Seminarji, delavnice in coaching ZDRAVO VODENJE STRES DOBRO POČUTJE mag. Simona Šarotar Žižek dr. Sonja Treven dr. Paul Jiménez mag. Kerstin Eibel dr. Borut Milferner Tina Črepnjak, dipl. ekon. (UN) Martina Vaner, dipl. ekon. (UN) mag. Anita Dunkl Graz/Maribor, December/Januar 2011/2012 KAZALO: 1 PREDSTAVITEV - UVOD ............................................................................................. 3 2 OSNOVNI POJMI ...................................................................................................... 4 2.1 ZDRAVO VODENJE ...................................................................................................... 4 2.2 STRES...................................................................................................................... 5 2.3 DOBRO POČUTJE ....................................................................................................... 8 3. PROGRAM USPOSABLJANJA .................................................................................... 9 4.1 SEMINARJI ............................................................................................................... 10 4.1.1 Zdravo vodenje ............................................................................................................... 10 4.1.2 Stres ................................................................................................................................ 11 4.1.3 Dobro počutje ................................................................................................................. 14 4.2 DELAVNICE............................................................................................................... 15 4.3 COACHINGI - MENTORSTVO ......................................................................................... 15 5. PREDLOGI ČASOVNEGA RAZPOREDA ....................................................................... 16 5.1 ČASOVNI RAZPORED ZA SEMINARJE A ZDRAVO VODENJE .................................................... 16 5.2 ČASOVNI RAZPORED ZA SEMINARJE B STRES .................................................................... 16 5.3 ČASOVNI RAZPORED ZA SEMINARJE C DOBRO POČUTJE ...................................................... 16 6 LITERATURA ............................................................................................................. 17 Seminars, Trainings and Coachings 2 1 Predstavitev - Uvod Projekt Chance4Change prispeva k izboljšanju kakovosti življenja in povezav med mesti in podeželjem. Usmerjen je na doseganje regionalne in socialne kohezije čezmejnega območja, in sicer na vzpostavitev okvirjev dobrega počutja, tako za prebivalce sodelujočih lokalnih skupnosti kot tudi za zaposlene v podjetjih. V skladu z navedeno problematiko, ekspertni del projekta predstavlja osnovo za znanstveno preučevanje sprememb v podjetjih in iskanje novih metod, tehnik in programov za povečanje subjektivne blaginje. Naši splošni cilji v tem projektu so: - Vzpostavitev čezmejne mreže strokovnjakov za dobro počutje prebivalstva čezmejne regije; - Raziskava dobrega počutja zaposlenih; - Razvoj alternativnih instrumentov, programov in tehnik dobrega počutja (podkrepljenih z empiričnim raziskovanjem in pilotnim testiranjem v elektro-kovinski industriji); - Raziskava različnih modelov mobiliziranja oseb za preventivno ukrepanje na področju psihičnega, mentalnega, fizičnega in družbenega zdravja ter oblikovanje optimalnih metod; - Oblikovanje nabora in izbora ponudnikov storitev za ohranjanje