Primorski utrip št. 201, oktober 2014
Oktober 2014 Leto 20 Številka 201 Cena 0 € Izhaja 15. v mesecu Bitka za Kopru naklonjeni Gašpar Gašpar Mišič proti pobudniku samostojnosti Gregorju Strmčniku Veliki intervju z obema županskima kandidatoma 11 Lucija še dolgo brez urbanega centra Požrli obljube Na mestu obljubljenega urbanega središča je občina za četrt milijona evrov zgradila park in plačljivo parkirišče. Turistično mesto Preobrazba Kopra 3 Lokalne volitve 2014 6 9, 16 Predstavitev strank in kandidatnih list v obalnih občinah Primorski utrip bo izhajal vsakega 15. v mesecu. Tokratna številka je zaradi lokalnih volitev izjemoma izšla prej. Naslednja številka izide 15. novembra. 2 Oktober 2014 BESEDA UREDNIKA Politično nekorektni Povprečno inteligenten prebivalec Slovenske Istre je gotovo že sit nenehnega »prodajanja buč«, s katerim ga pridno zalagajo tudi mediji, zato niti največji interni optimisti ne pričakujejo, da bi kdorkoli padel na zadnjo plat (vljudno povedano), ker se na časopisno sceno – resda v prenovljeni podobi in kadrovsko osvežen – vrača Primorski utrip. Kakor je Churchill Angležem na začetku II. svetovne vojne napovedoval »kri, znoj in solze«, tudi Primorski utrip ne obljublja revolucije v industriji poročanja, zato pa se bomo trudili za spodoben obrtniški izdelek z nepristranskimi in predvsem politično nekorektnimi novicami s ščepcem duhovitosti, da vsi skupaj ne bi jemali življenja preresno. Boris Planinc - Foto: osebni arhiv Primorski utrip bo izhajal vsak mesec in je brezplačen, nismo povezani z nobeno politično stranko, ne plačujejo nas tuje tajne službe, nimamo arabskega šejka za sponzorja, sodelavci pa se izogibajo tudi članstvu v lovskem ali balinarskem društvu. Sčasoma bi lahko prešli na tednik, kar pa je zaenkrat še v domeni višjih sil... Ker se osredotočamo na obalno področje, bomo stavili predvsem na poznavanje lokalnega okolja in mreže poznanstev, dobrodošli pa so tudi namigi bralcev. Skratka, ne želimo iz časopisa »delati znanost«, imamo pa dovolj izkušenj, s katerimi lahko vsak mesec ustvarimo berljiv izdelek. Ne izpodrivamo nikogar in ne konkuriramo nobenemu tekmecu, si pa na tihem želimo, da bi ostali mediji izhajali v drugi dimenziji časa in prostora, s čimer bi imeli monopol nad novičarskim trgom. Dokler se to ne zgodi, bomo zgolj upali, da nam boste bralci dali priložnost ter Primorski utrip vsaj prelistali, kar bi glede na kakovost napisanega po mnenju naših vodilnih teoretikov moralo zadoščati, da ga vzamete v roke tudi naslednji mesec. In tako naprej... Boris Planinc Izdajatelj: Domates d.o.o. Liminjanska c. 96 6320 Portorož Naslov uredništva: Primorski utrip Liminjanska c. 96 6320 Portorož Matična št.: 5884713000 ID za DDV: SI21305498 Tehnična priprava: Marn ST, medijske storitve Aljaž Marn, s.p. www.marn.eu Odgovorni urednik: Boris Planinc Splet: www.primorski-utrip.si Kontakt uredništva: T: 0590 21 000 F: 0590 21 001 E: [email protected] Primorski utrip je brezplačen časopis za območje slovenske Obale in Krasa, tiskan v nakladi 2.000 izvodov. Mož srednjih let, sicer uradnik, v dnevni sobi bere časopis. V razvid medijev je vpisan pod zaporedno številko 1859. šel v službo?« Kontakt za oglaševanje: T: 040 232 581 E: [email protected] Vse pravice pridržane. Šala na dan odžene težaka stran Vstopi njegova žena in se zgrozi: »Hej, zakaj pa danes še nisi »Joj, sem mislil, da sem že v službi!« 3 Oktober 2014 V Luciji odprli Park Sonce, kar pa je daleč od obljub Kdaj urbano središče? Portorož - V sredo, 17. septembra 2014, so na zemljišču Občine Piran nasproti Trgovsko poslovnega centra (TPC) svečano odprli občinski Park Sonce Lucija. Piranski občinski proračun je za ureditev parka, fontane, postavitev skulptur, gradnjo tekmovalnih stez in sprehajalnih poti, nasadov dreves in ureditev plačljivega parkirišča namenil 250 tisoč evrov. Za veselo vzdušje ob množičnem obisku je poskrbela Tinkara Kovač, ki je zapela skupaj z otroki. Ob zvokih piranskega mladinskega pihalnega orkestra so nastopile mažoretke in male plesalke, podjetje DM pa je organiziralo tudi prvi tek po zaznamovanih stezah. Župan Peter Bossman in predsednik Sveta KS Lucija Franko Fičur sta v svojem pozdravnem nagovoru povedala: „Pridobitev je dobrodošla za vse, ki imajo radi sprehode, športna udejstvovanja ali počitek v naravnem okolju,“ zato pa sta modro molčala o nekajletnih obljubah, da bomo v Luciji končno le dobili urbano središče, ki bi ga po dogovoru v glavnem financirala Marina Portorož d.d. v lasti Term Čatež. Terme Čatež? Bojan Petan? Ob podatkih o poslovnih akrobacijah skupine DZS pod vodstvom klasičnega slovenskega tajkuna Petana z množico (ne)povezanih podjetij se urbano središče vse bolj odmika v sfero znanstvene fantastike. Terme Čatež dolgujejo 74 milijonov Finančno stanje v Termah Čatež poraja resne pomisleke, ali je ta družba finančno sposobna uresničiti obljubljeno gradnjo urbanega središča Lucija, v skladu z dogovorom podariti občini Piran zdravstveni dom in knjižnico v vrednosti dobrih 5 milijonov evrov. Vse bolj smrdi po predvolilni obljubi s pobožno željo, da bi Lucija postala kaj več kot le spalno naselje, čeprav naj bi občina Piran imela rezervo varianto iskanja novega poslovnega partnerja. Sumljivo lastninjenje z Bojanom Petanom povezanih družb je namreč prineslo predvidljiv izid, saj je DZS praktično izropala Terme Čatež in Marino Portorož. Po poročanju Dela so Terme Čatež pri bankah zadolžene za 74 milijonov evrov, predlog za hipotekarno zavarovanje posojilodajalcev v znesku 63.7 milijona evrov pa tudi niso najbolj spodbudne informacije. Terme sicer tekoče poslujejo pozitivno. Poslovni prihodki v letu 2013 so znašali 31.7 milijona evrov, čisti dobiček iz poslovanja pa 600 tisočakov, medtem ko je bil zabeležen bilančni dobiček 10.5 milijona evrov. Zakaj tako visoko zadolžene družbe poslujejo celo z dobičkom? Odgovor je preprost: kot odhodek oziroma strošek se v tem primeru knji- Rekreativne površine so dobrodošle, a v primeru Sončnega parka Lucija se postavlja vprašanje skladnosti z obljubami občine. Foto: Breda Krajnc Na prostoru nekdanjega kartodroma, kjer naj bi nastalo urbano središče Lucije, je občina Piran tik pred lokalnimi volitvami odprla Park sonce. Njegova ureditev je stala četrt milijona evrov. Foto: Aleksander Golob / AreaFoto Kdo laže in zavaja? Na spletnem naslovu www.sponka.tv/lucija si oglejte posnetek okrogle mize z naslovom ‘Bo Lucija zanimiva za turizem?’, ki je 14. marca 2014 potekala v prostorih Krajevne skupnosti Lucija. Takrat so predstavniki piranske občine obljubljali, da bo na mestu kjer zdaj stoji nov lucijski park, zraslo urbano središče kraja. žijo samo plačane obresti. Terme Čatež so medtem že z devetimi bankami sklenile pogodbo o reprogramiranju posojil do leta 2016. Trenja nastajajo predvsem zaradi tega, ker prezadolžena družba okoli 970-im delničarjem (med pomembnimi je tudi Kad) noče izplačati dividend iz naslova bilančnega dobička. Pravljica? Generalni direktor Term Čatež je Sebastjan Selan, še pred kratkim direktor Marine Portorož, ki se ga spominjamo po dogovoru s piranskim županom Petrom Bossmanom o »partnerski« gradnji urbanega središča Lucije. Namesto karting-steze in dotrajanega zdravstvenega doma bi krajani dobili nov ZD, novo knjižnico, lekarno, kopijo nekdanje železniške postaje Lucija, urejeno tržnico, otroško igrišče, termalno riviero in morda celo olimpijski bazen. Od visokoletečih načrtov lahko za zdaj vidimo le občinski park in (kot kaže) plačljivo parkirišče, značilnost pravljic pa ni zgolj srečen konec, temveč tudi dejstvo, da jim verjamejo zgolj otroci. NR Primorski utrip na spletu: www.primorski-utrip.si 4 Oktober 2014 Golf v Sečovljah, vodni park Vinjole in terme v Luciji zgolj na papirju Neizkoriščeni potenciali piranske občine Portorož – Piranska občina je s 17.462 prebivalci, 44.446 kvadratnimi kilometri površine in osmimi krajevnimi skupnosti največja turistična občina v državi, hkrati pa se lahko „pohvali“ tudi z najbolj zadolženimi gostinsko-turističnimi podjetji. V letu 2012 je gostinska panoga v piranski občini zabeležila enormno neto čisto izgubo v višini 63.5 milijonov, kar se je v lanskem poslovnem letu sicer močno popravilo, toda lokalne gospodarske družbe s tega področja še vedno beležijo izgubo. Prav vsi hoteli z izjemo portorškega Marka so pod bančno hipoteko! Skoraj vsi hoteli so naprodaj! Vodstvo občine se rado pohvali s turizmom, za izboljšanje stanja pa pravzaprav ne more storiti ničesar, ker župan nima nikakršnega vpliva na politiko gospodarskega razvoja turizma. Porast turističnih prenočitev za odstotek ali dva ob skromnejši porabi praktično ne pomeni nič. Novi upravljavci (nekateri jim pravijo tajkuni), Foto: Aleksander Golob / AreaFoto Letos tudi manj kakija Praznik kakija v Strunjanu, ki ga vsako leto organizira tamkajšnje Turistično društvo Solinar ob finančni pomoči Občine Piran in Krke, bo tudi letos v začetku novembra, morda celo kakšen dan prej, a problem je v tem, da je zlatega jabolka, ki izhaja iz Kitajske, letos v Strunjanu veliko manj. Kakiji se niso oplodili, sedaj pa celo predčasno nezreli padajo z dreves. Razočaran nad letino je tudi predsednik Franco Giassi, ki ima sam velik nasad. A brez skrbi praznik kakijev, ki ga običajno obišče okoli 20.000 ljudi, bo! Praznovanje s kulturnim programom in obetajočo vzporedno ponudbo; pecivom, kakijevim sladoledom, kakijevo krostato, kakijevo marmelado, domačo kapljico, bo odprl novi (stari) župan. Pričakujejo obiske iz vse Slovenije. Kupci radi povprašujejo tudi po sorti kakija, ki ga je mogoče jesti tudi, ko še ni umeden. Lani je bilo treba za gajbico kakijev odšteti 6 evrov, za sorto vanilija pa nekaj več. CR Foto: Arhiv ki so pred dvajsetimi leti uspešno privatizirali hotele, so na vrat na nos ukinili masovni turizem v Portorožu, Stane Valant in somišljeniki pa so takrat govorili: „Tega ne potrebujemo. Imeli bomo bogat elitni turizem,“ pri tem pa pozabili na popestritev turistične ponudbe, ki bo všeč petičnim gostom. Pa še nekaj je pomembno. Usmeritev v eno samo dejavnost je lahko tudi vprašljiva, zlasti če pride do ekonomske in finančne krize, ki po Evropi razsaja že nekaj časa. Vsak peti Nemec (poleg Italijanov naši dolgoletni najmnožičnejši gostje) si po pisanju časnika Bild ne more privoščiti počitnic, za Slovence pa slejkoprej velja, da je njihovo počitniško zatočišče Hrvaška. Turistični delavci bi morali več storiti in se bolj angažirati v svojih zahtevah po popestritvi turistične ponudbe. Ned- vomno, da piranska občina skriva svoje turistične potenciale. To so Vodni park Vinjole, golf igrišče v Sečovljah, ureditev kanala Sv. Jernej, izgradnja term in olimpijskega bazena na opuščenih solinah v Luciji, pristanišče za večja turistična plovila, Dom vodnih športov, širitev letališča, večja trgovska ponudba v Piranu in Portorožu, razširitev vhoda v Avditorij, popestritev storitev za turiste, graditev garažne hiše ter trgovskega centra v Portorožu in še bi lahko naštevali. Toda ko minister za kmetijstvo in okolje reče, da bogataši v Sečovljah ne bodo nabijali žogic, dokler bo on na položaju, je z našo turistično prihodnostjo nekaj hudo narobe. Če dodamo še zloglasne civilne iniciative, ki blokirajo večino sprememb, je jasno, da smo globoko v debelem črevu... NR www.primorski-utrip.si 5 Oktober 2014 Odslej tudi Mestna občina Koper omogoča plačevanje položnic brez provizije Mestna blagajna Koper – Že čez nekaj dni bo MO Koper na Gortanovem trgu v prostorih Delavske hranilnice uredila ti. mestno blagajno, s čimer bodo občanke in občani prihranili kakšen evro, saj bodo lahko položnice plačevali brez stroškov provizije. Gotovo ni potrebno doktorirati na Harvardu, da bi prepoznali večinoma skromne življenjske razmere v eclotni državi, ki se je sicer visokoleteče videla kot „druga Švica“, „svetilnik Evrope“ in še kakšno neumnost v režiji slovenskih politikov bi našli. Kriza je tudi v koprski občini številne družine pahnila v nezavidljiv položaj, ko pa pride voda do grla, je vsak prihranek dobrodošel. Zaradi vsesplošnih razmer se je koprska občina odločila za vzpostavitem mestne blagajne, v kateri je možno gotovinsko plačevanje vseh položnic brez stroškov provizije. Saj veste, zrno na zrno – pogača... Na Verdijevi 4 so se sicer odločili za sodelovanje z zunanjim izvajalcem, ki pa mora biti registriran za izvajanje plačilnega prometa. Po prispelih ponudbah se je – za obdobje enega leta – kot najugodnejši ponudnik posla dokopala Delavska hranilnica Koper s sedežem na Gortanovem trgu 