembnejši pa je bil verjetno ekonomski razlog – industrijska opeka je bila za nakup Rešitev prejšnje križanke je TURIZEM. posameznikom predraga. V vasi je 244 domačij, od tega jih je 111 grajenih iz pa je na ogled tudi prostor, na katerem so izdelovali domačega, naravnega materiala. Pri izdelovanju je bila opeko. Za ogled zbirke se dogovorite na Zavodu za medsebojna pomoč zelo pomembna, delo pa je znalo biti kulturo in turizem Beltinci, tel. 02 541 35 80. tudi zabavno. Na dan so naredili tudi do 4000 kosov surove opeke. Blatar je pripravljal in mešal ilovico, Več informacij na www.beltinci.net; [email protected] foringaš jo je vozil v samokolnici, ciglar je opeko Za SED pripravila: Jelka Pšajd oblikoval v modelu, odnašarca pa je odnašala opeko NEKOČ JE BILO … Njive pri Dobrunjah, štirideseta leta dvajsetega stoletja. Ljubljanski fotograf Vekoslav Kramarič je na fotografsko ploščo ujel kmetico in kmeta pri brananju s konjema. Je to le spomin ali tudi pogled v prihodnost? Stanislav Čičerov Ciglarski zid. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota in jo obračala na za to pripravljenem prostoru. Na prostoru ob Muri je TD Brod, ki skrbi in ohranja to vrsto dediščine, v spomin na izginulo dejavnost postavil ciglarski zid, na katerem si obiskovalec lahko pogleda zgodovino in opis dejavnosti. V času sezone 18 OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 2. do 8. julija 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 Banka odobrava gotovinske in namenske kredite kmetom za: - osnovno dejavnost, - gradnjo gospodarskih objektov, - nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo, - nakup mehanizacije, - nakup zemlje in urejanje zemljišč, - ureditev trajnih nasadov, - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - druge namene za dejavnost. 0,30 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec €/kg k.t. Mlado pitano govedo, razred R3 3,80 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 Obrestne mere za kredite v domači valuti Pribitek na 6M EURIBOR 3,67 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 do 3 mesecev do 6 mesecev do 12 mesecev do 36 mesecev do 60 mesecev do 72 mesecev do 120 mesecev do 240 mesecev do 360 mesecev 49 teden €/kg k.t. Prašiči, razred E 1,70 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 Kredit za vzrejo govedi, drobnice 1,60 do 18 mesecev Nespremenljiva obrestna mera 5,40 % MALI OGLASI PRODAM MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 Prodam motokultivator Gorenje Muta (okrogli priklop) s priključki in 100-litrski kotel za žganjekuho. Telefon: 041 330 817. 53 teden PRODAM MLADO KOBILO Pšenica Prodam mlado kobilo, svetlo rjavo, mirno, vajeno otroške družbe, manjše rasti in brejo. Telefon: 031 695 208. 3,40 3,10 2,80 PRODAM LCD MONITOR 2,50 €/kg 3,40 % 3,65 % 3,70 % 4,00 % 4,20 % 4,40 % Nespremenljiva obrestna mera 4,70 % 4,80 % 5,10 % 6,30 % 6,60 % 6,80 % 7,10 % Prodam LCD monitor 17 Samsung za računalnik, premer ekrana 44 cm. Telefon: 031 509 523. 2,20 1,90 1,99 1,60 1,30 Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden 2010 2011 Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja 2012 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! Z vami na sejmu AGRA v Gornji Radgoni v hali B. 19 1RYLNRPLWHQWLNPHWRYDOFLL]NRULVWLWHXJRGQRVWL 3$.(7$'2%52'2¯/,&(RE]DHWNXVRGHORYDQMD ÊPHVHQREUH]SODQRYRGHQMHUDXQD755 ÊHEDQNDEUH]SULVWRSQLQH ÊEUH]SODHQJHQHUDWRUHQNUDWQLKJHVHONLRPRJRDGRVWRSGRHEDQNHV NDWHUHJDNROLUDXQDOQLND]LQWHUQHWQLPSULNOMXNRP ÊPR³QRVWSULGRELWYHSODLOQHNDUWLFH]RGOR³HQLPSODLORP$FWLYD 0DVWHU&DUG]YL°LQRGRYROMHQHJDOLPLWDQDNDUWLFLY]QHVNXGHSR]LWD YH]DQHJD]DOHWR .HUFHQLPRVYRMHVWUDQNHMLK]D]YHVWRERQDJUDGLPRÀV 3$.(720=9(672%( ]DGROJROHWQHVWUDQNHNPHWRYDOFH ÊSRORYLQLVWUR°NLRGREULWYHNUHGLWD]DNPHWLMVNRGHMDYQRVW ÊPR³QRVW]QL³DQHREUHVWQHPHUH]DNUHGLWH]DQDYVDNHJD GUX³LQVNHJDODQDPD[NLYVDMPHVHFHYUHGQRSRVOXMHV WUDQVDNFLMVNLPUDXQRPRGSUWLPSUL'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMH ÊVVNOHQLWYLMR³LYOMHQMVNHJD]DYDURYDQMDNUHGLWRMHPDOFDSUHNR 'H³HOQHEDQNH6ORYHQLMH°HGRGDWQR]QL³DQMHREUHVWQHPHUH]D ÊHEDQNDEUH]SULVWRSQLQH ÊEUH]SODHQJHQHUDWRUHQNUDWQLKJHVHONLRPRJRDGRVWRSGRHEDQNH VNDWHUHJDNROLUDXQDOQLND]LQWHUQHWQLPSULNOMXNRP SRJRMVRUHGQLSULOLYLJOHGHQDFLNHOSURL]YRGQMHEUH]VXEYHQFLM 9HYSRVORYDOQLFDKEDQNHSRYVHM6ORYHQLMLLQQDVSOHWQLVWUDQLZZZGEVVL 'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHGG.RORGYRUVND/MXEOMDQD7)LQIR#GEVVLZZZGEVVL 9'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMHVPRSULSUDYLOL 326(%123218'%2=$.0(729$/&(
© Copyright 2024