ali dvig dobrega počutja prebivalcev ter pomoč prebivalcem pri izboru kvalitetnih storitev na trgu; - Razvoj inovativnih čezmejnih programov in aktivnosti za prebivalstvo in - Senzibiliziranje javnosti za teme psihičnih obremenitev, stresa, sindroma izgorevanja itd., da bi dosegli njihovo detabuizacijo. Pričakovani ekonomski cilji so: - Krepitev gospodarskega sodelovanja, - Ustvarjanje novih delovnih mest, - Izboljšanje strokovnega znanja in zaposljivosti, - Izboljšanje turistične ponudbe in prepoznavnosti ter - Izboljšanje sodelovanja na tematskih prioritetnih področjih. Pričakujemo, da bodo usposabljanja imela na družbo naslednje učinke: - Podpora enakih možnosti, - Socialna kohezija in socialno vključevanje marginaliziranih skupin, - Izboljšanje zdravja ljudi, - Krepitev kulturne identitete in - Izboljšanje sodelovanja na lokalni / regionalni ravni. V tem gradivu se osredotočamo na razvoj seminarjev za profesionalne svetovalce, treninge osebnega razvoja in coachinge. Koncept teh izobraževanj smo zasnovali na podlagi rezultatov raziskave (o stopnji stresa, o stopnji dobrega počutja in tehnikah, ki jih že uporabljajo za dvig dobrega počutja ali premagovanja stresa) Seminars, Trainings and Coachings 3 2 Osnovni pojmi 2.1 Zdravo vodenje Zdravo vodenje - kakovost in vrste vodenja vplivajo na dobro počutje in zdravje vseh, tako vodij kot zaposlenih. Zdravo vodenje pomeni vzpostavitev osnovnih pogojev, ki omogočajo ohranitev in/ali obnovitev zdravja in učinkovitosti vodij ter zaposlenih. Zato je mogoče povezati zadovoljstvo vseh ljudi v organizaciji in podjetniške dosežke. Zdravo vodenje lahko opredelimo kot v zaposlene usmerjeno sodelujoče vodenje z glavnim poudarkom na zdravju. Tehnike/strategije/koncepti zdravega vodenja - pomembno je izbrati ustrezen zdravstveno preventivni pristop. Za zagotavljanje vodenja usmerjenega v zaposlene in oblikovanje ustreznih odnosov, je potrebno uporabiti integrirano perspektivo, kar pomeni, da se moramo osredotočiti na delovanje na telesni, duševni in socialni ravni. Za strukturirano vodenje z jasnimi cilji, so pomembna znanja o postopkih, načelih in pravilih skupinske dinamike. Drug zelo pomemben dejavnik je komunikacija. Potreben je nemoten prenos informacij med vsemi hierarhičnimi ravnmi, kritika mora biti konstruktivna in vsakemu zaposlenemu je potrebno nameniti enako količino pozornosti s strani vodje. Čustvena in instrumentalna podpora je prav tako pomembna stvar. Za vodje je pomembno, da so vzor svojim zaposlenim. Dober vodja poskrbi za vsa potrebna sredstva, motivira zaposlene na pravi način in da vsem možnost za sodelovanje. Job - Strain model avtorjev Karaseka in Theorella (1990) opisuje delovne operacije iz dveh vidikov. Po eni strani model kaže, da povečan posameznikov nadzor nad delovnimi situacijami in visoka svoboda pri odločanju pozitivno vplivata na zdravje. Po drugi strani pa psihične obremenitve, kot so pritisk časa, prevelike količine dela in nasprotujočih si zahtev, vodijo do nezadostnega pristiska in zdravstvenih težav. Na splošno so dejavnosti z nizko svobodo pri odločanju in visokimi zahtevami okarakterizirane za službe z visokim pritiskom, med tem ko so dejavnosti z veliko svobode pri odločanju in nizkimi zahtevami okarakterizirane kot službe z nizkim pritiskom. Toda kdaj kakšna dejavnost lahko povzroči stres? Na to vprašanje je mogoče odgovoriti z recovery-stress-balance modelom (Jiménez & Kallus, 2010; Kallus & Uhlig, 2001), ki prikazuje vzajemno delovanje pritiska in okrevanja. Do neravnovesja teh dveh dejavnikov