1. (Skoraj) vse na enem mestu Podobne projekte ponekod sicer že poznajo, mestna bla- gajna pa vključuje vse proračunske uporabnike MO Koper, kar pomeni, da ostalih računov (denimo telefon, naročnina na Playboy, stave ipd.) tam ni mogoče plačevati. Kljub vsemu pa je možno brez provizije poravnati stroške vode, šol, vrtcev, krajevnih skupnosti in javnega stanovanjskega sklada. Pod enakimi pogoji sta se v projekt vključili tudi javni podjetji Komunala Koper in Rižanski vodovod. Občani ne bodo prihranili le denarja, ampak tudi čas, saj lahko vse opravijo na enem mestu. Na koprski občini sicer načrtujejo, da bi k sodelovanju povabili tudi druge dobavitelje, natančnejše analize pa bodo opravili po prvem letu delova- nja, ko bo tudi bolj jasno, kaj bi veljalo projektu še dodati. V Kopru podobna blagajna sicer že obstaja za račune Mestne občine, dovolilnice za parkiranje, občinske, upravne in turistične takse, globe, kazni ter komunalni prispevek, lastne pa premorejo še Javni stanovanjski sklad MOK, Rižanski vodovod in Komunala Koper. Tam lahko občani plačujejo zgolj njihove storitve, v Delavski hranilnici pa bodo lahko poravnali vse na enem mestu. vsem pešci in kolesarji, ki ne bodo več nosili glave naprodaj pri vsakem prečkanju izredno prometne ceste. Naložba predvideva še preplastitev dela Ceste na Markovec. Pospešena dela potekajo tudi na Srebrničevi ulici v Kopru, ki ravno tako dobiva novo prevleko, vzdolž nje pa bosta zgrajena še pločnik ter grbina s prehodom za pešce. S tem si bodo oddahnili predvsem starši, kajti po Srebrničevi ulici vsak dan capljajo šolarji in malčki iz vrtca v Rozmanovi ulici. BP www.primorski-utrip.si Mestna občina Koper skuša izkoristiti lepo vreme Ceste v novih oblačilih Koper – Gradbena podjetja se pogosto upravičeno znajdejo „na tapeti“, letos pa je potrebno priznati, da jim niti vreme ni bilo naklonjeno. V Kopru skušajo izkoristiti nekaj dni sonca in – morda tudi zavoljo volitev – hitijo s „šminkanjem“ krajevnih skupnostih. H koncu gre namreč ureditev Tomšičeve in Srebrničeve ulice ter dela Dolinske ceste, ki bo naposled dobila javno razsvetljavo. Dela so se najprej začela na Tomšičevi ulici v Semedeli, kjer naj bi podjetje CPK predvidoma do konca meseca septembra ob Cesti na Markovec preplastilo celotno cestišče med krožiščema v Olmu in pri Avtoplusu. Dodali bodo še pločnik na obeh straneh vozišča ter kolesarsko stezo. Začasno krožišče v Olmu bo enako kot „bratranca“ na ulici Vena Pilona krasila umetna trava, avtobusno postajališče na Tomšičevi ulici pa bo dobilo še hitrostno oviro, česar se bodo razveselili pred- Sončno vreme gre na roke delavcem, ki zaključujejo prenovo ceste, pločnika in kolesarske steze. Foto: Aleksander Golob Lažje do bolnišnice Delavci se vsakodnevno potijo tudi na Dolinski cesti, kjer sicer predvsem urejajo javno razsvetljavo, za nekaj manj kot 100 tisoč evrov pa bodo dodali še celotno sanacijo in nov asfalt. Koprska občina se je za podobne naložbe odločila še na nekaterih drugih cestah, ki so bile posegov resnično potrebne, saj so nekatere že skoraj predstavljale „javno nevarnost“. V to kategorijo gotovo sodi Gozdna cesta v Žusterni, ki je dobila povsem novo prevleko, ob hidravlični izboljšavi celotnega vodovodnega sistema pa sta svežo preplastitev dočakali tudi zgornji del Ceste na Markovec in Ulica II. Prekomorskih brigad. Odslej je asfaltirana tudi lokalna pot čez Markov hrib do bolnišnice, ki teče vzporedno z glavno cesto do obalnega hrama zdravja in jo uporabljajo predvsem pešci, kolesarji ter motoristi, delno pa je prenovljena še makadamska pot do Gažona via Markovec. BP 6 Oktober 2014 Navtični turizem je močan adut edinega slovenskega pristanišča Med najbolj zaželjenimi kraji Koper – Kdo bi si mislil, da bo Koper v desetih letih, odkar je prvič sprejel potniško ladjo, postal ena stalnih destinacij na zemljevidu sredozemskih križarjenj. Septembra ga je obiskalo deset potniških ladij, predzadnjo nedeljo v mesecu pa so se na potniškem terminalu gnetle kar tri naenkrat. Verjetno “šef Istre” nikoli ne bo doživel ladijske gneče iz Dubrovnika, Barcelone ali Karibov (kar ni nujno slabo, kajti marsikje se kratkotrajnih gostov otepajo), številke zadnjega desetletja pa so kljub temu dokaj impresivne. Od l. 2004 je Koper namreč obiskalo kar 468 ladij, s katerih se je vsulo preko 410 tisoč potnikov, med njimi največ Angležev. Dobro znani italijanski ladjar Costa Crociere na srečo v slovenskem morju še ni nasedel, zato pa je 9. aprila s svojo lepotico Costo Classico odprl sezono, ko je pripeljal dobrih 1.500 potnikov. Sezona pomorskega potniškega turizma se je v Kopru sicer podaljšala na dobrih sedem mesecev, ko je predvidenih 48 prihodov ter približno 60.000 obiskovalcev. Število je primerljivo z zadnjimi leti, kajti l. 2012 so našteli 64.455, lani pa 65.439 turistov s potniških ladij. Trdno na zemljevidu Najbolj prometna meseca sta junij in september z devetimi oz. desetimi ladjami, med katerimi je rekorderka po prihodih v Slovensko Istro Thomson Majesty, ki se bo pri nas zasidrala kar trinajstkrat. Na splošno prevladujejo ladje višjih cenovnih razredov z gosti iz Severne Amerike in Azije, v seštevku pa je največ angleško govorečih turistov. Razveseljuje tudi dejstvo, da je Koper postal fiksna destinacija različnih ladjarjev z raznolikim naborom potniških ladij. Bolj pozorni so lahko letos opazili manjšo, a toliko bolj luksuzno Seabourn Spirit, petkrat pa je v Koper vplula tudi gigantska Celebrity Silhouette. Kdorkoli želi poseči v navtični turizem, enostavno mora biti prisoten na največjem sejmu s področja “cruisinga”, ki že tradicionalno poteka v Miamiju. Letošnji Seatrade 2014 je obiskala tudi močna delegacija MO Koper, svetovalka župana Borisa Popoviča Jana Tolja pa je zelo zadovoljna z opravljenim: “Za prihodnje leto imamo potrjenih že 54 prihodov potniških ladij, ohranili pa smo tudi stike s predstavniki največjih ladjarjev. Za razliko od preteklih let nam ni več potrebno razlagati, kdo smo in od kod prihajamo. Medtem se je namreč Koper trdno zasidral na svetovnem pomorskem potniškem zemljevidu.” diteranska potniška pristanišča pa so na področju križarjenj v zadnjih petih letih mogoče zabeležila 24-odstotno rast. Najbolj obiskana je Barcelona z 2,6 milijona potnikov, sledi ji italijanska Civitavecchia z več kot 2,5 milijona potnikov, na tretjem mestu pa so Benetke, vendar tam ne bodo dolgo ostale, kajti zaradi specifičnih lastnosti “kolišča” so mestne oblasti največjim ladjam omejile dostop. Globalno se za križarjenja še vedno najpogosteje odločajo Američani, ki obiskujejo predvsem Karibsko morje, Evropi pa pripada 30-odstotni delež, za katerega skrbijo predvsem Britanci, sledijo jim Nemci, Italijani, obiskovalci pa so navdušeni predvsem nad gostoljubnostjo, čistočo ter doživetji v naših krajih. Koper je v zadnjih letih osvojil številne nagrade in priznanja, med najbolj zaželjene destinacije pa se je uvrstil tudi v raziskavi največjega svetovnega ladjarja Royal Caribbean. Gostom je potrebno ponuditi konkretne cilje, pri čemer se je letos izkazala agencija Atlas Express iz Portoroža s produktom “Hop and taste”, ki je bil nominiran za enega najbolj inovativnih turističnih izletov na svetu. Zasluge zanj ima tudi Janez Maček: “Izlet temelji na super formuli raziskovanja Obale ter degustacijah. Turisti se z avtobusi pe- Koper doživlja turistični preporod. Poleg turistov s križark, ga obiskujejo tudi domači in tuji izletniki. Foto: Aleksander Golob Donosna turistična niša Ne glede na ekonomska nihanja po svetu so ti. cruiserji vedno dobro zasedeni, kombinacija avanture, potovanja, romantike in glamurja pa predstavlja poseben magnet celo na nepredvidljivem turističnem trgu. Preteklo leto je zgolj po Sredozemlju plulo 27 milijonov potnikov oziroma 4,2 odstotka več kot leto prej, me- Španci in Francozi. Po zlatih časih pred izumom letal so bile potniške ladje potisnjene v ozadje, zadnja leta pa so nižji stroški lastnikom omogočili bolj konkurenčne cene, ki so dostopne za skoraj vsak žep in ker križarjenja niso več luksuz, se število potnikov skokovito povečuje. Seveda je jasno, da gostje po enem dnevu odidejo na naslednji naslov, koprski ljejo po tukajšnjih krajih in v vsakem okušajo značilne jedi, kot npr. sipe, sardele ali kalamare.” Po domače povedano, “križarji” ne ostanejo dolgo in nimajo veliko časa, zato jim je potrebno hitro potegniti denar iz žepa... Boris Planinc www.primorski-utrip.si 7 Oktober 2014 V Sloveniji na lokalni ravi najbolj zadolžena Mestna občina Ljubljana Občine v rdečem Portorož – Ob volitvah je vedno fascinantno, koliko posameznikov je pripravljenih kandidirati za župansko mesto kljub javno objavljenemu podatku, da je v minusu kar 188 občin od 212-ih, bankam pa dolgujejo skupno 840,3 milijonov ali 410 evrov na prebivalca. To je sicer malo v primerjavi s celotnim javnim neto dol- naredil!« Mnogi kritiki celo mešajo gospodarske neuspehe z lokalno skupnostjo, katere proračun je namenjen za socialo, lokalno infrastrukturo, vrtce, osnovno izobraževanje, urejanje kraja, pločnikov, lokalnih cest, športne objekte ipd. Tudi pristojnosti države in lokalne skupnosti so nekateri sedanji kandidati preštudirali bolj površno, če je soditi po njihovih izjavah. Foto: Danijela Matešič gom Slovenije, ki znaša 28,9 milijarde evrov ali kar 14.530 evrov na prebivalca. Očitno je oblast mikavna, četudi na lokalni ravni... Brez dvoma bo mnoge župane, ki se bodo po volitvah usedli na oblazinjeni stol, zabolela glava ob pogledu na številke, od svojih političnih nasprotnikov pa lahko že po kakšnem letu pričakujejo standardno oceno: »Saj ni nič Rast zadolževanja ustavljena Zadolženost občin je ovira za hitrejši napredek, saj bo dolgove na koncu nekdo moral poravnati. Od mestnih občin je imela v letu 2013 največji minus MO Ljubljana. Brez podjetij v njeni večinski lasti namreč dolguje okoli 124 milijonov evrov, na 2. mestu po višini proračunskih obremenitev pa je z 52-imi milijoni že MO Koper. Slednja sodi tudi med prve v Sloveniji po povprečni zadolženosti na prebivalca, vendar pa Popoviču & Co. vsi po vrsti priznavajo, da je poskrbel za marsikaj in edina slovenska luka je danes povsem drugačna kakor pred njegovim prihodom na županski položaj. Dolgoročni dolg treh obalnih občin skupaj z njihovimi javnimi podjetji in zavodi znaša okoli 75 milijonov evrov ali skoraj 50% aktualnega proračuna. Zmerno in še obvladljivo je zadolžena občina Piran, nekaj proračunskih problemov pa bi lahko imeli v Izoli. Zakon o financiranju občin sicer striktno določa možnosti in odstotek zadolževanja, kljub temu pa se občinam posreči tako visoko zadolževanje, da postanejo odvisne od države. Če bi država ukinila pomoč občinam, bi jih kar 162 od 212-ih imelo težave s proračunom, številne pa bi morale celo „zapreti barako“, kar pogosto ne bi bila prevelika škoda. In zakaj sploh imamo toliko občin? Preprosto, kar 106 jih ne zadostuje kriterijem o ustanovitvi, med njimi kajpak tudi Ankaran, ki nima zahtevanih 5000 prebivalcev. Na srečo se rast zadolževanja občin (zadnja štiri leta + 27%) iz različnih razlogov počasi ustavlja, predvsem zaradi večje previdnosti bank. Morda bodo ponekod nekoliko boljše izkoristili ponujena evropska kohezijska sredstva, od katerih bo Sloveniji v finančnem obdobju 2014-2020 na voljo 3,2 milijarde evrov, vendar so pokončni slovenski politični domoljubi po nareku Evropske komisije razdelili državo na dve kohezijski regiji. Revnejša vzhodna s Prekmurjem ni sporna, zaradi „bogate“ zahodne z Ljubljano in Primorsko pa bo Obala težje prišla do evropskega denarja. Franc Krajnc Po Kopru se bodo lahko sprehajali tudi štirinožci Pasja promenada Koper je dobil uradno sprehajališče za pse. Foto: Aleksander Golob / AreaFoto Koper – Pes je človekov najboljši prijatelj, čeprav obratno žal ni vedno tako. Vsekakor pa se bo koprskim štirinožcem kakovost življenja izboljšala, kajti mestna občina je med ustjem Badaševice, hitro cesto ter priključnim izvozom za Semedelo zanje uredila sprehajališče. Modro vodstvo našega največjega obalnega mesta je ureditev “pasje promenade” sicer načrtovalo že dlje časa, aktivnosti pa so se stopnjeva- vidikov. Nenazadnje je najbolj pomembno, da so jo dobro sprejeli lastniki psov, ki se že veselijo druženja z živalskimi prijatelji na urejeni zelenici... Pasje sprehajališče se sicer razteza na približno 8.000 kvadratnih metrov, svoj poseben prostor pa imajo tudi mali pasji mladički, ki bodo lahko divjali po ograjeni zelenici brez strahu pred starejšimi “nasilneži”. Nova koprska pridobitev