DRUŠTVO LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL IN PLOVIL I Z D A J A 14. informativni bilten društva KOPER, marec 2014 Naš Valter V ponedeljek, 30. septembra 2013 nas je nepričakovano in veliko, veliko prezgodaj zapustil naš član, blagajnik in za nekatere izjemen prijatelj, VALTER SURINA. Prvič sem pobližje spoznal njegove organizacijske in vodstvene sposobnosti na drugem rally AdriaClassic 1998 z zaključkom v Izoli. Pri obdelavi rezultatov za podelitev priznanj je zaradi zamešanih rezultatov med posameznimi tekmovalci prišlo do težav. Valter je mirno vzel vse podatke v svoje roke, določil sodelavcem kaj naj posameznik izračuna (takrat še ni bilo računalniške podpore) in prišel je problemom do konca. Ponovna razglasitev je na osnovi njegove avtoritete, poštenega odnosa in nekaj dodatnih nagrad ki jih je odredil podeliti, zagotovila uspešno prireditev. To prireditev je vodil kot direktor celih 15 let. Morda je tudi to bilo odločilno, da sem se v tem letu pridružil v članstvo društva. V nadaljevanju se je najino delo tesno prepletalo, kot član upravnega odbora in blagajnik je nosil velik delež obveznosti. Kljub temu je vedno aktivno sodeloval pri iskanju novih idej in prispeval k usmeritvam delovanja društva. Njegova treznost in praktičnost nam je bila vsem v pomoč. Za ideje, ki so se porajale in so včasih bile videti neizvedljive je prispeval rešitve, da so postale izvedljive. Valterjev čut za poštenost in pomoč do soljudi je pripomogel, da smo kot društvo organizirali akcije ki so bile socialno angažirane. Njegova odprtost, želja po druženju in sodelovanju pri vseh slovenskih srečanjih je pripeljala tudi do uspeha našega društva v tekmovanjih za prvenstvo Zveze SVS. Kar pa je najbolj pomembno, med nami so se stkale prijateljske vezi. V društvo je že kmalu po ustanovitvi nastalo delavno, v odnosih zdravo in ja, tudi prijateljsko povezano jedro članov, parov, družin kar je dajalo vsem, prepričan sem da Valterju, njemu ožjim sodelavcem še posebej, energijo in zadovoljstvo za uspešno vodenje društva. Poleg že navedenih funkcij je Valter na lastno pobudo pristopil k aktivnostim, ki so bile potrebne za uspešno izvedbo strokovnih izletov na sejme, dobrodelnim akcijam, srečanjem članov društva, občnim zborom, uspešnim tekmovanjem kot podelitvam priznanj. Bil je tudi pravi ljubitelj starodobnikov in restavrator več starodobnikov, ki jih je postavil v zbirko. Izgubili smo ustanovnega člana, enega izmed aktivistov dejavnosti in ustvarjalca prijateljskega vzdušja v društvu in širše. Če smo potrebovali nasvet, premislek ali gremo v pravo smer ali prijateljsko besedo, tu je bil naš Valter. Ne morem verjeti, da se je to zgodilo. Verjamemo pa, da si je in bi želel, da nadaljujemo njegovo pot, vztrajamo pri vrednotah poštenosti, prijateljstva, pomoči drug drugemu, doseganja lastnega zadovoljstva in s tem uspeh društva ter starodobništva v Sloveniji. Dragi prijatelj, sledili bomo tvojemu vzgledu! Edi Glavič Koper, 24.02.2014 Informativni bilten je občasno glasilo društva ljubiteljev starodobnih vozil ADRIA CLASSIC Koper. Bilten izhaja predvidoma enkrat letno. Publikacija je za člane društva brezplačna. Osnovni namen biltena je informiranje članov društva o dogodkih v zvezi s starodobnimi vozili. Za vsebino in verodostojnost podatkov v posameznem članku odgovarja izključno avtor le-tega. Mnenja posameznega