pride, če ni mogoče odtehtati pritiskov z okrevanjem. Če tako ravnovesje traja dalj časa, vodi k negativnim posledicam. Primeri današnjih delovnih okolij, znaki premale izvanosti, pogoji za ustvarjanje dosežkov in enoličnost so simboli za takšno neravnovesje. Ostale pomembne teme v današnjem delovnem in vodilnem okolju so motivacija, nemotiviranost in angažiranost. Kako lahko zaviramo nemotiviranost in katere strategije vodijo k izboljšanju motivacije in angažiranosti? Model EDEM (Engagement – Demotivation Model) Jimeneza (2004) se ukvarja s temi pomembnimi vprašanji. Model kaže, da se ljudje, ki so premalo angažirani in so visoko nemotivirani, izmikajo in v sebi že pustijo službo. Prav tako pa se pojavljajo problemi v delovnem okolju tudi pri zaposlenih z visoko Seminars, Trainings and Coachings 4 nemotiviranostjo in visoko angažiranostjo. To pa zaradi tega, ker so ti ljudje zelo občutljivi glede izgorevanja. Nadaljni koncept, ki se ukvarja s težavami z motivacijo in angažiranostjo je koncept avtorjev Semmerja, Jacobshagena & Laurenza (2006). Glavni poudarek tega koncepta je na temah, kot so "Stres zaradi nesposobnosti" in "Stres kot nespoštovanje". Namen seminarja in delavnice je vzpostaviti razumevanje zdravega vodenja in razviti vodilni stil, ki podpira zdravje. Udeleženci bodo spoznali področja uporabe in instrumente zdravega vodenja ter priložnost za izboljšanje in razvoj svojih vodstvenih sposobnosti. 2.2 Stres Stres - je odziv organizma na dražljaje iz okolja s pojavom napetosti. Če je človek sposoben stres obvladati, ta napetost popusti in ne pušča trajnih posledic. V primeru dolgotrajne izpostavljenosti stresu, pride pri posamezniku do čezmernega odziva, ki se izraža na fizični, vedenjski ali psihološki ravni. Takšni odzivi lahko privedejo do škodljivih posledic v obliki bolezni, čustvenih težav in slabše opravljenega dela. Tehnike za premagovanje/preprečevanje stresa na individualni ravni - Fizične aktivnosti - Mediacija - Joga - Zdravstvena hipnoza - Avtogeni trening - Sprostitev z vizualizacijo - Kognitivne metode - Biofeedback metoda sproščanja - EFT - metoda - Bownova terapija - Masaže in aromaterapija - Humor in smeh - Terapije z glasbo - Zdravljenje z barvami - Spanje - Prehranjevalne navade - Upravljanje s časom Tehnike/strategije/programi za premagovanje/preprečevanje stresa na organizacijski ravni Organizacije lahko pomagajo zaposlenim pri obvladovanju stresa na dva različna načina: - Prvi način je z uvedbo strategij, ki kontrolirajo stresorje. Te strategije so: - Preoblikovanje dela - Prilagodljiv delovni čas - Analiza in natančna opredelitev vloge - Razvoj komunikacijskih sposobnosti managerjev - Ustvarjanje pozitivne organizacijske klime Seminars, Trainings and Coachings 5 - Oblikovanje in ustvarjanje kariere Coachingi - mentorstvo AlfaSphere Sprostitveni počitek Delovne razmere Drugi način je z uvedbo programov, ki pomagajo vzdrževati blaginjo zaposlenih in delujejo predvsem kot preventiva: - Programi za usposabljanje zaposlenih (kako upravljati stress) - Programi za ohranjanje zdravja in dobrega počutja - Programi za pomoč zaposlenim Potek ozaveščanja problema stresa bi potekal tako, da se zaposleni najprej udeležijo izobraževanj, kjer jih v okviru organizacije seznanijo s stresom, stresorji in aktivnostmi za premagovanje in preprečevanje stresa. Na teh izobraževanjih jih prav tako seznanijo z rezultati raziskave. Omenjena raziskava je osredotočena tako na merjenje stopnje stresa kakor tudi na dejansko uporabo metod/programov/strategij