je opremljena tudi s klopmi za počivanje – najbrž pred- le v zadnjem letu, ko so se ob tej tematiki pričeli pojavljati spori. Pojavila se je namreč skupina ljubiteljev psov z imenom Semedelska banda, ki je svoje ljubljenčke sprehajala ob semedelski promenadi, ob čemer pa preostali “nevtralci” niso ravno vriskali od navdušenja. Koprska občinska uprava je po argumentiranju obeh strani obljubila, da bo razrešila težavo še preden se razraste v vojno ter v resnici kmalu našla lokacijo, ki je primerna z vseh vsem za človeške spremljevalce – ter s pitnikom za obe vrsti. Dostop do sprehajališča je možen tudi z avtomobilom, za katere je ob mandraču pri Badaševici urejeno parkirišče, prebivalci starega mestnega jedra pa se lahko slab kilometer tudi sprehodijo. Podjetni poslovneži bi morda lahko celo našli tržno nišo s kakšnim “pasjim barom” ali posebnim sladoledom za štirinožce... BP 8 Oktober 2014 Izidi volitev vplivajo na življenje vseh, odločitev pa krojijo posamezniki Jesenski srečelov Izola – Prihaja čas, ko bomo tudi na lokalni ravni igrali srečelov. Ne bomo izbirali številk, pač pa imena. Kako izbrati, je vprašanje, na katerega odgovarjamo že vsaj dve desetletji. Pa smo kdaj zadeli? Sam pri tem doslej nisem imel ravno velike sreče. V letih, odkar mi oblast dovoli voliti in biti voljen, sem spoznal eno samo resnico. Z gotovostjo lahko potrdim le tisto staro resnico: »Vem, da nič ni vem,« ob kateri je modroval grški mojster dialoga, čeprav zagotovo ni vedel, da ga bo 2400 let kasneje še dodatno proslavil brazilski nogometaš Socrates. Volilni sistem je na lokalni ravni še najbolj naklonjen volivcu, posebej pri izbiri župana, manj pa za svetnike. Ti se skrivajo na dolgih listah, katerih zadnja mesta so namenjena bolj demografski uravnoteženosti in spodbujanju volilcev k oddaji glasu, kot pa resnični izvoljivosti. Zato se zgodi, da imena iz ozadja pomagajo tistim spredaj, česar mnogokrat še sami ne vedo. Vseeno so lahko pomembni, če sodelujejo na strankarskih srečanjih in ostalih organih, saj se z us- pehom ob prihodnjih volitvah povzpnejo višje na listi. Župani so na listi sami. Najlažje je s tistimi, ki so že pokazali svoje znanje na čelu občine. Te ocenjujemo po dosedanjem delu in odnosu, ki ga imajo z nami, z okolico, pa tudi s tekmeci. Pa vendar odločitev ostaja težka, posebej ker smo nekako vajeni pristopiti iz negativne smeri. Najraje ugotovimo »saj ni bilo nič narejeno«. Pa je res tako? Za preizkušnjo obrnimo vprašanje: »Kaj želim, da bi bilo narejeno?« Tu običajno nastopi zmrzal. Odgovora ni. Ničla, zero. Sam od svojega mesta pričakujem, da bi bilo namenjeno nam, ki smo tu zrasli in njim, ki so prišli, da bi tu živeli. Tistim, ki prihajajo in odhajajo, ne namenjam pozornosti. Veste, mesto je naš dom. Prav je, da je urejen, predvsem pa je dobro, če je gostoljuben do nas, ki zanj plačujemo in šele potem do tistih, ki jih vabimo, da bi tudi sami lepše živeli. Vse ostalo je dobrodelnost, ki si je ne moremo privoščiti. To bomo morali spoznati. Sicer se bomo nekoč prisiljeni seliti drugam v upanju, da bodo tam vsaj tako naklonjeni novim občanom, kot smo jim mi. Naj se sliši še tako izrabljeno, volitve res niso igra na srečo. Niso imena, ki jih vržemo v boben in zanje upamo, da nam bodo v naslednjih letih prinesla boljše in bolj bogato okolje. So predvsem ocena tistega, kar je bilo narejeno in primerjava s tistim, kar si želimo. Pri tem so nam v pomoč mediji, splet, poznanstva in osebno spozna- vanje okolja, v katerem živimo. Vzemimo si torej čas. Določimo svoje želje in jih primerjajmo s tem, kar so kandidati naredili ali zagovarjali doslej. Na vseh področjih, tudi osebnih, če je to za naš cilj pomembno. In izberimo... Možnosti, da jesenska loterija prinese ugoden rezultat (lepša štiri leta), bodo tako večje! Aleksander Krebelj Večina piranskih županskih kandidatov ni izpustila priložnosti Jesensko srečanje društva HISTRIA Sečovlje – Društvo istrskega prijateljstva HISTRIA Portorož je 19. septembra na Krogu nad Sečovljami organiziralo veseli jesenski piknik, na katerega so bili vabljeni prijatelji in simpatizerji, ker pa smo že v času volilnih obljub, tudi županski kandidati, ki jih je v piranski občini sedem (dva manj kot leta 2010). Prišli so Irena Dolinšek (Oljka), Stanka Premru Lovšin (DeSUS), Sebastjan Jeretič (Slovenija za vedno) in aktualni župan Peter Bossman (SD). Z njimi je precej nežno – pred pravim generalnim soočenjem, predvidoma 1. oktobra – pokramljal član društva Franc Krajnc. Druženje je bilo kar veselo in se je zaključilo brez uporabe nožev. Predsedniku društva Lučanu Groziču je pripadel pozdravni nagovor: „Ob letošnji 15. obletnici delovanja smo lahko še posebej ponosni na druženje vseh, ki imajo radi Istro.“ Članice društva so deklamirale nekaj pesmi iz novejše združene pesmarice z naslovom Življenje avtorja Riharda Kneza iz Strunjana. Odmevale so lepe viže Dua Gloria (Nives in Sandro), še prej pa je zaigral na harmoniko mladi Alen Franza. Vsak udeleženec je za večerjo prispeval 5 evrov, člani pa so lahko poravnali tudi letno članarino v višini 15 evrov. Društvo Histria prireja tudi več strokovnih srečanj in izletov, zato se bodo konec oktobra denimo odpravili v Savudrijo in na Tinjan. V Savudriji bodo člani izvedeli kaj več o velikem in modernem turističnem naselju, v hotelu Kempinski Adriatik jih bodo sprejeli tamkajšnji predstavniki, ogledali pa si bodo še svetilnik, ki na rtu Savudrije neprekinjeno deluje že 196 let. Pot jih bo nato vodila na Tinjan, kjer jih čaka zanimiva tradicionalna prireditev – mednarodni sejem pršuta ISAP. FK 9 Oktober 2014 Kaj stranke obljubljajo obalnim volilcem in kaj si želijo spremeniti? Predstavitev strank Portorož – Prenovljeni Primorski utrip je vsem strankam ob lokalnih volitvah ponudil priložnost, da predstavijo svoje programe. Nekateri so izkoristili brezplačno predstavitev, drugi je niso, brez posegov pa smo objavili modre misli vseh, ki so se potrudili z odgovorom. Slovenija za vedno Zakaj Slovenija za vedno? Ste zadovoljni s stanjem v naši državi? Mi nismo. Verjamemo, da je mogoče državo upravljati učinkovito in uspešno ne glede na svetovno gospodarsko krizo. Verjamemo, da moramo podpreti ambicije in podjetništvo, ne pa z birokratskimi labirinti zadušiti vsak poskus ustvarjanja dodane vrednosti. Verjamemo, da je delovno mesto najboljša socialna politika. Ne samo, da v to verjamemo. To smo tudi pokazali, kjer smo imeli priložnost. Mestna občina Koper je primer učinkovitosti javnega sektorja. Koper se je v zadnjem desetletju prenovil in preporodil. Razvil se je v moderno mesto z urejeno infrastrukturo in institucijami, ki nudijo visok standard življenja. Verjamemo, da lahko enake uspehe dosežemo tudi drugod po Sloveniji. Zato združujemo uspešne in operativne ljudi, ki so že pokazali, da znajo. Združili smo ljudi, ki na terenu iz dneva v dan doživljajo vse napake slovenske zakonodaje in birokratske prakse. Zato smo pripravljeni, da skupaj z vami spremenimo Slovenijo. Če tudi vi želite učinkovit javni sektor, ki bo korekten in prijazen do ljudi in ki bo vzpodbujal podjetja, namesto da jih ovira, potem je Slovenija za vedno vaša izbira. DeSUS Izola Voljo prebivalstva in gospodarstva bomo upoštevali pri pripravljanju predlogov za novo vizijo dolgoročnega razvoja Izole. Zavzemali se bomo za vlaganja več sredstev v ustrezne ustanove, klube in društva, ki skrbijo za vsestranski razvoj športa, kulture in izobraževanja vseh generacij, za izgradnjo športno rekreativnega centra in centra vod- nih športov, da bo turistično gospodarstvo imelo ugodnejšo okolje in pogoje za poslovanje po vzoru sosednjih držav, za pridobitev več neprofitnih stanovanj po sistemu stanovanjskih zadrug (zamenjava staro za novo, večje za manjše...), za zakupnike kmetijskih zemljišč in imetnike „kažet“ se bomo v sodelovanju s predstavniki SKZG in vlade RS zavzemali za spremembe Pravilnika o oddajanju kmetijskih zemljišč v najem. Želimo izgradnjo ribiške vasice, ohranitev obstoječih in odpiranje novih delovnih mest, občina Izola bo postala primer dobre prakse za razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji. Sprejeli bomo odločitev o lokaciji, pripravili dokumentacijo in začeli graditi nov večnamenski kulturni dom, aktivno bomo sodelovali in spremljali gradnjo oskrbovanih stanovanj in dnevnega centra za starejše, v sodelovanju z zaposlenimi, oskrbovanci in lastniki bomo začrtali nadaljnji razvoj Doma za upokojence, želimo racionalizacijo občinske uprave. SMC Izola Lista kandidatov SMC za izolski občinski svet z nosilko Mariso Višnjevec Tuljak sestavlja 21 kandidatov, od tega 9 žensk in 12 moških; kandidati so iz različnih strokovnih področjih delovanja, vseh izobrazbenih struktur. Cilj našega delovanja: Želimo delati v dobro Izolank in Izolanov ter skupaj ustvariti boljšo in ljudem prijazno Izolo. »Naša Izola, naša dolžnost.« V SMC smo odprti za sodelovanje, povezovanje in ne izključujemo nikogar. Kot prednostne naloge smo si zastavili: znižanje komunalnega prispevkaz, agotavljanje stanovanj za mlade (družine), plačilo položnic brez provizij Foto: Aleksander Golob / AreaFoto za občane Izole, ukinitev turističnih in dnevnih privezov ter jih nameniti občanom, sanacija OŠ Vojke Šmuc, subvencioniranje najemnin vsem najemnikom občinskih prostorov ter odprodaja na željo najemnika, sofinanciranje preventivnih in kurativnih zdravstvenih programov, vzpodbujanje vključevanja starejših v kakovostno in aktivno družabno življenje, izgradnja kulturnega centra z gledališko dvorano, prostori za društva, čitalnico, knjižnico, galerijo in garažno hišo, povečanje sredstev za športne dejavnosti, ustanovitev nove krajevne skupnosti Šared – Malija, z Univerzitetnim inkubatorjem zagotoviti prostore in finančne spodbude za pospeševanje ustanavljanja novih podjetij, sprejetje občinskega prostorskega načrta in strategije razvoja do leta 2030. Nova lista za Izolo V Novi listi za Izolo smo se zbrali zavedni občani in somišljeniki, ki želimo aktivno vplivati na razvoj našega mesta. Zanimajo nas konkretni problemi in iskanje rešitev z jasnimi cilji, da se bo kakovost življenja nas, ki tukaj živimo, ter vseh obiskovalcev Izole, dvignila še na višji nivo. Prepričani smo, da lahko s skupnim delom in odločnostjo hitreje pridemo do cilja. Glavni cilji programa po področjih so: a) dnevno-varstveni center, center ponovne rabe, mestni vrtički, center za mlade, b) sanacija vrtcev, OŠ, odprtje Kampusa Livade, nagrade za mlade diplomante zaposlene v Izoli ter financiranje društev in projektov na področju izobraževanja, c) koordinacija kulturnih in javnih prireditev, informiranje občanov, dva urejena prostora za javne prireditve na prostem, prenova ali novogradnja Kulturnega doma, d) kolesarske in pešpoti v okviru mestnega jedra ter v povezavi z zaledjem, športno rekreacijski center na prostem, e) komunalna ureditev in vzpostavitev podjetniške cone, ureditev območja za dnevne goste, blagovna znamka »Proizvedeno v Izoli«, revitalizacija ideje o ti. izolskih termah, trženje športnega in zdravstvenega turizma, f) izgradnja optičnega omrežja, brezplačen Wifi na ključnih površinah, nadaljnje urejanje igrišč, ureditev prometnih tokov in izraba nezasedenih parkirnih površin, brezplačna kratkotrajna parkirišča v okolici vseh javnih zavodov, zamenjava dotrajane javne razsvetljave, pretlakovanje mestnega jedra, sprejem prostorskih načrtov za območji Argoline in zaliva Viližan. SDS Izola Naš kandidat za župana je Saša Glavaš (št. 2), za občinski svet pa se potegujejo (št. 1): 1. Saša Glavaš, 2. Majda Vrtovec, 3. Radivoj Nardin, 4. Aleksandra Krejči Bole, 5. Mitja Kobal, 6. Marija Turin, 7. Ivan Evetovič, 8. Nadja Bizjak, 9. Zdravko Šimer, 10. Ivan Bizjak. Zalagali se bodo za: a) delovna mesta, da v roku mandata zmanjšamo brezposelnost za 20%, b) reševanje vprašanja neprofitnih stanovanj za mlade družine, c) reševanje vprašanja širitve in dodatnega razvoja pomoči starejšim občanom na domu, d) spremljanje in učinkovito črpanje evropskih sredstev, e) vlaganje v razvoj gospodarstva in obrti, f) posluh 10 za krajevne skupnosti in takojšnjo odzivnost, g) prenovo kulturnega doma, h) mladinski center, i) moderen športnorekreacijski center v namene športnega turizma, j) vrniti Izoli prisrčen nasmeh. S svojimi izkušnjami in veliko vnemo bomo vrnili Izoli izgubljeni nasmeh!!! PS Pozitivna Slovenija – Pozitivna Izola Če bomo izvoljeni v občinski svet, se bomo v OOPS Izola v naslednjem mandatu zavzemali za: -Ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva, s katerimi bomo povečali število delovnih mest v občini, -Izobraževanje občanov, ki so obtičali sredi izobraževanja zaradi takih ali drugačnih razlogov, -Pomoč malim podjetnikom pri njihovi dejavnosti, -Racionalizacijo javnih služb, ki so v domeni občinskega upravljanja, -Razvijanje kakovostnega turizma s produkti, ki bodo zanimivi tudi izven turistične sezone, -Racionalizacijo javnega prostora v občini, Izpeljavo vsaj enega projekta, ki ga druge stranke obljubljajo že več mandatov, -Krepitev športnih dejavnosti. Če želimo v občini spremembe, smo mnenja, da je potrebno prepihati občinski svet in postaviti nove ljudi ter se zahvaliti tistim, ki so nas z obljubami pripeljali v stanje stagnacije. Za nas ni dopustno dejstvo, da so v občinskem svetu vedno isti ljudje, iz vedno istih istih strank, ki obljubljajo iz mandata v mandat vedno iste stvari. Obljube je potrebno izpolniti in tega se v naši ekipi dobro zavedamo. Združeni za Izolo – Uniti per Isola Sedem nas je, ker je za nas, ko delamo za dobro Izole, delavnih vseh sedem dni v tednu. Oktober 2014 Sedem je tudi vrednot, ki smo jih združili za Izolo: svoboda, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, zakonitost, odgovornost in strpnost. 