avtorja niso nujno skladna z načeli društva. Zbral in uredil: Aljoša Vidakov. Oblikovanje in tisk: GT-design d.o.o., Portorož 2 ADRIA Classic Koper v letu 2013 Za društvo ADRIA Classic je bilo leto 2013 zaznamovano z uspehi posameznikov in društva kot celote. Posamezne naloge in prireditve so bile izvedene zelo kakovostno ter so pozitivno zaznamovale dobro vzdušje, ki vlada v društvu. Pa v nadaljevanju poglejmo ključne aktivnosti: Na občnem zboru v mesecu marcu se je skupaj zbrala večina članstva. Potrjen je bil plan aktivnosti in cilji društva za tekoče leto. Naloge, ki smo si jih zadali, so bile skladne z vizijo izoblikovano tokom preteklega desetletnega delovanja članov in društva. 1. Zimsko druženje s starodobniki gostiteljev iz Tarvisia -Trbiža Člani »snežne odprave« ADRIA Classic smo se tudi v letu 2013 želeli preizkusili v poznavanju motornih zimskih veščin na belem poligonu pod Višarji v Italiji. Tako smo se prijetno preizkusili v spretnostih na snegu in sprostili ob ogledu mesta Trbiža. 2. Strokovni ogled sejma Reggio Emilia Že precej pred belim dnem smo se vsi udeleženci odpravili na pot, v Meko za motoriste in prvo spomladansko spoznavanje starodobnikov, za vse ostale ljubitelje. Organizacija je bila kot po navadi odlična tako v zadovoljstvo vseh članov kot zunanjih gostov. To je prva strokovna ekskurzija v letu in marsikdo jo doživlja kot prvo ljubezen, spominja se jo skozi celo leto. Če ne zaradi drugega zaradi minusa v denarnici. 3. Otvoritev sezone 2013 Uradna otvoritev sezone je kljub vsem aktivnostim, ki se v prvem delu leta že odvijajo, vožnja po naših okoliških krajih s starodobniki, tisto ta pravo. Zbirno mesto je že standardno pri pizzeriji City Burger. Od tu je sledil start in vožnja v smeri Divače do kraške jame Vilenica. Člani jamarskega društva, med njimi tudi naš član Vasja, so nas popeljali v čudoviti svet globine in tišine. Videli smo res čudovite kapnike in dvorane pod odličnim strokovnim vodstvom. Hvala jamarjem za lep sprejem. V Lokvah smo si ogledali še vojaški muzej. 4. 7. srečanje motornih koles »ADRIA Classic – TOMOS« Ideja ljubiteljev mopedov našega društva, se v sodelovanju s tovarno Tomos in avto šolo Capris, uspešno nadaljuje s prireditvijo, ki druži lastnike starodobnikov te znamke. V letu 2013 se je srečanja udeležilo več kot dvesto motorjev iz Slovenije in tujine. Množična udeležba je presenetila celo največje optimiste med organizatorji. Uspešno je bila realizirana naloga, da mora biti večja pozornost dana na druženje, ko vozila pridejo na cilj. Naslednje leto bomo za gotovo organizirali že 8. srečanje starodobnikov TOMOS Puch. do Grožnjana. Iz te slikovite vasice na hribu nad reko Mirno, smo se spustili v Livade, kraj tartufov. Bili smo gostje družine Žigante. Zaključne aktivnosti smo imeli v Gračišču s spretnostno preizkušnjo kdo zmore več. 5. »Majnica« v Dolini pri Trstu Del članov se je že tradicionalno udeležilo lokalnega praznika pri naših zamejcih v Dolini pri Trstu in tako zaznamoval prisotnost ADRIA Classic s svojimi vozili. 10.Podelitev priznanj za prvenstvo Zveze SVS Udeležba naših članov na šestih tekmovalnih prireditvah, ki so jih organizirala društva širom Slovenije in so veljala za prvenstvo Zveze SVS, je bila nekoliko skromnejša. Kljub temu so nekateri zagnani tekmovalci ob manjši pomoči nekaj avtomobilistov ponovno zasedli zelo dobro 2. mesto za slovensko prvenstvo SVS. Tokrat je prvič prvenstvo osvojilo društvo Vipavska dolina iz Ajdovščine. 