premagovanja stresa. Na izobraževanjih in potem po njih, v neposredni delovni sredini, bodo zaposleni identificirali stresorje in pripravili program premagovanja in preprečevanja stresa pri zaposlenih. Pri uvajanju programov bo organizacija osredotočena predvsem na: - kakovost sodelavcev v smislu njihovih ključnih kompetenc, - poslovni in proizvodni proces organizacije, vključno z inputi in outputi, - delovne razmere, - kakovost procesa (varnost prenosa, zadovoljstvo strank), - vso dokumentacijo, - nabor možnih programov/strategij/tehnik za premagovanje in preprečevanje stresa, - merila kakovosti za izbor programov/strategij/tehnik in izvajalce (ciljne skupine, okrepiti fizično/duševno zdravje). Nato vsak član v svoji delovni sredini o tem informira management/vodstvo organizacije in jim predstavi predlog za oblikovanje tima za zdravje ali timov za zdravje v posameznih enotah. V omenjene time bi se vključili sodelavci, strokovni sodelavci in predstavnik vodstva. Člani/udeleženci programa za premagovanje stresa bi informirali zaposlene o tem, kaj so stresorji in kako jih je mogoče odpraviti oz. ublažiti. Omenjena aktivnost bi vključno z aktivnostmi izbire in implementacije programov/strategij/tehnik potekala v okviru timov za zdravje. Udeleženec izobraževanja bi tudi vodstvu družbe predlagal, da bi se strokovni sodelavec družbe vključil v program "ČILI za delo", saj je zdravje na delovnem mestu zelo pomembno. S pomočjo tega programa, ki je za udeležence brezplačen, bi zagotovili dodatno strokovno podporo vsem aktivnostim za zagotavljanje dobrega počutja na delovnem mestu. V času po izvedbi izobraževanja in aktiviranja tima za zdravje pa bo zaposlenim na voljo možnost svetovanja in coachingov, ki bi spodbujali delovanje tima kakor tudi implementacijo programov/strategij/tehnik za premagovanje in preprečevanje stresa. Seminars, Trainings and Coachings 6 Potem bi lahko na temelju vprašalnikov pri vseh vključenih zaposlenih ponovno ugotovili kakšno stopnjo stresa zaznavajo pri sebi. Pri vprašalniku bi oblikovali vzorec podjetij, kjer bi izvedli kvalitativno raziskavo z metodo globinskih intervjujev. Omenjeni koncept predstavlja slika 1, medtem ko slika 2 predstavlja proces implementacije programov/strategij/tehnik za premagovanje in preprečevanje stresa. Slika 1: Koncept implementacije programov/strategij/tehnik za premagovanje in preprečevanje stresa SISTEM/ PROGRAM REZULTATI PROGRAM ČILI RAZISKAV ZA DELO ZAPOSLENI /ČLANI TIMOV Stres Stresorji Premagovanje stresa PODJETJE/ORGANIZACIJA Tim za zdravje Izobraževanje Zdravje na delovnem mestu Stresorji MANAGEMENT Slika 2: Proces implementacije preprečevanje stresa programov/strategij/tehnik za premagovanje MERJENJE STRESA IZOBRAŽEVANJE PROGRAM PREMAGOVANJA STRESA UVAJANJE PROGRAMA PREMAGOVANJA STRESA INFORMIRANJE MANAGEMENTA/VODSTVA ORGANIZACIJE PREDLOG ZA OBLIKOVANJE TIMA ZA ZDRAVJE ALI TIMOV ZA ZDRAVJE V POSAMEZNIH ENOTAH INFORMIRANJE STRESORJIH SODELAVCEV/ČLANOV PROGRAM ČILI ZA DELO Seminars, Trainings and Coachings 7 SINDIKATA O in Najbolj relevantne rešitve (programi, strategije) bodo izbrane na podlagi meril kakovosti antistresnih programov. Pri izbiri programov moramo upoštevati 6 korakov, ki so pomembni tako za podjetje kot za strokovnjake. Ti koraki so naslednji: 1.korak: Oblikovanje skupine strokovnjakov 2.korak: Analiza obstoječih pristopov za oceno kakovosti 3.korak: Oblikovanje osnutka meril 4.korak: Ustvarjanje seznama meril 5.korak: Ocena meril kakovosti 6.korak: Prilagoditev seznama meril Študija je povzeta iz "Program Theory-Driven Evaluation". Ta model ne preiskuje le tega ali je ukrep uspešen, ampak tudi, zakaj je uspešen. Zato ta osnovni model ali teorija prisotnosti pojasnjuje učinek posredovanja. 