1. Edi Grbec Za Izolo. Butično in lokalno, če bo potrebno, tudi prek podjetniškega inkubatorja, ki naj v Izoli pomaga podjetjem začeti in razviti novo prihodnost! Ne pozabimo, ljudje delajo, če jih le pustiš delati! 2. Senka Bembič Otroci so naša naložba, otroci so zrcalo nas samih in otroci so najpomembnejše, kar imamo. 3. Aleš Bohinec Pločevino rabimo, to je res, vendar jo moramo lepo pospraviti, da bo dovolj prostora za vse. 4. Petra Lazar Sprejmimo namig narave in razširimo turistično mavrico na številna neizkoriščena področja. 5. Jure Žbogar Mladim namenjen šport je potrebno dodatno podpreti, zagotoviti sredstva in objekte. 6. Breda Medved Potrebujemo le primeren, predvsem pa praktičen in vsestransko uporaben kulturni dom. 7. Mariza Benčič Podeželje je del Izole in Izola je del podeželja. To mora veljati tudi, ko gre za ceste! Se še spomnite, kaj smo zapisali? Združeni za Izolo bomo na vseh področjih delovali tako: »Poenostaviti in ne zapletati!« Le tako bo Izola ostala naša. Namenjena Izolanom in taka, kot jo imamo Izolani radi! Oljka Oljka je regijska stranka, ki zastopa okolje, prostor in ljudi slovenske Istre. Ponosno povemo, da nimamo centrale v Ljubljani! Na letošnjih lokalnih volitvah nastopamo v vseh štirih občinah z listami za svete krajevnih skupnosti, občinske svete in s kandidati za župane: v občini Piran Irena Dolinšek, v Mestni občini Koper Kolja Štemberger in v občini Izola Vojko Ludvik. Kandidati so preprosti ljudje, ki izhajajo iz množice. Verjamemo, da lahko le taki, ki živijo kot navadni ljudje in ne življenja na visoki nogi, razumejo občana, ker se tudi sami vsakodnevno srečujejo z enakimi težavami, kakor jih ima večina ljudi. Župan mora biti človek, ki mu je mar za vsak porabljen evro, ki mu občani pomenijo več kot meter asfalta ali stolpnica. Mora biti del ljudstva, saj bo le tako lahko opravljal poslanstvo predstavnika občanov. V Oljki imamo radi prostor, v katerem živimo ter sprejemamo vsakogar, ki ima rad Istro, ne glede na spol, raso, vero, barvo kože ali politično pripadnost. Ta prostor moramo ohraniti v najboljšem sijaju za naše zanamce, zato zagovarjamo enotno regijo slovenske Istre. Ključnega pomena so regijski projekti, ne le na področju komunalne in prometne infrastrukture, temveč tudi v gospodarstvu in turizmu. Da bi to dosegli, je potrebno veliko več od volilnega programa: jasna vizija razvoja posameznih občin in regije, ki smo jo v Oljki že dobro razvili. To je ljudem prijazna, okolju naklonjena, tehnološko napredna in samozadostna občina oz. regija. Le s povezovanjem in sodelovanjem vseh štirih občin lahko postanemo biser na zemljevidu sveta. SLS Slovenska ljudska stranka – Piran Kandidati SLS za svetnike v občini Piran se bomo zavzemali za: -Urejanje slovenske obale, ki je skupno javno dobro nas in naših zanamcev, zato je nujen nov prostorski načrta za celotno občino, ki bo trajnostno naravnan. -Določitev priobalnega zemljišča 500 m, kjer je prepovedana vsaka nova gradnja. -Ureditev centralnega parka na področju Kaštela v Portorožu. -Ureditev središča, kjer je bil stari rudnik v Sečoveljah, ki naj ponovno preide v last krajevne skupnosti. -Bojevali se bomo proti korupciji v zdravstvu in se aktivno zavzemali za zdravstveno reformo. -Prepoved rabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvo. Zveza za Primorsko – Piran Volilcem sporočamo, da letos naši člani v piranski občini kandidirajo na skupni listi Slovenija za vedno in sicer v Piranu pod zaporedno številko 5 Silva Červar, v Luciji pod zaporedno številko 1 Miloš Stegovec ter v zaledju pod zaporedno številko 2 Bogdan Lulik. Naš kandidat za župana je Sebastjan Jeretič. 11 Oktober 2014 Na prvih županskih volitvah v Ankaranu boj na nož edinih dveh kandidatov Vsak glas bo štel Ankaran – Izkušeni pokeraši pravijo, da je najtežje igrati proti enemu samemu nasprotniku, verjetno pa je podobno tudi na volitvah. V najmlajši slovenski občini za prvega župana v zgodovini kandidirata zgolj Gregor Strmčnik in Gašpar Gašpar Mišič, ki ima sicer več politične kilometrine, zato pa njegov tekmec računa »na prednost domačega igrišča«. Kako torej razmišlja GGM tik pred volitvami? Za župana ste kandidirali že v piranski občini. Od kod motivacija, da poskusite še v Ankaranu? »Za župansko kandidaturo sem se odločil, ker sem prepričan, da si Ankaran in Ankarančani zaslužijo, da zadihajo. Ankaran mora privabljati in biti povezovalen, kar bo možno doseči le s pravilnim pristopom in razvojnim konceptom. Je prelep, da bi bil ujetnik parcialnih interesov tistih, ki ne vidijo preko administrativnih meja. Ankaran in njegovi prebivalci so bili vsa ta leta ujetniki posameznikov, ki vodijo izključevalno politiko in ljudi med sabo delijo. Ni mi vseeno, kaj se bo po volitvah zgodilo občanom Ankarana, zato prinašam novo energijo in svežino. Vprašanje je, če si Ankarančani resnično želijo, da Ankaran prevzame ozka interesna skupina posameznikov, ki je vsa ta leta soustvajala probleme. Tisti, ki so del problema, ne prinašajo pravih rešitev. Čez čas bodo tudi sami spoznali, da so bili v zmoti in bomo na koncu vsi skupaj sodelovali. Nisem obremenjen s preteklostjo, ker sem v svoji podjetniški, družbeni in politični praksi dokazal, da sem človek dejanj. Vodim politiko povezovanja, sodelovanja, sobivanja in soustvarjanja ter želim negovati dobre medsosedske odnose. Vse to predstavlja motivacijo, ki me je gnala k temu, da kandidiram za župana občine Ankaran ter naredim nekaj dobrega za kraj in ljudi, ki v njem živimo.« Vaš tekmec Gregor Strmčnik gradi kampanjo na prizadevanju za ustanovitev samostojne občine. Za kaj si boste prizadevali vi? »Skupaj s podporniki si bomo prizadevali za uresničitev programskih točk, ki so temelj za boljše življenje v naši skupnosti: a) Naša izhodišča so povezovanje, sodelovanje, sobivanje in soustvarjanje. S povezovalnim pristopom bomo Ankaranu dali identiteto, ki privablja v svojem mediteranskem in istrskem značaju, prijaznih ljudeh in domačnosti. Zavedamo se, da je počutje obiskovalcev v veliki meri odvisno od zadovoljstva občanov, b) Ankaran kot naravni razvojni potencial. načrtovanja. S konstituiranjem nove občine Ankaran prenehajo veljati vsi postopki prostorskega načrtovanja in se pričnejo novi postopki, pri katerih bodo sodelovali občani Ankarana. Posebno pozornost bomo namenili vključevanju javnosti v pripravo prostorskega načrtovanja. S tem želimo doseči, da se občani poistovetijo z razvojem Ankarana in razvoj kraja sprejmejo kot svoj osebni razvoj, f) Ankaran kot povezovalni člen. Administrativne meje sprejemamo kot povezovalni člen med skupnostmi in kot priložnost za skupne projekte. Celotno območje severnega Jadrana je naš skupni kulturni in gospodarski prostor, zato je pove- P r e d vo l i l n i inter vju čino Koper in drugimi občinami ter sodelovanjem z javnimi zavodi in institucijami bomo odpravili birokratske ovire in zmanjšali stroške. Prehod v samostojno občino mora biti realen in racionalen. Ohranili in okrepili bomo sodelovanje z vsemi javnimi ustanovami v MO Koper ter drugih sosednjih občinah, j) Sodelovanje z zaledjem. Posebno pozornost bomo namenili sodelovanju z zaledjem, predvsem s sosednjimi kraji Hrvatini, Kolomban, Barižoni, Premančan, Jelarji, Škofije in Dekani. Za uresničitev programa smo se zbrali pod skupnim geslom 'Povežimo Obalo – Povežimo Slovenijo'.« “ Tisti, ki so del problema, ne prinašajo pravih rešitev. Naš koncept razvoja temelji na naravnih potencialih Ankarana kot smiselno navezovanje in nadgradnja že obstoječe infrastrukture obalno-kraškega in čezmejnega območja, c) Ankaran kot epicenter kreativnosti in drznih podjetniških idej. Ustvarjali bomo kreativno okolje, v katerem bodo imeli vsi možnost razvijati svoje potenciale. Z ustvarjanjem stimulativnega podjetniškega okolja bomo spodbujali razvoj družinskega podjetništva, samozaposlitev in odpiranje novih delovnih mest, d) Ankaran kot dodana vrednost obalnega turizma. Vidimo celotno sliko in prepoznali smo razvojni potencial Ankarana, ki predstavlja pomemben del ponudbe širšega območja in novi občini lahko prinese največ, e) Ankaran kot skupnost transparentnega prostorskega zovanje in medsebojno dopolnjevanje edina prava razvojna pot, g) Ankaran kot skupnost povezovanja in sobivanja. Z dvigom ravni kulture sobivanja bomo občani Ankarana zaživeli v urejenem in sproščenem okolju, v katerem se bomo počutili varno. V dobro organizirani skupnosti nihče ni sam in se ne počuti osamljenega. V prihodnost vstopamo neobremenjeni in volitve vidimo kot novo priložnost, h) Ankaran kot prostor medgeneracijskega sodelovanja. Spodbudili bomo ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah. Z ustreznimi programi in izgradnjo primerne infrastrukture bodo vse starostne skupine dobile priložnost za aktivno življenje, i) Ankaran kot učinkovita in racionalna občina. S skupnim opravljanjem nalog občinske uprave z Mestno ob- Koliko vam lahko škoduje ali koristi preteklost državnega sekretarja in direktorja Luke Koper oz. nedavna eskapada s policijo? »Medijski napadi name so se začeli, ko sem vstopil v državno politiko in dal jasno vedeti, da me ni možno voditi od zunaj in nisem kimavec, ki dviga roko po navodilih drugih. Razmišljam s svojo glavo, sem neobremenjen in neodvisen, zato sem postal nevaren za marsikoga. Glede preteklih izkušenj državnega sekretarja in predsednika uprave Luke Koper naj povem, da so to izkušnje, ki so in mi še bodo koristile pri opravljanju delovnih ali javnih nalog. Od znotraj sem spoznal, kako so veliki sistemi v Sloveniji pogosto neučinkoviti, birokratsko in še kako drugače prepleteni. Sam sem v svojem pristopu nekoliko nekonvencionalen, ker v nasprotju z mnogimi drugimi razmišljam na način, da probleme rešim in jih ne ustvarjam. Moji sodelavci vedo, da 12 sem zelo zahteven in organiziran; najprej do sebe, nato še do svojih njih. Še posebej tam, kjer smo kakorkoli povezani z javnimi sredstvi in javnim interesom. Pri teh vprašanjih ni dvomov: na prvem mestu so učinkovitost, kakovost in transparentnost storitev. Ker je znano, da se teh načel zelo resno držim, sem prepričan, da umetno ustvarjene afere ne morejo preglasiti doseženih rezultatov.« “ Celoten ankaranski polotok bomo razdelili na tematske plaže. V čem leži prihodnost ankaranske občine, če odštejemo nadomestilo Luke Koper? Si boste prizadevali za vrnitev pod koprsko okrilje? »Prehoda v novo občino nikakor ne smemo gledati v slabšalnem smislu, ampak kot priložnost za nadgradnjo vsega, kar je bilo dobrega. Izboljšati moramo delovanje celotnega sistema in že v samem začetku delovati povezovalno. Ne smemo obremenjevati prebivalcev ene in druge občine s sovražno nastrojenostjo, saj to pelje samo v stagnacijo. Nekateri žal vidijo samo to, kako si bodo razdelili denar od Luke Koper, posamezne stolčke ali službe. Dogajanje v Ankaranu je tudi na državni ravni sprlo ljudi, da bi si določene skupine zagotovile privilegije. Zato si bom prizadeval za rešitve, ki so sprejemljive za vse nas, saj moramo ostati v prijateljskih odnosih. Ne smemo zanemarjati tega, da imajo prebivalci obeh občin skupne prijateljske, sorodstvene, službene, poslovne ali druge vezi. Občani Ankarana niso zaposleni zgolj na območju Kopra, ampak tudi na drugih delih Obale in Krasa ali čez mejo v Italiji. Zato bo občina Ankaran prijateljska, tako z MO Koper, kot z vsemi drugimi, tudi onkraj meje.