2.3 Dobro počutje Dobro počutje - je več kot odsotnost bolezni. Ima dve dimenziji, subjektivno in objektivno. Lahko ga merimo na ravni posameznika ali družbe; vključuje elemente zadovoljstva z življenjem, ki jih ne moremo opredeliti ali razložiti z vplivom ekonomske rasti. Tehnike/strategije/programi za dvig dobrega počutja - ker je subjektivno dobro počutje pomembno iz večih razlogov, so pomembni tudi posegi za izboljšanje le-tega, ne samo zaradi tega, ker se človek bolje počuti, če opravi več prostovoljnega dela, ampak zaradi tega, ker izkazuje tudi bolj pozitivno vedenje na delovnem mestu in še druge zaželene karakteristike. Kot smo že prej omenili, bi se naj implementacija subjektivnega dobrega počutja izvajala s pomočjo tima za zdravje oziroma timov za zdravje v posameznih enotah, predstavljenih v prejšnjem poglavju. Torej, kot je že zgoraj navedeno, naj bi se v omenjene time vključili sodelavci, strokovni sodelavci in predstavnik vodstva. Člani/udeleženci programa za premagovanje stresa bi informirali zaposlene o tem, kaj so stresorji in kako jih je mogoče odpraviti oz. ublažiti. Omenjena aktivnost bi vključno z aktivnostmi izbire in implementacije programov/strategij/tehnik potekala v okviru timov za zdravje. Udeleženec izobraževanja bi tudi vodstvu družbe predlagal, da bi se strokovni sodelavec družbe vključil v program "ČILI za delo", saj je zdravje na delovnem mestu zelo pomembno. S pomočjo tega programa, ki je za udeležence brezplačen, bi dodatno zagotovili (strokovno) podporo vsem aktivnostim za zagotavljanje dobrega počutja na delovnem mestu. V času po izvedbi izobraževanja in aktiviranja tima za zdravje, bo zaposlenim na voljo možnost svetovanja in coachingov, ki bi spodbujali delovanje tima kakor tudi implementacijo programov/strategij/tehnik za premagovanje in preprečevanje stresa. Potem bi lahko pri vseh vključenih zaposlenih, na temelju vprašalnikov, ponovno ugotovili kakšno stopnjo stresa zaznavajo pri sebi. Pri vprašalniku bi oblikovali tudi vzorec podjetij, kjer bi izvedli kvalitativno raziskavo z metodo globinskih intervjujev. Seminars, Trainings and Coachings 8 Celoten koncept stresa in dobrega počutja, ki se prepleta, je predstavljen v prejšnjem poglavju na sliki 1, medtem ko je proces implementacije programov/strategij/tehnik za premagovanje in preprečevanje stresa oziroma vzdrževanje dobrega počutja predstavljen na sliki 2. 3. Program usposabljanja Programi usposabljanja so razdeljeni v dve fazi: 1. Najprej bomo izobrazili reprezentativni sindikat. Na voljo bodo 3 seminarji o vsakem poglavju ("Zdravo vodenje", "Stres" in "Dobro počutje"). 2. Predstavniki sindikata bodo nato prenesli svoje osvojeno znanje naprej in bodo izobraževali zaposlene v svojem delovnem okolju. V ta namen bodo prejeli od nas vse ustrezne materiale, kot so: - prosojnice, - pisno gradivo (skrajšano različico Zelene knjige) in - teste za preverjanje osvojenega znanja. 4. Koncepti seminarjev Usposabljanja v okviru projekta Chance4Change vključujejo: - 16 seminarjev za strokovne svetovalce - Sindikalne zaupnike o stresu in dobrem počutju, - 2 motivacijski delavnici / usposabljanja / treninga o osebnem razvoju zaposlenih, - 20 svetovanj / coachingov v organizacijah. Seminar - organizirano predavanje, katerega tema bo povezana s področjem dobrega počutja in stresa ter je namenjen dodatnemu izobraževanju. Delavnice - vodeno izobraževanje na določeno temo, kjer se osvojeno teoretično znanje prenese v prakso in vzpodbuja interaktivno sodelovanje udeležencev. Coachingi - mentorstvo – je proces, dialog, med mentorjem in posameznikom z namenom podpreti le-tega pri doseganju želenih ciljev, izboljševanju odnosov, doseganju večje učinkovitosti. V nadaljevanju predstavljamo podrobnosti, navodila in usmeritve posameznih usposabljanj. Seminars, Trainings and Coachings 9 4.1 Seminarji 4.1.1 Zdravo vodenje Naslov Trajanje ZDRAVO VODENJE Enodnevni seminar (4 ure predavanje in 4 ure delavnica) I. Teorija/osnovni pogledi in prenos znanja v prakso UČINEK VODENJA Input, diskusija po skupinah VLOGE VODENJA Input, diskusija po skupinah KONCEPTI ZDRAVEGA VODENJA Job-Strain model (Karasek & Theorell, 1990) Recovery-Stress-Balance model (Jiménez & Kallus, 2010; Kallus & Uhlig, 2001) Angažma - nemotiviranost: EDEM model (Jiménez, 2004) Samoveljavnost in samospoštovanje (Semmer in drugi, 2006) ZDRAVO VODENJE V PRAKSI Vidik za lastno delo Vsebina Navodila II. DELAVNICA Na delavnici bomo ponovili vsebino predavanja, udeleženci pa bodo izdelali primere za različne koncepte zdravega vodenja. Nadalje bodo udeleženci spoznali kako uporabiti in predstaviti vsebino didaktično. Na koncu bomo udeležencem podali še nekaj praktičnih nasvetov za predstavitve. Vsebina je predstavljena v powerpoint predstavitvi in sicer v štirih poglavjih kot lahko vidite zgoraj. Seminars, Trainings and Coachings 10 4.1.2 Stres Seminarji na temo stresa so razdeljeni na 4 dele: Naslov Trajanje 1. KAKO PREPOZNATI STRES IN NJEGOVE KARAKTERISTIKE TER VIRI STRESA (ZUNANJI IN NOTRANJI – na delovnem mestu) Enodnevni seminar (4 ure) I. PREDAVANJE STRES, NJEGOVE KARAKTERISTIKE IN VIRI Pomembnost stresa Definicije stresa Vrste stresa Pozitiven in negativen stres Naravni in umetni stres Fizični in psihični stres Normalni in kronični stres Kumulativni, korporacijski in visoko-tvegan stres Viri stresa izven delovnega mesta VIRI STRESA NA DELOVNEM MESTU Viri stresa na delovnem mestu Vrsta zaposlitve Konflikt med vlogami zaposlenih na delovnem mestu Nejasnost vloge Prevelika ali premajhna obremenjenost vloge Odgovornost za zaposlene Organizacijski faktorji Nadlegovanje na delovnem mestu (mobbing) Nasilje na delovnem mestu Delovni pogoji VIRI STRESA ZUNAJ DELOVNEGA OKOLJA Stresni življenjski dogodki Prizadevanja vsakdanjega življenja Vsebina Navodila II. DELAVNICE Na delavnici bodo udeleženci opredeljevali različne vrste stresa, s katerimi se njihovi sodelavci soočajo v delovnem okolju in tudi izven delovnega okolja. Predstavi se snov, katere oporne točke so v powerpoint predstavitvi. Vsebina je podrobneje predstavljena v 1., 2. in 3. poglavju I. dela gradiva. Seminars, Trainings and Coachings 11 Naslov Trajanje Vsebina 2. DOVZETNOST ZA STRES, POSLEDICE STRESA, NAČINI MERJENJA STRESA ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJAH IN PREDSTAVITEV REZULTATOV RAZISKAVE Enodnevni seminar (4 ure) I. PREDAVANJA DOVZETNOST ZA STRES Povezave med individualnimi razlikami in dovzetnostjo za stres Individualna samopercepcija in moč Nadzor Tipa A in B vedenjskega vzorca Fleksibilnost in rigidnost - togost Merjenje občutljivosti na stres glede na tip osebnosti POSLEDICE STRESA ZA POSAMEZNIKA - Psihične posledice - Fizične posledice - Vedenjske posledice ZA ORGANIZACIJO Navodila ZA DRUŽBO KAKO MERITI STRES Vprašalniki merjenja dovzetnosti za stres Vprašalniki o izvorih stresa Vprašalniki o tipu osebnosti glede na sposobnost upravljanja