« Majhne občine so v Sloveniji različno uspešne. Perspektive Ankarana? »Naša izhodišča so povezovanje, sodelovanje, sobivanje Oktober 2014 in soustvarjanje. Čas je, da Ankaran dobi novo identiteto, ki bo privabljala v mediteranskem in istrskem značaju, prijaznih ljudeh in domačnosti. Naš koncept razvoja temelji na naravnih potencialih kot smiselna nadgradnja že obstoječe infrastrukture v celotni regiji, tudi v hrvaškem delu Istre in Italiji. Ustvarili bomo kreativno okolje, v katerem bodo imeli vsi možnost razvijati in uresničevati svoje potenciale. V Ankaranu bomo spodbujali predvsem domač turizem, sobodajalstvo in vse, kar je po meri prebivalcev. Nikakor si ne želimo, da bi se karkoli dogajalo mimo njih, kot na primer v Portorožu, kjer pri delu prebivalcev čutimo, da ne sprejemajo razvoja turiz- “ Bitka za Nekdanji državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič ga, saj bomo velik poudarek posvetili izgradnji infrastrukture. Ankaran bo postal velik rekreacijsko–športni park, namenjen zadovoljstvu občanov in športnega turizma 365 dni na leto. Priložnost vidim v družinskem in zdraviliškem turizmu, predvsem v povezavi z obstoječimi in novimi ponudniki zdravstvenih storitev. S tem bi spodbudili razvoj številnih drugih dejavnosti, ki so s takšnim turizmom povezane in ga dopolnjujejo, kot so wel- Prepričan sem, da se bodo občani Ankarana na volitvah odločili za tiste, ki podpiramo povezovanje, sodelovanje, sobivanje in soustvarjanje, ne pa konflikte in razdore. ma, ki postaja ponekod celo moteč element. To vidimo tudi v Dubrovniku ali Benetkah, zato si želimo, da se tudi infrastruktura, ki bo zgrajena za namene razvoja turizma, naredi predvsem po meri prebivalcev in za prebivalce. Počistili in uredili bomo plaže, ki bodo namenjene predvsem zadovoljstvu občanov in razvoju turistične ponudbe Ankarana. Ohranili njihovo prvinskost in naravnost. Celoten Ankaranski polotok bomo razdelili na tematske plaže, ki bodo namenjene različnim starostnim in družbenim skupinam. Šport bo postal nekaj samoumevne- lness storitve, fizioterapevtske storitve ter druge podporne dejavnosti. Podpirali bomo nemoten razvoj pristanišča in doseganje odličnih poslovnih rezultatov Luke Koper, vendar s posebnim poudarkom na varovanju skupnega okolja. Območje tretjega pomola bomo namenili Razvojno–tehnološkemu centru Ankaran, ki bo izobraževanje in raziskovanje povezoval s podjetništvom.« Koliko bodo na odločitev prebivalcev vplivala javna soočenja? »Zelo sem zadovoljen, da je prišlo do njih, ker je marsikdo lahko končno videl, kakšna politika se vodi s strani nekaterih mojih nasprotnikov. Na prvem soočenju sem bil namreč žrtev zelo glasnih, nestrpnih in neokusnih vzklikov, kljub svojemu strpnemu nastopanju ter resnični želji po ustvarjanju klime povezovanja in sodelovanja. Od tega dogodka dalje “ Razmišljam s svojo glavo, sem neobremenjen in neodvisen, zato sem postal nevaren za marsikoga. sem dobil veliko podpore s strani občank in občanov Ankarana ter mnogih drugih, ki tovrstnega načina komuniciranja, tako kot sam, ne odobravajo. Kar nekaj let se je pred občani Ankarana skrivala 'druga plat' zgodbe o razdelitvi MO Koper. Kjer je dim, je tudi ogenj, zato je treba razloge za dogajanja zadnjih let iskati pri vseh straneh. V Kopru so si kar nekaj let prizadevali, da bi vlagali v razvoj Ankarana, vendar so naleteli na skupino ljudi, ki je vsake, še tako dobre namene, vnaprej zavračala. Večina ljudi v Ankaranu s tem ni bila niti seznanjena in zdaj imamo končno priložnost prikazati celotno zgodbo. Prepričan sem, da se bodo občani Ankarana na volitvah odločili za tiste, ki podpiramo povezovanje, sodelovanje, sobivanje in soustvarjanje, ne pa konflikte in razdore.« Kakšen izid pričakujete? »Zmago in predvsem to, da kot skupnost zaživimo in se razvijemo v duhu sodelovanja ter prijateljstva med vsemi občani Ankarana in sosednjih občin ter celotne regije, tudi v čezmejnem prostoru.« www.primorski-utrip.si 13 Oktober 2014 Ankaran č proti borcu za odcepitev Gregorju Strmčniku V nasprotnem kotu se pripravljen na boj do zadnjega volilca ogreva Gregor Strmčnik, ki ga domačimi poznajo kot gonilno silo “odcepitvenega gibanja”. Ustanovitev nove občine je že dosegel, kdo je torej mož, ki je dodobra zmanjšal teritorij MO Koper? »Čisto običajen človek, ki je v Ankaran prišel kot najstnik in se v ta prostor preprosto zaljubil. Po končani osnovni šoli v Celju sem se vpisal na pomorsko šolo in z družino smo se preselili v Ankaran. Tukajšnje naravne danosti so mi prirasle k srcu do te mere, da sem že v 80-ih letih začel sodelovati v civilno-družbenih gibanjih in pobudah za ohranitev tega prostora, ki pa v tridesetih letih niso naletele na ustrezen posluh. Zaradi eskalacije nasilja nad prostorom in pogubnih načrtov pozidave, ki so bili predvideni za to območje, sem se odločil, da se s skupino somišljenikov združimo ter skozi projekt ustanovitve občine Ankaran preprečimo uničenje naravnih danosti.« Kandidaturo vaše skupine ‘Radi imamo Ankaran’ ste objavili na šesto obletnico vložitve predloga v državni zbor za ustanovitev občine. Zakaj ste kandidirali in kakšnih šest let je za vami? »Teh šest let je bilo predvsem zelo zanimivih, poučnih in težkih. Prva tri leta smo delovali v okviru civilno-družbenega gibanja ‘Pobuda za ustanovitev občine Ankaran’, ki je v državnem zboru Republike Slovenije s sedemkratnimi zakonodajnimi postopki poskušalo sprožiti referendum za ločitev Ankarana in je naletelo na odpor politike, vkleščene s strani lokalnega ter državnega kapitala. Ta politika je povozila vse pravne norme, zakonodajo in referendumsko voljo ljudi. Občino Ankaran je naposled ustanovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. V naslednjih treh letih smo na podlagi podeljenega zaupanja Ankarančank in Ankarančanov na volitvah dobili 8 mandatov v Svetu Krajevne Skupnosti, katerega vodim. Tudi ta ciklus je bil zelo zahteven, ker smo morali ščititi interese občine Ankaran, ki je bila ustanovljena, ne pa še konstituirana in katero so iz MOK želeli načrtno osiromašiti in razprodati. Zaradi nespoštovanja ustanovitve Občine Ankaran smo na US RS dosegli še eno naknadno odločbo, s katero je bilo MOK prepovedano razpolagati s premoženjem v območju “ biti pravična do obeh občin. Potrebno bo urediti razmerja tridesetih let nakopičenih in odprtih problemov z državo ter vzpostaviti sodelovanje in sožitje z vsemi obalnimi občinami, čezmejno občino Milje in seveda s prijateljsko MO Koper.« Osnova za vse je bila referendumska opredelitev v prid osamosvojitve. Ali tudi tokrat zaupate prebivalcem Ankarana? Verjamete, da se njihovo mnenje ni spremenilo oz. se je celo okrepilo? “Ko smo začeli s projektom, je malokdo verjel, da so naše namere dejansko naravovarstvene. V teh šestih letih smo dokazali, da ne gre za političen, ampak ohranitveni projekt. Ankaranu ni bilo potrebno občine in meni ne županstva, vendar so našo voljo kot voljo ljudi in civil- Zaradi ignorance in arogance občinske ter državne politike je prišlo do ustanovitve občine Ankaran, katero ne smemo opazovati kot občino ločevanja, temveč kot izhodišče za sodelovanje. Občine Ankaran. V teh šestih letih sem se ogromno naučil in čeprav so bila težka, mi ni žal in bi se danes znova odločil enako. Kandidiratura je nekakšno logično nadaljevanje, saj vstopamo v tretjo tretjino. Po treh letih pobude za ustanovitev občine in po triletnem obdobju konstituiranja občine Ankaran je v naslednji fazi oz. prvem občinskem mandatu na vrsti skrb za sprejetje prvih občinskih aktov, torej statuta in delitvene bilance, ki mora no-družbenih gibanj ter navsezadnje kot stališče sveta KS že trideset let zgolj ignorirali. Zaradi ignorance in arogance občinske ter državne politike je prišlo do ustanovitve občine Ankaran, katero ne smemo opazovati kot občino ločevanja, temveč kot izhodišče za sodelovanje, kot odskočno desko za oblikovanje primorske pokrajine. Močno smo si prizadevali za ohranitev naravnih danosti: preprečitev pozidave obalnega pasu, zaš- čita kmetijskih zemljišč, upor proti plenjenju s strani struktur blizu vodstva MOK, pogumno vztrajanje za pregon suma kaznivih dejanj ob lastninjenju pokopališča in Kompas Lazareta, ohranitev mladinskega nogometnega igrišča v Valdoltri. Želeli smo preprečiti pogubne poteze Mestne “ V Ankaran sem prišel kot najstnik in se v ta prostor preprosto zaljubil. Občine Koper, kar je ljudem jasno nakazalo stališča, kako mislimo delati naprej. Za razliko od MOK, kjer že desetletje pred očmi vseh javno premoženje odteka v zasebne roke osebam in prijateljskim družbam blizu vodstva občine, smo v Ankaranu v zadnjih šestih letih s prostovoljnim delom in zasebnimi sredstvi branili javno premoženje. Menim, da je to dovolj dobra popotnica in ljudem za prihodnost kraja ni več potrebno skrbeti ter bodo program skupine ‘Radi imamo Ankaran’ podprli tudi na bližajočih se volitvah.” Ko smo že omenili prebivalce Ankarana, kakšno mnenje imate o tistih zloglasnih, ki so se malo pred volitvami na novo registrirali kot domačini? “Ne le pred volitvami, ne smemo pozabiti, da so se cele skupine s ciljem vplivanja na izid preseljevale v Ankaran tudi pred referendumom! Tisti rezultat, čeprav je uspel z lepim odstotkom, ni verodostojen, saj je za samostojno občino glasoval veliko večji odstotek pravih prebivalcev Ankarana. Takšna ravnanja niso samo moralno-etično sporna, so tudi opredeljena kot kazniva dejanja in bodo predmet kazenskega pregona, tako do oseb, ki so se v Ankaran zlonamerno preselile, tako do tistih, ki so takšna kazniva dejanja z omogočanjem prijave na domačem naslovu dovolili. Zakonodajo v RS je potrebno 14 Oktober 2014 striktno spoštovati in tudi v primeru nezakonitega priseljevanja v Ankaran bo tako.” “ Želeli smo preprečiti pogubne poteze Mestne občine Koper Če boste izvoljeni, katere so prve tri stvari, ki bi jih želeli odkljukati s svojega seznama? “Na prvem mestu je zagotovo ohranjanje interesov občine Ankaran, priprava pravične delitvene bilance, da ne bi bili pri delitvi premoženja izigrani. Na drugem mestu je dvig kakovosti bivanja v Ankaranu, saj je bil v preteklih letih močno zapostavljen in tukaj je cela paleta stvari, ki jih je potrebno urediti. Pripravljamo program razvojnega načrtovanja, ki ga bomo izpeljali s strokovnjaki iz Slovenije in tudi tujine, tu je še dodelava načrta za pristanišče. Kot zadnjo točko bi izpostavil sodelovanje in sožitje z vsemi obalnimi občinami, predvsem z MO Koper. Prebivalci Ankarana in Kopra nikoli nismo bili skregani in prav bi bilo, da tudi vodstvi lokalnih skupnosti tvorno sodelujeta. Razna opravila, kot so priprava odnosov z RS in sprejetje statuta, delitvene bilance ter vzpostavitev delovanja občinskih organov, bodo zahtevala obilo znanja, a tudi ljubezni ter čuta za kraj in zdi se mi prav, da te pomembne naloge v prvem mandatu opravimo Ankarančani, ne pa od drugod vsiljeni ljudje, ki v Ankaranu nikoli niso živeli in nam sedaj želijo vsiliti drugačen kraj, kot bi ga radi vzpostavili za bodoče generacije.” Boris Planinc & Vasja Klun Večnamenski prostor pomembna pridobitev za celoten Ankaran Kmalu v trajno last? Ankaran – Prebivalci najmlajše slovenske občine pravzaprav nikoli niso imeli prostora za druženje, zato so se toliko bolj razveselili pridobitve v nekdanjem Mercatorjevem diskontu. Prostor je namenjen vsem društvom in civilno-družbenim gibanjem, v njem pa se bodo lahko občani tudi srečevali ali zgolj klepetali. Načrtujejo razstave izdelkov domače obrti, risanje, otroške delavnice ipd., česar Ankarančani doslej niso imeli možnosti pokazati. Prostor se nahaja v samem središču Ankarana, trenutno je odprt trikrat na teden v uradnih urah sekretariata, vendar bo že v l. 2015 deloval ves dan. »Prepričani smo, da bo večnamenski prostor močno pripomogel k vzpostavitvi identitete lokalne skupnosti, da bo deloval povezovalno in da se bodo na medgeneracij- skih odnosih tkala razmerja ter prijateljstva, ki si jih v Ankaranu močno želimo. Na naše delo smo ponosni in delamo na tem, da bi prostor odkupili v trajno last,« pravi predsednik KS Gregor Strmčnik. Za začetek je na razstavi prikazano kar delovanje sveta KS v burnem obdobju 20112014, večinoma »artefakti«, ki so pripomogli k odcepitvi ankaranske občine od MO Koper. Ob izdelkih otroških delavnic si obiskovalci z zanimanjem ogledujejo tudi maketi miljskega polotoka in koprskega zaliva, ki so ju izdelali študentje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, njihovi švicarski kolegi pa bodo v oktobru razgrnili prve zamisli prostorskega urejanja miljskega polotoka. Kopru naj bi Popoviča najresneje izzvala Polka Boškovič, v Izoli se najbrž obeta tesna bitka za vsak glas, v Piranu pa najmanj na drugi krog zagotovo ciljata vsaj Sebastjan Jeretič in Irena Dolinšek, četudi vsi kandidati kajpak napovedujejo zmago. Za razliko od znanega pregovora je v politiki lažje biti general pred bitko... Zanimivo, da so v Piranu od kandidature odstopila nekatera znana lokalna imena (Slavko Ivančič, Robert Krajnc, Davorin Petaros....), ki so se namerala spustiti v župansko bitko. Ob podpori Borisa Popoviča rastejo delnice Jeretiča, boja za občinski svet pa se ne bo udeležila napovedana Lista za vrednote, v kateri naj bi združili moči znani športniki, gospodarstveniki, ekonomisti in kulturniki iz piranske občine. Vasja Klun Lokalne volitve so pred vrati in kandidati tečejo zadnji krog Kdo so potencialni župani? Portorož – V nedeljo, 5. oktobra, se bomo podali na volišča in izvolili občinske svetnike, člane svetov KS ter župane. Volilna opravila že potekajo in tudi v Primorskem utripu smo pripravili izčrpen „razgled“ na vse, ki želijo imeti več besede pri političnem odločanju. Informacijsko prednost imajo sedanji župani, ki v občinskih glasilih napovedujejo, kaj bodo še storili, precej manj zgovorni pa so o neizpolnjenih obljubah in za koliko so v svo- jem mandatu zadolžili občino. V Kopru bo ponovno poskusil srečo Boris Popovič, v Izoli Igor Kolenc, v Piranu pa Peter Bossman, s čimer je že četrti zdravnik, ki na Obali »zdravi« občino. Zanimivo bo tudi v novoustanovljeni občini Ankaran, kjer 2. krog zagotovo ne bo potreben, kajti „ena na ena“ bosta obračunala Gregor Strmčnik in Gašpar Gašpar Mišič. Seveda se vedno najde dovolj pretendentov, ki bi se radi usedli na županski stolček. V NR www.primorski-utrip.si Kdo se poteguje za vaš glas v Mestni občini Koper, občini Izola in občini Piran? Predstavitev kandidatov za župane in občinske svetnike PREBERITE NA STRANI 16 15 Oktober 2014 Pocˇitniške hiše in apartmaji v Sloveniji Oddajamo vaše pocˇitniške objekte • 45-letne izkušnje • 33.000 pocˇitniških objektov v 26 državah • Tiskane brošure v vecˇ kot 20-ih državah • Spletna prodaja po celem svetu • Milijoni zadovoljnih strank širom Evrope • Placˇilo najema pred prihodom gostov • Brezplacˇno oglaševanje Informacije in kontakti: Tel: 05 677 7260 / 01 777 4180 E-naslov: [email protected] 0571_1013 Poster_standard size.indd 1 19-11-2013 12:44:19 16 Oktober 2014 Kdo se poteguje za vaš glas Mestna občina Koper Seznam potrjenih kandidatov za župana 1) Kolja Štemberger, 10.5.1977 – Oljka 2) Dorjano Dujmovič, 20.9.1970 – Nova Slovenija - Krščanski Demokrati 3) Boris Popovič, 5.9.1962 – Koper Je Naš 4) Olga Franca, 28.4.1960 – Slovenska Ljudska Stranka 5) Polka Bošković, 17.4.1970 – Sofija Jahić In Skupina Volivcev 6) Tomaž Slavec, 15.1.1983 – Združena Levica 7) Mojca Hilj Trivić, 22.12.1977 – Slovenska Demokratska Stranka 8) Aleš Bržan, 15.2.1976 – Stranka Mira Cerarja 9) Marko Brecelj, 30.4.1951 – Akacije Foto: Aleksander Golob / AreaFoto Seznam potrjenih list kandidatov za člane občinskega sveta OLJKA Patrik Peroša, Vida Gračnar, Kolja Štemberger, Edita Svraka, Andrej Medved, Stanka Ulčar, Matjaž Funčić, Sonja Sokolič Suc, Valter Kodarin, Silva Pavlin, Borut Žerjal, Belkisa Vukovič, Erik Kocjančič, Špela Jerman, Djevad Selman, Olivera Nigrović, Boris Oražem, Edina Husanović Ibrić, Silvo Bertok, Mirela Imamović, Matej Klabjan, Denis Miočić, Milan Hrvatin, Predrag Tomić, Dragica Žerjal, Zijad Svraka, Vladimir Milivojevič, Janka Klančar, Valter Krmac. SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO Boris Furlan Gustinčič, Eleonora Krkač, Lucijan Pelicon, Jasna Rener, Zlatan Čok, Violeta Matijević, Mario Ghersini, Nerino Ražman, Zoran Jovanović, dr. Daniela Matelić Kozl, dr. Vesna Mikolič. SLOVENIJA ZA VEDNO Vilij Bržan, Tjaša Škerlič, Iztok Klenar, Rožana Viler, Goran Malenič, Cvetka Jagodič, Dejan Škerlič, Andreja Avcin, Igor Čurin, Alison Jakomin, Alen Babič, Gina Gluvajić, Nurija Dedič, Suzana Zonta, Matjaž De Faveri, Ismet Velagić, Milan Markočič, Peter Franca, Aleš Segulin, Uroš Rapotec, Boris Mahne, Mavricijo Košanc, Sebastijan Kljun, Barbara Poljšak, Eneja Grželj, Marina Vugrinec, Anita Batista, Goran Vasiljevič, Eva Popovič. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Janez Slokar, Suzana Jakšič. ZDRUŽENA LEVICA Tomaž Slavec, Maja Tašner Vatovec, Marko Kocjančič, Ana Beguš, Bojan Dundara, Katja Knez, Alan Medveš, Valentina Verzel, Kristjan Nemac, Anita Radičević, Luka Verzel, Jan Tomažin, Uroš Jakomin, Mihael Margon, Dragica Tokmadžić, Matjaž Božeglav, Sonja Vatovec, Matjaž Jakomin, Monika Grbac, Jasna Čebron, Aleš Sabadin, Matej Tašner Vatovec. SMC STRANKA MIRA CERARJA Aleš Bržan, Darija Krkoč, Bojan Tavčar, Ingrid Kocjančič, Marin Marasovič, Dragica Vrkič Kozlan, Milivoj Čotar, Edita Frančeškin, mag. Igor Novel, Mirjam Lemut, Janko Okoren, Mojca Kocijančič, Dušan Zorko, Tjaša Benčina, Srečko Kržič, Orjana Vatovec, Darko Dolar, Špela Kocjančič, Klemen Maučec, Petra Gunjač, Davor Briševac, Vanja Levakov Korošec, Darijan Gorela, Suzana Prelovec, Mitja Cunja, Sonja Kocjan, Goran Likovski Tavčioski, Lilijana Kozlovič, Marko Ferluga, Robert Šuc. KOPER JE NAŠ Boris Popovič, Barbara Strmole, Danijel Cep, Kristina Radovčić, Peter Bolčič, Nataša Likar, Nevijo Pucer, Karin Felicijan Glamočić, Jani Bačić, Tina Mojškerc, Igor Hrvatin, Vlasta Vežnaver, Marko Štrkalj, Anja Pečič, Narciso Urbanaz, Darij Novinec, Slobodan Popović, Alfred Štefančič, Valmi Ugrin, Miroslav Tozon, Sani Kamenčić, Ante Šolaja,Uroš Dežman, Vesna Štuklek, Maja Ražnjević, Denis Glavina, Žaklin Lazar, Miran Gregorič, Ana Vuković, Katjuša Božič. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Milojka Lahajnar Špacapan, Andro Cerovac, Vesna Rebec, Vladimir Bolčič, Aleksandra Ožbolt, Nikolaj Abrahamsberg, Tatjana Antončič, Dalibor Cupač, Alenka Šik, Darko Butinar, Marica Mezgec, Rado Cerovac, Neda Ritoša, Darko Ravnikar, Breda Štirn, Pavel Koradin, Savo Bratož, Gordana Ivankovič, Zvonko Jenko, Miroslav Lah, Anunciata Benko, Zorko Doljak, Angel Alberti, Elizabeta Kržišnik, Ivan Ratoša, Darij Memon, Boris Stepančič, Helena Sajko, Franc Mahne. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI Danijel Sertić, Karin Fortuna, Dorjano Dujmovič, Melita Kavre, Tine Matoš, Bojana Andrejašič, Miloš Klinec, Štefanija Jerman, Hijeronim Bratina. ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP Debora Burić, Boris Strle, Majda Santin Bažec, Miran Bavčar, Anica Škrlep Medved, Dorijan Maršič, Brina Božič, Ciril Habe, Vesna Bordon, Aleksander Žitko, Anka Ličen, Elvin Maršič, Miomirka Kramperšek, Iztok Dobrinja. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Mojca Hilj Trivič, Dimitrij Žbona, Lorena Dujmovič, Dejan Rodela, Klara Skočajič, 29.11.1981 Djordjo Šmitran, Marija Brataševec, Tom Vigini, Radojka Beržan, Martina Mihalič, Silvano Radin, Marjetica Dežjot, Miro Koren, Barbara Podnar Vigini, Luka Mikulandi, Tomaž Lisjak. POLKA BOŠKOVIĆ NA TVOJI STRANI Polka Bošković, Malin Titorić, Ljubica Kosmovski Fojkar, Marijan Stermšek, Andreja Smajila, Mitja Spindler, Martina Nadoh, Rok Cah, Bernarda Legen, Gregor Gulič, Suzana Kadič, Andraž Gulič, Anita Šmigovec, Rino Černeka, Verica Muženič, Marijan Bobič, Sara Ugrin, Dino Muharemovič, Ivana Bokič, Goran Aver, Suzana Zugan, Robert Štok, Stana Čutura, Peter Viler, Živa Potočnik, Uroš Potočnik, Anja Cijan, Andrej Mašalin, Steljo Korlevič, Zoran Pavlović. POZITIVNA SLOVENIJA Tina Komel, Sandi Bonaca, Beti Vivoda, Branko Horvatič, Lejla Hercegovac, Egidio Grabar, Marta Vrčon Komel, Ivan Pavlič, Sara Brkič, Stojan Prinčič, Biserka Avdič, Sandi Koprivec, Ana Benčič, Teo Olenik, Melanija Kocjan, David Lakošeljac, Nuša Vivoda, David Kompara, Miroslava Knap, Boštjan Reja, Dinora Markežič, Sonja Pavlič, Leo Bizjak Kernel, Višnja Kocijančič, Bruno Markežič, Gianluca Balin, Boris Kocijančič. Oktober 2014 17 AKACIJE Marko Brecelj, Arijana Markučič Brecelj, Matevž Pucer, Renata Vidič, Aleksander Tripar, Nataša Štefanič, Iztok Krkoč, Valnea Družeta, Bine Skrt, Boris Vuk. JANKO SEVER – ZA PODEŽELJE Janko Sever. LISTA ZA RAZVOJ PODEŽELJA Sandi Ražman, Ingrid Baruca, Aleš Sedmak, Bernarda Jermaniš, Mirko Tomšič, Nataša Jerman, Darij Gregorič, Zdravka Valentina Jambrošič, Edvin Boškin, Petra Banko, Boštjan Ambrožič, Anamarija Ruzič, Zoran Viler, Patricija Grižon, Sandi Rožnik, Deborah Rustja, Vladimir Koterle. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Olga Franca, Ivo Bevk, Vesna Starman, Rajko Tedeško, Sara Božič, Franc Malečkar, Ester Kapelj, Dragan Sadžak, Mateja Kocjančič, Branko Čehovin, Mirela Božič, Matej Mejak, Dijana Meštrović, Simon Šavle, Angela Lampe, Dejan Bordon, Lejla Muharemović, Ivan Agapito, Suzana Cenčič, Zlatko Muharemović, Nermina Čikotić, Bojan Barišič, Bernard Kovač, Žarko Pregelj, Nancy Milanovic, Darko Stepančič, Marija Pregelj, Florijan Mastnak, Pavel Goja, Vojko Gašperut. Seznam potrjenih kandidatov za volitve članov občinskega sveta mestne občine Koper, pripadnikov italijanske narodne skupnosti Ondina Gregorich-Diabatè (Clio Diabatè in skupina volivcev), Mario Steffè (Alessandro Steffè in skupina volivcev), Alessandra Argenti Tremul (Maurizio Tremul in skupina volivcev), Damian Fischer (Gregor Basiaco in skupina volivcev), Alberto Scheriani (Fulvio Richter in skupina). Občina Izola Seznam potrjenih kandidatov za župana 1) Bojan Zadel, 17.8.1959 - Slovenska ljudska stranka 2) Saša Glavaš, 18.7.1974 - Slovenska demokratska stranka 3) Gregor Perić, 12.3.1984 - Stranka Mira Cerarja 4) Igor Kolenc, 24.2.1959 - Zmagoslav Gačnik in skupina volivcev 5) Manca Vadnjal Stojanović, 27.10.1979 - Izola je naša 6) Vojko Ludvik, 3.2.1958 - Oljka 7) Branko Simonovič, 30.4.1943 - Demokratična stranka upokojencev Foto: Aleksander Golob / AreaFoto Seznam potrjenih list kandidatov za člane občinskega sveta SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS Saša Glavaš, Majda Vrtovec, Radivoj Nardin, Aleksandra Krejči Bole, Mitja Kobal, Nadja Bizjak, Ivan Evetović, Marija Turin, Zdravko Šimer, Ivan Bizjak. STRANKA MIRA CERARJA - SMC Marisa Višnjevec Tuljak, Gregor Perič, Petra Štefančič, Igor Franca, Tina Lenardič, Jaka Urbanc, Vesna Hrovatin Pečarič, Marjan Vezjak, Helena Jurinčič, Muhamed Jagurdžija, Adena Hajdarević, Flavio Bonin, Klavdija Viler, Denis Kozlovič, Valentina Smrdel, Hazbi Ređepi, Martina Soban, Faruk Laposki, Elvis Bilić, Damjan Lakošeljac, Niki Pečar. SOCIALNI DEMOKRATI - SD Valdi Morato, Romina Kralj, Aleksej Skok, Breda Pečan, Renato Vouk, Nina Ivančič Šavron, Marino Domio, Nataša Ružnić, Alessandro Grisonich, Senada Jusufspahić, Lucio Gobbo, Danila Ružnić, Sebastjan Morato, Kristina Zelić, Nino Filipin, Valter Jugovac, Sandra Prašnikar, Jadran Poje, Slobodan Dražić, Suzana Vlahović, Slobodan Radujko. ZDRUŽENI ZA IZOLO - ZZI Edi Grbec, Senka Bembič, Aleš Bohinec, Petra Lazar, Jure Žbogar, Breda Medved, Mariza Benčič. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI Šefik Kličić, Silvana Ilić Topić, Liridon Hoxhaj, Suzana Bartulović, Ivo Davidović POZITIVNA SLOVENIJA - PS Ivan Marc, Roberta Černeka, Marino Božič, Dragana Baša, Danijel Igerc, Duana Mamilovič, Robert Smoje, Violeta Pertovič, Joni Abdurahman, Erika Kmetec, Primož Stančič, Marjan Tkalčič. IZOLA JE NAŠA - IJN Bogdan Gerk, Manca Vadnjal Stojanović, Alojz Zorko, Nevija Šalković, Elvis Čatić, Belma Cerić, Vlado Ostrouška, Lea Štule, Jovo Stojnić, Ana Kos, Jakša Kučinac, Tanja Štule, Ive Lokas, Majda Savarin, Boris Hrvatin, Stevo Santin, Rozana Prešern, Diego Štule, Bojan Kocjančič, Hermina Zelinšček, Milan Bogatić. NOVA LISTA ZA IZOLO Dean Kocjančič, Tatjana Kodarin, Bruno Zaro, Diana Okretič, Leo Zornada, Alenka Ceglar, Fredi Radojković, Sandra Kocjančič, Nevijo Lakoseljac, Marijana Jenko, Dejan Godec, Darja Tkalčič, Matej Zaro, Ana Šteger, Milan Treskavica, Ivanka Rener, Massimiliano Di Nardo, Klara Antolović, Matej Kleva, Branka Požar, Enzo Hrovatin. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS Bojan Zadel, Marija Knez, Matic Čebulj, Sabina Čebulj, Matej Korenika, Samanta Krampf, Leon Čebulj, Sarjetka Stopar, Elvio Krampf, Milica Bajt, Drago Pipan, Tanja Zadel. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Bojan Žlogar, Tanja Logar, Adriano Roj. OLJKA Vojko Ludvik, Rožana Buležan, Dario Lozar, Ajse Deniz Altinoz, Uroš Piciga, Neva Ivančič, Boris Hrvatin, Patricija Ludvik, Edmond Mahnič, Rebeka Lozar, Boris Reščič, Iris Prašelj, Bojan Marsič, Sintija Grah, Romando Frank, Suzana Mezgec, Vlado Krulčič, Mirjana Mahnič, Dušan Ipavec, Barbara Lozar, Sandi Ramušević MEF IN IZOLANI Gašper Čehovin, Jasna Istenič, Boris Palčič, Alenka Šarkanj, Igor Tavčar, Karmen Pergar, Jožef Lorbek, Egle Tomažinčič, Timi Ećimović, Eva Slekovec, Dušan Milanič, Boris Dobrila, Davidela Tičić, Aleksander Slekovec, Vera Neels, Elvis Šahbaz, Olga Kozina, Dušan Ambrož, Slavko Samotorčan, Drago Mislej. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DESUS Branko Simonovič, Marjetka Popovski, Vlado Marić, Katica Gužič, Ljubo Klanjšček,Vida Orbanić, Robert Mulec, Ivanka Godec, Marjan Pavlič, Anica Adamič, Dino Dodič, Albina Šenk, Pavel Vičič, Andrea Blaškovič, Franc Podovšovnik, Lilijana Laganis, Marijan Novak, Julijan Peruzin, Dragica Skok, Vitomir Mavrič, Danilo Markočič. 18 Oktober 2014 Občina Piran Seznam potrjenih kandidatov za župana 1) Romana Kačič, 24.7.1964 - Stranka Mira Cerarja 2) Stanislava Premru Lovšin, 6.3.1949 - Demokratična stranka upokojencev 3) Sebastjan Jeretič, 23.1.1971 - Slovenija za vedno 4) Tilen Fabe, 5.10.1982 - Akacije 5) Tatjana Voj, 21.3.1940 - Zavezništvo Alenke Bratušek 6) Irena Dolinšek, 30.5.1951 - Oljka 7) Peter Bossman, 2.11.1955 -Socialni demokrati Foto: Aleksander Golob / AreaFoto Seznam potrjenih list kandidatov za člane občinskega sveta SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS Volilna enota 1: Darja Pogačnik; Volilna enota 2: Rossana Sfiligoj Polh, Vojko Jevševar, Jernej Rebol; Volilna enota 3: Marjeta Zupančič, Alojz Zorn; Volilna enota 4: Boris Žbona, Tadeja Leskovšek, Marijan Tončić. ZAVEZNIŠTVO ZA PIRAN Volilna enota 1: Jaka Drenik; Volilna enota 2: Nataša Pobega, Roberto Buljević, Dragica Blatnik; Volilna enota 3: Vojko Starovič, Ana Volčič, Dejan Andrejc; Volilna enota 4: Tatjana Voj, Luka Kocjančič. SOLIDARNOST S PODPORO CIVILNE DRUŽBE Volilna enota 1: Vladimir Vinčar, Jana Kostevc, Slavica Poropat; Volilna enota 2: Mojca Mair; Volilna enota 3: Ingrid Bičič Volilna enota 4: Đino Ravnić Budin, Dušanka Ličer. STRANKA MIRA CERARJA - SMC Volilna enota 1: Mitja Udovič, Margareta Jeraj, Matjaž Skončnik, Sanja Ilić Dorić, Bruno Čendak; Volilna enota 2: Slavko Ivančić, Simona Simonovič, Erik Filipčič; Volilna enota 3: Andrej Korenika, Tanja Trontelj, Gregor Mislej; Volilna enota 4: Denis Fakin, Barbara Grbec Reberšek, Marjan Guzič. SLOVENIJA ZA VEDNO Volilna enota 1: Jelena Radić, Robert Jakin, Jana Tolja, Matjaž Zakrajšek, Silva Červar, Matej Rožič Mavrič; Volilna enota 2: Marjan Jeretič, Andreja Čmaj Fakin, Gianfranco Giassi, Nives Đikanović, Tomaž Kocjančič; Volilna enota 3; Miloš Stegovec, Tamara Katarina Petrica, Goran Dubajić, Mia Marasović, Žiga Uhelj; Volilna enota 4: Neli Romanello, Bogdan Lulik, Nina Jerebica, Franco Ceroici, Darinka Radoja. OLJKA Volilna enota 1: Aleksij Tomljanović, Giorgina Rebol, Borut Valenčič, Zvezda Balič Fabe,Lucjan Hrvatin, Bruna Verbanac; Volilna enota 2: Irena Dolinšek, Dejan Dobravc,Majda Kocmut, Pietro Rotter, Giorgio Rosso; Volilna enota 3: Snježana Rebernik, Igor Delak, Klavdija Moškon Belina, Onelio Bernetič, Rosa Perc, Sebastjan Roj; Volilna enota 4: Lučano Grozič, Dragica Zorman, Damjan Kosgraber, Barbara Horvat, Flavio Grižon. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DeSUS Volilna enota 1: Milica Maslo Bezer, Igor Janez Zajec, Marija Marjeta Taučar, Danijel Lovšin, Mirjana Banovič, Leopold Belec; Volilna enota 2: Dušan Puh, Sabina Bubola, Anton Jenko, Veronika Fuks, Marija Kovač; Volilna enota 3: Stanislava Premru Lovšin, Bojan Troha, Danica Cmrečnjak, Mitja Habicht, Nives Vogrič, Bruno Zakinja; Volilna enota 4: Divna Čelhar, Ivan Maklič, Vanda Skerk, Abraham Brečević, Anton Legat. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS Volilna enota 2: Duška Krnel Umek; Volilna enota 3: Ljiljana Jelačić Kerin; Volilna enota 4: Joško Joras. STRANKA AKACIJE Volilna enota 1: Tilen Fabe, Nina Bekavac, Vasja Vidmar; Volilna enota 2: Borut Simonovič, Anja Haskič; Volilna enota 3: Matjaž Šušmelj, Nina Fabe, Kristjan Gomišček; Volilna enota 4: Bogdan Sojič. PIRAN JE NAŠ Volilna enota 1: Franc Kraševec, Alenka Šuto, Jurica Butorac, Nada Tutnjić, Sretan Stanišič, Ljiljana Morgan; Volilna enota 2: Šime Kopilović, Klavdija Brković, Mauro Belac, Katica Alič, Milenko Boroja; Volilna enota 3: Jasmina Jašarević, Mladen Sredojević, Sabrina Godina, Sanjin Nusdorfer, Marinela Kos, Jasmin Bećirović; Volilna enota 4: Marino Mahnič, Mojca Dulai, Gabrijel Bažec, Nada Zupančič, Urška Stanič. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI Volilna enota 1: Simeon Milič, Špela Pahor, Mirko Potočnik; Volilna enota 2: Irena Cvetičanin Čendak, Matjaž Jevševar, Nada Gregorčič, Aldo Brundula, Zdenka Zupančič; Volilna enota 3: Rudolf Horvat, Neva Flajs, Vinko Sečki, Nikolaja Malalan Narobe; Volilna enota 4: Rožana Špeh, Anton Špeh, Moira Gei, Franc Premrl. SOCIALNI DEMOKRATI Volilna enota 1: Meira Hot, Dalibor Legen, Lorna Lovrečič, Tilan Damijani, Sanela Bilić, Jani Lubec; Volilna enota 2: Vojka Štular, Sergej Fikfak, Dragica Mekiš, Žarko Lenin Klemše, Jelka Pečar; Volilna enota 3: Peter Bossman, Mojca Švonja, Floris Matej Faganelj, Karmen Ipavec, Mladen Škerbec, Leda Soldevilla; Volilna enota 4: Alen Radojkovič, Jerica Makorič Špelič, Denis Goja, Ariana Buzleta, Uroš Koncilja. VILI ŠPEH SVONODEN KANDIDAT Volilna enota 4: Vili Špeh. Primorski utrip bo izhajal vsakega 15. v mesecu. Tokratna številka je zaradi lokalnih volitev izjemoma izšla prej. Naslednja številka izide 15. novembra. 19 Oktober 2014 Člani Oljke razpravljali o prihodnosti turizma v piranski občini Psi lajajo, karavane gredo dalje Portorož – Z letošnjim upa- lovalo kar nekaj znanih oseb, dom obiskovalcev, predvsem ki sami občutijo, da turizem pa skromnejšo porabo, se ne prinaša več toliko zadone srečujejo zgolj Slovenija, voljstva – in denarja – kot neObala in njena „top“ občina koč, ko je piranska občina še Piran, pač pa tudi razvite tu- imela masovni turizem. Vsakristične dežele kot sta Avstrija do je povedal svoje, predlogov in Hrvaška. Kot glavne vzro- konkretnih programov pa ni ke naštevajo izredno mokro bilo veliko. Nekaj puščic kripoletje, svetovni prvenstvi v tike je letelo tudi na pristojne nogometu in košarki, rusko- službe oziroma urad občine -ukrajinske težave ter manjšo Piran, čeprav je treba vedeti, kupno moč gostov. da so za katastrofalne izgube O turizmu v piranski občini večinoma odgovorni novoso spregovorili tudi 7. avgusta dobni lastniki hotelov in gona srečanju članov in simpa- stinskih objektov. tizerjev politične stranke OljProfesor Mitja Guštin je ka na ladji Laho v Portorožu. govoril o tako imenovanem Novinar in ekonomist Franc dvojnem občutku o stanju v Krajnc je prisotne seznanil turizmu. Ozrl se je malce v z nekaterimi podatki in jim preteklost, kako je bilo nekoč pokazal naslovnico Bilda, ki in kako je danes, predvsem pa govori o tem, da si vsak peti meni, da si morajo PirančaNemec ne more več privoščiti ni želeti živeti od turizma in oglas_hartis.pdf 1 9/24/14 1:24 PM dopusta. V razpravi je sodesodelovati pri njegovem ra- zvoju. Organizator prireditev Mojmir Kovač je bil kritičen do dela odgovornih v turizmu: „Kongresni in promocijski center Avditorij bi propadel, če ga ne bi financirala lastnica občina Piran,“ toda gostinsko-turistična podjetja so si že zdavnaj zgradila svoje lastne kongresne centre. Slobodan Simič – Sime je napovedal, da bodo v Portorožu (verjetno v skladišču soli) kmalu odprli turistični muzej, za katerega si prizadeva že nekaj let. Znani umetnik in organizator prireditev Igi je srečen, da živi v Piranu. Mesto je idealna kulisa za razne prireditve, opero, balet… „Letošnje MMS so bile denimo odlično organizirane, mesto Piran pa bi moralo biti zaprto za promet,“ je še dodal. Ondina Lusa iz Narodne skupnosti Italijanov „se je v Piranu nekdaj počutila kot gospa meščanka, sedaj pa se počuti kot reva“. Kljub naštevanju raznih idej in tudi kritik govorniki očitno niso najbolje seznanjeni, kakšna so v primeru turizma pooblastila in pristojnosti občine Piran, kje je meja odgovornosti med državo in lokalno skupnostjo, kako – če sploh – izkoriščamo ponujena evropska sredstva ter kakšen je resnični gospodarski položaj gostinske panoge, ki v najbolj turistični občini po uradnih podatkih AJPES-a že dve leti zapored posluje z izgubo, skoraj vsi hoteli pa so močno zadolženi in pod bančno hipoteko. NR www.primorski-utrip.si C M Y CM MY CY CMY K Akcija velja v mesecu oktobru 2014 v papirnicah Hartis: v TPC Lucija, Supernova Koper in Qlandia Nova Gorica. 20 Oktober 2014 Kako smešno se danes slišijo napovedi, da bo naša država „svetilnik Evrope“ Dejstva o Sloveniji Portorož – V Evropski uniji so modro pogruntali, da se stanje slovenskih javnih financ in gospodarstva ni izboljšalo. Ugotavljajo, da v evrski skupini glede rasti javnega dolga v prvem trimesečju leta 2014 nosimo štafeto in to celo pred visoko zadolženo Grčijo. Sedaj že majhni otroci vedo, da je neto javni dolg Slovenije dosegel rekordnih 28,9 milijarde evrov, kar je že blizu 80 odstotkov bruto domačega proizvoda. Preračunano na prebivalca dolg znaša 14.306 evrov. Proračunski dolg v BDP je tudi že skoraj za dvakrat presegel dovoljeno raven 3 odstotke. Skoraj neobvladljiva kategorija je bruto dolg Slovenije, ki predstavlja seštevek zadolžitev države, bank, podjetij zasebnikov ter prebivalstva in se približuje 45-im milijardam! Vse to je nastalo v dobrih desetih letih, ko so vlade vodili Janez Janša, Borut Pahor in Alenka Bratušek. Zlasti slednja je govorila o izjemnem napredku. Ponosna je bila, da k nam ni prišla zloglasna bruseljska trojka, ki pa bi najbrž marsikaj ugotovila. V Sloveniji že kar nekaj časa javno govorimo, da za pospešitev gospodarske rasti nujno potrebujemo svež investicijski kapital iz tujine, pa ga žal ni veliko. Zakaj? Se ga bojimo, ga administrativno oviramo? V pravilih EU natančno piše, da noben subjekt ne sme z nobenim aktoma ali kakršnimi koli ukrepi ovirati prostega pretoka kapitala, dogaja pa se državni ali nacionalni protekcionizem. Kruto dejstvo ostaja, da slovensko gospodarstvo ni sposobno refinancirati svojih dolgov. V prisilni poravnavi ali celo v stečaju se je znašlo že okoli 2000 podjetij, veliko nepremičnin je pod bančno hipoteko. V Portorožu, na primer, so naprodaj skoraj vsi hoteli, a kupcev od nikoder. Nič čudnega, ko pa so jih „pajdaški kapitalisti“ praktično sesuli, tuji vlagatelji pa seveda niso bedaki, da bi svoj denar – za razliko od dosedanjih lastnikov, ki so si ga „sposodili“ od domačih bank in nikoli vrnili – metali v napol bankrotirana podjetja. Celo ko gospodarstvo prejme kakšno denarno pomoč od države, sredstva običajno najprej porabi za kritje izgub in vračanje zapadlih posojil, za nova vlaganja pa praviloma ne ostane nič. Tudi zato beležimo splošni investicijski zastoj, ki se je pojavil že jeseni leta 2008 in je za seboj potegnil številne Foto: Aljaž Marn / Marn ST druge strukturne makroekonomske probleme. Kdor govori o uspehih makroekonomske stabilizacije v Sloveniji, očitno ne pozna gibanja naše ekonomije. Nič o tem, kdo je finančno zavozil Slovenijo. Nič o krivcih, le odlične analize, kako bi moralo biti. Po bitki je pač vsakdo general... Dejstva govorijo, da bi ta trenutek potrebovali vsaj 8 milijard evrov tujega kapitala v gotovini, če se želimo že to jesen izogniti insolventnosti! Čakajo nas še nepredvidljivi visoki proračunski izdatki (izbrisani, vračilo deviz komitentom nekdanje LB, plačilo polletnega obroka obresti, kritje pokoj- ninskega primanjkljaja), kar bo novo vlado verjetno prisililo v nove zadolžitve. Gospodarski subjekti, zasebniki in prebivalstvo dolgujejo bankam okoli 16 milijard evrov in tudi napoved gospodarske rasti je zaenkrat le stvar teorije. S prenosom neizterljivih bančnih terjatev na slabo banko v bistvu na nek način saniramo tajkunske zgodbe in to tudi na obalno-kraškem območju, kjer so gospodarske družbe v letu 2013 zabeležile 139,71 milijonov evrov neto čiste izgube, čeprav so pred tem iz bank izvlekle neverjetne vsote. Franc Krajnc www.primorski-utrip.si V Nemčiji možna upokojitev pri 63 letih RAČUNOVODSKI SERVIS Foto: Aljaž Marn / Marn ST Medtem ko se pri nas v Sloveniji vneto pogovarjamo o nikoli dokončani pokojninski reformi in nujni zaostritvi starostnih pogojev za upokojitev je v Nemčiji glede tega vprašanja vse kristalno jasno. Predčasna upokojitev zavarovanca je možna že pri 63 letih starosti. Interes je precejšen. Do konca julija 2014 so