stresa Vprašalniki o individualnem upravljanju stresa REZULTATI RAZISKAVE II. DELAVNICA Na delavnici bodo udeleženci določili posledice stresa za sebe, sodelavce, njihovo organizacijo in širše za celotno družbo. Predstavi se snov, katere oporne točke so v powerpoint predstavitvi. Vsebina je podrobneje predstavljena v 3. in 4. poglavju I. dela gradiva. Seminars, Trainings and Coachings 12 Naslov Trajanje Vsebina 3. STRATEGIJE IN PROGRAMI ZA ZMANJŠANJE STRESA PRI ZAPOSLENIH Enodnevni seminar (4 ure) I. PREDAVANJA STRATEGIJE Preoblikovanje dela Fleksibilno načrtovanje dela Analiza in natančna opredelitev vloge Razvoj komunikacijskih spretnosti managerjev Ustvarjanje ugodne organizacijske klime Načrtovanje in razvijanje kariere Coaching AlfaSphere Power nap – Sproščujoč dremež Delovne razmere PROGRAMI Programi za usposabljanje zaposlenih (kako upravljati stres) Programi za ohranjanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih Programi za pomoč zaposlenim II. DELAVNICA V okviru delavnice bodo udeleženci oblikovali različne strategije za zmanjševanje stresa pri zaposlenih v njihovi organizaciji. Na podoben način bodo oblikovali tudi različne programe za zmanjševanje stresa pri zaposlenih v njihovi organizaciji. Prav tako pa se bodo udeleženci naučili uporabiti nekatere izmed možnih metod za individualno premagovanje stresa. Navodila Predstavi se snov, katere oporne točke so v powerpoint predstavitvi. Vsebina je podrobneje predstavljena v 5. in 6. poglavju I. dela gradiva. Seminars, Trainings and Coachings 13 4.1.3 Dobro počutje Naslov Trajanje Vsebina Navodila 4. DOBRO POČUTJE ZAPOSLENIH, MOTIVACIJA IN UGODNA ORGANIZACIJSKA KLIMA Enodnevni seminar (4 ure) I. PREDAVANJA DOBRO POČUTJE Pozitivna psihologija kot temelj psihičnega dobrega počutja Kaj sestavlja psihično dobro počutje Kaj pomeni subjektivno (psihično) dobro počutje Kaj je za psihičnim dobrim počutjem Ali potrebe po zadovoljstvu – samodeterminaciji vplivajo na psihično dobro počutje? Merjenje psihičnega dobrega počutja Učinki psihičnega dobrega počutja zaposlenih Učinki psihičnega dobrega počutja organizacije Povezava med dobrim počutjem zaposlenih in uspešnostjo organizacij Programi za izboljšanje psihičnega dobrega počutja MOTIVACIJA Tipi motivacije Motivacijske teorije in njihova uporaba Kako motivirati zaposlene? Samomotivacija - kaj nas motivira? Motivacijski dejavniki Motivacija in timsko delo Vpliv kulture na vrednost (dojemanje) nagrad Oblikovanje ustreznega sistema motivacije ORGANIZACIJSKA KLIMA Kaj je organizacijska klima Vpliv organizacijske klime na zmanjševanje stresa Dimenzije organizacijske klime Vpliv organizacijske kulture na poslovno uspešnost Proučevanje in merjenje organizacijske klime II. DELAVNICA V okviru delavnice bomo za vsako organizacijo oblikovali nabor primernih programov za izboljšanje dobrega počutja. Predstavi se snov, katere oporne točke so v powerpoint predstavitvi. Vsebina je podrobneje predstavljena v dodatnem gradivu. Seminars, Trainings and Coachings 14 4.2 Delavnice Naslov Trajanje Vsebina 1. TRENING OSEBNEGA RAZVOJA I Enodnevna delavnica (4 hours) Pozitivna miselna naravnanost Osredotočenje na sedanji trenutek Praktične vaje Navodila Naslov Trajanje Vsebina 2. TRENING OSEBNEGA RAZVOJA II Enodnevna delavnica (4 hours) Obvladovanje misli in čustev Ravni zavesti zavedanja, kdo sem jaz? Razvoj zavedanja Praktične vaje Navodila 4.3 Coachingi - mentorstvo Program usposabljanja vključuje tudi 20 enot coachinga. Coaching je interaktivni proces, ki pomaga posameznikom in