pristojni zavodi prejeli že 85.000 zahtevkov. Doslej je možnost predčasne upokojitve izkoristilo že 996.752 zavarovancev, piše Bild. Siceršnji veljavni pogoji za upokojitev brez odtegljajev so 45 let delovne dobe in 65 let starosti. CR PORT d.o.o. Portorož Računovodske – finančne storitve Liminjanska 96, Lucija Tel. 05/6779-480 e-Mail: [email protected] www.port-portoroz.si 21 Oktober 2014 Slovenci preveč neumni, da bi znali iz Bruslja pobrati že zagotovljen denar Koliko bomo šenkali do l. 2020? Portorož – Slovenska politika v finančni perspektivi 2007-2013 ni znala počrpati okoli 1,5 milijarde evrov (od ponujenih 4,1 milijarde), za kar je na voljo še podaljšek do konca leta 2015, ob tem pa se ponuja vprašanje, ali bodo večinoma isti nesposobni birokrati zmogli izkoristiti vsaj ponujenih 3,3 milijarde evrov v finančnem obdobju 2014-2020? Če bi izkoristili do sedaj ponujena evropska sredstva, bi bil zagotovo tudi proračunski primanjkljaj manjši. Država namreč sedaj financira nekatere začete, a nedokončane projekte, nakazil iz EU pa zaradi različnih vzrokov ni, večinoma zaradi slabo opravljene papirologije. V Bruslju je tako blokiranih vsaj 350 milijonov evrov zahtevkov in če tega denarja ne bo, bodo ogrožene javne finance, morda celo pokojnine. V Bruslju pričakujejo, da bo Slovenija z Evropsko komisijo čimprej podpisala partnerski sporazum o črpanju namenjenih sredstev, kar bi nam odprlo pot za pošiljanje ustreznih projektov, na podlagi katerih bi potem lahko pričakovali neposredna nakazila. Težave s sklepi ustreznega organa so seveda doma... V tem finančnem obdobju smo naleteli na novost, kajti Slovenijo so razdelili na dve kohezijski regiji: bogato zahodno z Ljubljano in revnejšo vzhodno s Prekmurjem. Morda je je Ljubljana res bogata, toda to zagotovo ni Primorska z Obalo in Krasom, ki je po bilančnih neuspehih na dnu lestvice vseh dvanajstih slovenskih statističnih regij. Če se bomo v Sloveniji predolgo obotavljali, bi lahko zamudili še eno veliko priložnost za polnjenje proračuna. Računati je namreč potrebno na dejstvo, da ima tudi „mama Evropa“ težave z likvidnostjo, kajti bruseljskemu proračunu naj bi zmanjkalo okoli 5 milijard evrov za kritje že obljubljenega. Slovenija je neto prejemnica Slovenija v vsakem primeru ostaja neto prejemnica. Ob ponujenih 3,3 milijarde evrov nas bo članstvo v EU „tutto-completto“ stalo okoli 700 milijonov evrov. Skoraj dve tretjini sredstev si lahko obetajo v vzhodni regiji, na Primorsko pa bo pricurljalo občutno manj evropskega denarja. Za marsikaj se bodo morale obrisati pod nosom tudi občine. Seveda pa je malo verjetno, da bi se slovenski tepci znali dogovoriti za prednostne projekte in jih toliko kakovostno pripraviti, da bi v Evropski komisiji dobili zeleno luč, tako da bomo na koncu naslednjega finančnega obdobja verjetno spet na veliko govorili o zamujenih priložnostih. NR Pričelo se je v ZDA, pljusknilo v Evropo in preplavilo Slovenijo EU v primežu dolgov Portorož – Finančna kriza v Evropi se je začela pojavljati že pred osmimi leti in ji še danes ni videti konca. Vse se je začelo na Wall Streetu v ZDA z dajanjem ti. zastrupljenih hipotekarnih posojil (večinoma revnim) Američanom, ki so jih v zadolženost zvabili s teorijami, da dobesedno spijo na kapitalu. Češ, vzamite hipoteko in ker vrednost nepremičnin raste, boste z lahkoto odplačevali obrok, denar pa porabite za „kakovost življenja“, pod čemer si čez lužo večinoma predstavljajo največji hamburger v mestu, kanto sladoleda ali v najboljšem primeru dopust na Karibih. Šlo je za okoli 2000 milijard dolarjev, kar pa še ni bilo vse. Tamkajšnje finančne institucije so neumnim evropskim bankirjem hkrati prodajale vrednostne papirje, ki so se že l. 2008 ob propadu dveh velikih ameriških bank izkazali kot ničvredni. Ameriške špekulacije Ena od znanih bank z Wall Streeta je ob tem špekulativno posojala denar prezadol- ženi Grčiji, tudi z namenom, da bi oslabila evro in pri tem zaslužila 5 milijard dolarjev! Zgodbe je bilo hitro konec. Nekatere evropske banke so ostale praznih rok, tako imenovane hipotekarne luknje pa je v obliki pomoči in posojil krila ameriška centralna banka z dvema velikima vložkoma v višini 1800 milijard dolarjev. Takoj zatem se zgodi evropsko leto 2008, ki je že bilo zaznamovano s krizo izobilja, zastojem gospodarskih aktivnosti in posledično finančnim kolapsom. Velika zadolženost članic povzroči preplah v EU, navsezadnje gre za približno 15.000 milijard evrov, od tega javni dolg v Nemčiji 2.080 milijard evrov, v Italiji 2.200 milijard, v Španiji 800 milijard, v Grčiji 350 milijard. Izkažejo se prvi negativni rezultati kapitalske neustreznosti bank zaradi danih slabih posojil. Evropske banke zaostrijo pogoje dodeljevanja nočno-dnevnih posojil našim bankam, te pa se enako postavijo proti že prezadolženim domačim podjetjem. Foto: Arhiv Slovenski harakiri Čeprav močno vpeti v mednarodne gospodarske in finančne tokove, v Sloveniji nismo pravočasno zaznali evropske finančne krize in morebitnih nevarnosti za bančni sistem. Še več, odgovorni so vse ignorirali s klasičnim slovenskim pojasnilom, da smo pač premajhni in nas to ne zadeva!? Slovenija je nekaj mesecev v letu 2007 beležila celo 7-odstotno gospodarsko rast in se je ob napačnih napovedih začela pridno zadolževati. Le malokdo od ekonomistov je opozarjal, da je takratna gospodarska rast temeljila na izkazih bilančnih prihodkov iz pridobljenih posojil. Tega seveda ni zaznal niti populistični predsednik vlade Borut Pahor, še manj ekonomski analfabet Janez Janša. Kako je nastajal neto javni dolg? Stanje konec leta 2007 je izkazovalo 7 milijard evrov minusa, leta 2011 že 19 milijard, leta 2014 pa rekordnih 28,9 milijard evrov. Izračun je pač jasen: javni dolg Slovenije se je od 2007. do 2014. leta povečal kar za 412 odstotkov! Vsak prebivalec povprečno dolguje 14.271 evrov (leta 2007 zgolj 3.456 evrov), kar v seštevku s podjetji in državo znaša astronomskih 45 milijard evrov. Ob tem bo morala nova vlada že septembra za potrebe kritja nastalih obveznosti nekje izbrskati 8 milijard evrov, niso pa všteti dolgovi občin, ki znašajo okoli 840 milijonov evrov. NR 22 Oktober 2014 ME KILOGRA ZMANJŠAJ E!!! S J A V A B A IN Z Prednosti treninga na mini trampolinu fit & fun: • Zmanjšuje maščobo in celulit • Deluje preventivno na probleme s koleni, hrbtenico in boki • Krepi srce in pljučno kapaciteto • Pospešuje metabolizem in presnovo • Deluje preventivno na osteroporozo • Izboljšuje imunski sistem • Regulira krvni tlak • Izboljša koordinacijo in ravnotežje celega telesa MINI TRAMPOLIN FIT & FUN je zabaven in dinamičen trening za oblikovanje telesa, hujšanje in pridobivanje kondicije. Zaradi mehke podlage je izjemno primeren trening za vse, ker absorbira šok od udarca in zmanjšuje tveganje za poškodbe in bolečine. asi s.p. artina Len FIT 365 M 071 1 5 3 1 4 0 : l Te w.fit365.si ww 23 Oktober 2014 Portoroški košarkarji na čelu z novinci zavzeto vadijo pred začetkom prvenstva Kočljiva druga sezona med košarkaško elito Portorož – »Mornarji« bodo znova igrali v Ligi Telemach. V premierni sezoni so varovanci Konstantina Subotića, ki ostaja glavni trener ekipe, presegli vsa pričakovanja z uvrstitvijo v četrtfinale državnega prvenstva, kjer jih je izločil kasnejši prvak Krka iz Novega mesta. Portorožani ekipe še niso dokončno sestavili. V novi sezoni bodo pogrešali Richterja in Petrovčiča, ki bosta kariero nadaljevala skupaj v Nemčiji. Jaka Zagorc je prestopil k Šenčurju, ki se je vrnil med prvoligaše, Igor Tratnik pa je postal novi član Zlatoroga iz Laškega. Klub sta zapustila tudi Ilija Zolotič in Jan Špan. Novi okrepitvi sta nekdanji član Heliosa Jure Besedič ter Jure Močnik, ki je sicer zrasel v Domžalah, a je v zadnjo sezono nosil dres Slovana. Pred dnevi je dogovor sklenil še izkušeni Vjekoslav Petrovič, ki bo predstavljal dodano vrednost na zunanjih položajih. Pričakovati je še katerega novinca, predvsem visokega igralca, saj je na položaju centra zaenkrat osamljen Nejc Buda. Klub se je za podaljšanja sodelovanja dogovoril s kapetanom in najbolj izkušenim posameznikom Sašom Ožboltom, ob morju pa ostajajo tudi Dejan Čigoja, Sebastjan Borse, Alen Hodžić in Miha Markič. Z izposoje se vračata še Alen Katonar in mladi domači up Jan Barbarič. Trener Kostantin Subotič: »Veseli me, da zaključujemo s kadrovanjem za novo sezono. Naša prva želja je biti na vsaki tekmi državnega prvenstva konkurenčen. V zadnji sezoni smo imeli odlično podporo s tribun in verjamem, da bo tako tudi na prvi tekmi, ki jo bomo Sašo Ožbolt - Foto: Jani Turk odigrali v domači dvorani.« Državno prvenstvo se 30. septembra tradicionalno začenja s superpokalom Slovenije, ki ga gosti novinec v ligi Šenčur. Vnovič se bosta z prvo lovoriko pomerila Union Olimpija in Krka. Portoroška zasedba se bo v 1. krogu Lige Telemach, 11. oktobra ob 20. uri pomerila s Heliosom iz Domžal. Vse domače tekme bo Portorož igral v lucijski športni dvorani. Nedavno je Portorož na pripravljalni tekmi ugnal člana hrvaške A-2 lige Škrljevo (Čavle) s 77:72. Slovenski prvoligaš je že visoko vodil, proti koncu pa popustil ter gostom omogočil znižanje zaostanka. Miha Gorela Spored tekem domačih ekip arja Antona Ukm KOPER OŠ cet. 16.30 - 19.00 tor. in C (pri šoli) LUCIJA ŠIM in sre. 14.30 - 15.30 pon. irila Kosmaca PIRAN OŠ C in sre. 16.00 - 18.00 pon. Vilharja OŠ Miroslava POSTOJNA e. in pet. 16.00 - 17.00 sr Mesec oktober že po tradiciji prinaša začetek ligaških tekmovanj v košarki in rokometu. Tudi letos si lokalni športniki v lucijski dvorani želijo kar največje podpore, zato si lahko že navijači že zdaj na koledarju označijo spored uvodnih obračunov obeh dvoranskih prvoligašev iz piranske občine. Domače tekme KK Portorož v oktobru 11.10.2014 ŠD Lucija - Portorož : Helios Domžale 25.10.2014 ŠD Lucija - Portorož : Hopsi Polzela 9.10.2014 ŠD Lucija - Portorož : Šenčur Domače tekme RK Piran v oktobru ŠK Flip Piran, Senčna pot 10, 6320 Portorož, tel.: 041 55 70 70, [email protected], www.flip-piran.si 18.10.2014 ŠD Lucija - Piran : Krka 24 Oktober 2014 Tel efo nska naro č ila www.TVshopping.si 080 35 76 Vaš klic je brezplačen SAMO Rezalnik dlačic Micro Sharp Trim Odstranjevalec prask v avtolaku Rezalnik dlačic Micro Sharp Trim je popolna rešitev za moške. Izdelan je posebej za oblikovanje obrvi in zalizcev, odstranjevanje dlačic iz nosa in ušes ter odstranjevanje dlak s prsi. Za lažjo uporabo ima vgrajeno LED svetilko Scratch Wizard Pen hitro in enostavno odpravi praske v avtolaku. Z njim lahko zapolnite praske v laku na avtomobilu, motociklu ali kolesu. SAMO V paketu prejmete dve pisali Scratch Wizard Pen! 19,90 € 19,00 € Aparat za nego stopal Pedi Whiz Baterijski aspirator za čiščenje ušes Pedi Whiz pa ima poseben sistem za zbiranje odstranjene kože. Ko zaključite s pedikuro, odpadke preprosto stresete v smeti. Nonowax je mali baterijski sesalnik, ki vam omogoča varno in temeljito čiščenje ušes. Primeren je za vso družino. Pedi Whiz lahko torej uporabljate kjerkoli in kadarkoli, saj vam po uporabi ni potrebno čistiti. SAMO SAMO 39,90 € 19,90 € Poleg naprave prejmete tudi več silikonskih nastavkov, s čimer bo vsak družinski član imel svojega. Univerzalna ključa Snap ‘n grip Tel efo nska nar o č ila Ključa Snap’n grip sta odličen sistem za privijanje in odvijanje vseh matic in vijakov od 8 do 32 milimetrov. SAMO Ob naročilu bomo BREZPLAČNO dodali še en komplet ključev! 080 35 76 Vaš klic je brezplačen www.TVshopping.si Možnost brezplačne poštnine! 39,90 € Parni čistilnik X6 Steam Master S parnim čistilnikom Steam Master X6 boste dobili učinkovito parno metlo in praktičen ročni parni čistilec v eni napravi. Obsežen paket dodatne opreme omogoča, da je Steam Master X6 parni čistilec 6v1 resnično vsestranski. SAMO 69,90 € Gel blazina za sedenje Cushion Fusion Gel blazina za sedenje Cushion Fusion je rezultat nove in edinstvene tehnologije v izdelavi udobnih in zdravju prijaznih blazin. Sestavljena je iz odporne pene visoke gostote in plasti terapevtskega gela, s čimer ponuja odlično oporo in udobje med sedenjem. SAMO 19,90 € Klipnet d.o.o. PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož - Pri plačilu z nakazilom brezplačna poštnina. Pri plačilu po povzetju stroški pošiljanja 4,90€ - Objavljene so cene z DDV na dan izida oglasa. Ažurne cene in dobavljivost so objavljeni na www.TVshopping.si. Primorski utrip bo izhajal vsakega 15. v mesecu. Tokratna številka je zaradi lokalnih volitev izjemoma izšla prej. Naslednja številka izide 15. novembra.
© Copyright 2024