organizacijam doseči odlične rezultate z uporabo posebnih tehnik, ki vodijo posameznika k procesu razmišljanja in razvoja. Z uporabo coachinga bomo dosegli večjo učinkovitost, uspešnost in zadovoljstvo v poslovnem ter osebnem življenju. Coaching temelji na spodbujanju posameznika k procesu mišljenja in mu pomaga priti do rešitve, do katere bi sicer moral priti veliko težje, ali pa sploh ne. Coachingi se bodo izvajali na naslednje načine: - sporočili bomo čas in datume, ko smo na fakulteti in smo na voljo vsem zainteresiranim v podjetjih, ki želijo sodelovati, - sporočili bomo čas in datume, ko smo odprti za vse zainteresirane v poslovnem svetu, da nas kontaktirajo preko naše spletne strani (foruma) ali po elektronski pošti, - v večjih podjetjih bo coaching potekal na kraju samem. Seminars, Trainings and Coachings 15 5. Predlogi časovnega razporeda 5.1 Časovni razpored za seminarje A zdravo vodenje 1. del 23.1.2012 Zdravo vodenje Skupina A Input / osnovni vidik Skupina B Input / osnovni vidik 2. del 30.1.2012 Zdravo vodenje Skupina A Delavnice / didaktični koncept Skupina B Delavnice / didaktični koncept 5.2 Časovni razpored za seminarje B Stres 1. del 2. del 17.11.2011 Kako prepoznati stres in njegove karakteristike ter viri stresa (zunanji in notranji - v delovnem okolju) 24.11.2011 Dovzetnost za stres, posledice stresa, načini merjenja stresa zaposlenih v organizacijah in predstavitev rezultatov raziskave 1.12.2011 Strategije in programi za zmanjševanje stresa pri zaposlenih 16.12.2011 Kako prepoznati stres in njegove karakteristike ter viri stresa (zunanji in notranji - v delovnem okolju) 22.12.2011 Dovzetnost za stres, posledice stresa, načini merjenja stresa zaposlenih v organizacijah in predstavitev rezultatov raziskave 5.1.2012 Strategije in programi za zmanjševanje stresa pri zaposlenih 19.1.2012 3. del 26.1.2012 2.2.2012 Kako prepoznati stres in njegove karakteristike ter viri stresa (zunanji in notranji - v delovnem okolju) Dovzetnost za stres, posledice stresa, načini merjenja stresa zaposlenih v organizacijah in predstavitev rezultatov raziskave Strategije in programi za zmanjševanje stresa pri zaposlenih 5.3 Časovni razpored za seminarje C dobro počutje 1. del 8.12.2011 Dobro počutje zaposlenih, motivacija in ugodna organizacijska klima 2. del 12.1.2012 Dobro počutje zaposlenih, motivacija in ugodna organizacijska klima 3. del 9.2.2012 Dobro počutje zaposlenih, motivacija in ugodna organizacijska klima Seminars, Trainings and Coachings 16 6 Literatura Jimenez, P. (2004). Engagement und Demotivation bei Polizeibeamten - Vergleich öffentlicher Dienst mit anderen Berufen. Polizei & Wissenschaft, Ausgabe 2/2004, S.24-33. Jimenez, P. & Kallus, W. (2010). Analysis of Resources and Strain at Work. The Recovery-Stress-Questionnaire for Work (RESTQ-Work). Versions for screening, organizational and individual Recovery-Strain-Analysis. Poster presented at 27th international Congress of Applied Psychology, Melbourne. Kallus K. W. & Uhlig T. (2001) Erholungsforschung: Neue Perspektiven zum Verständnis von Stress. In R.K. Silbereisen & M. Reitzle (Hrsg.). Psychologie 2000. Bericht über den 42. Kongress der Deutschen Gesellschaft für Psychologie in Jena, 364-379. Karasek, R. & Theorell, T. (1990). Healthy work. Stress, productivity and the reconstruction of working life. New York: BasicBooks. Semmer, N., Jacobshagen, N., Laurenz, L. (2006). Arbeit und (mangelnde) Wertschätzung. Wirtschaftspsychologie, Heft 2/3, S. 87-95. Seminars, Trainings and Coachings 17
© Copyright 2024