6. 17. ADRIA Classic Največji dogodek in dokaz pripadnosti društvu kot tudi organizacijskih sposobnosti je bila prireditev »17. ADRIA Classic«, ki smo jo izvedli 19. junija. Mednarodno srečanje starodobnih vozil, ki je veljalo za prvenstvo Zveze SVS, je ob organizaciji in delu večine članov društva ter njihovih prijateljev, dosežek na katerega smo lahko vsi skupaj ponosni. Sončno vreme, kot se spodobi za našo prireditev je dodatno pripomoglo, da je ob dobri organizaciji in lepi lokaciji v Izoli prireditev lepo uspela. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakor koli prispevali s svojim delom, sredstvi in spodbudami pri izvedbi. Žal ni več med nami našega Valterja, ki je bil kot direktor prireditve skoraj vsa leta zaslužen za uspešnost dogodka. Za naslednji 18. Adria Classic smo zavezani njemu v spomin in čast, narediti lepo prireditev in posebno preizkušnjo Valterjev memorial. 7. Strokovna ekskurzija v IMOLI V Imoli je prav gotovo največji sejem po kilometrini, ki jo moraš prehoditi, da si ogledaš vse kar ponujajo na obeh straneh dirkalne steze. Opaziti je bilo vpliv gospodarske krize na obisku še bolj pa na številu razstavljalcev. Kljub temu je vsakdo našel nekaj zase. Od rezervnih delov, celega motorja ali literature. 8. Strokovni izlet v muzeje starodobnikov v severni Italiji V oktobru smo si v dvodnevni strokovni ekskurziji ogledali muzej v bližini kraja Bassano del Grappa v Italiji Bonfanti-Vimar in večje število starodobnikov pri prodajalcu Luzzago. Drugi del ekskurzije je zajemal ogled mesta Verone in odličnega muzeja starodobnikov Nicolis v bližini Verone. Pridobili smo veliko novih spoznanj s področja starodobništva in krepili prijateljski duh med člani. 9. Zaključek sezone Start karavane starodobnikov se je pričel iz že standardne lokacije City Burger v smeri mejnega prehoda Dragonja, mimo Kaštela 3 Čestitam vsem, ki ste dosegli vidna mesta v posameznih tekmovalnih kategorijah, kot tudi vsem tistim, ki ste z udeležbo na srečanjih doma in v tujini izkazali pripadnost društvu in Adria Classic dostojno zastopali. Prepričan sem, da nam zavidajo. 11. Razstava starodobnikov ACK v »Montedoru« Konec leta je naše društvo sodelovalo na sejmu starodobnikov v Miljah v trgovskem centru Montedoro. V prodajnih prostorih centra smo predstavili Tomos z različnimi dvokolesi in mopedi, ter nekaj Fiatov, ki jih niso premogli niti italijanski sosedje sami (Balilla, 1400, Multipla). Zahvala za izvedbo gre Sandiju s prijatelji. 12.Članstvo Biti član ADRIA Classic Koper je: prijetno, lepo, prijateljsko, daje možnost strokovnega izpopolnjevanja, aktivnega dela v dejavnostih društva, stimulira k ohranjanju in obnavljanju starodobnikov, … Ker se lahko vidimo vsaj v večini od navedenega, smo zmagali in bomo tudi v bodoče člani ADRIA Classic oziroma si bomo prizadevali postati njen član če to še nismo. Očitno interes za članstvo je saj število aktivnih članov, ki vsaj občasno prispevajo delovnemu utripu solidno. Trenutno je v društvu 145 ljubiteljev starodobnikov. Od tega 94 članov in 50 podpornih članov in eden častni član. V času od lanskega občnega zbora smo v društvo sprejeli 2 podporna člana, zapustila sta nas 2 člana in 2 podporna člana. Koper, 26.01.2014 Predsednik društva Edi Glavič RALLYE ADRIA CLASSIC Z VIDIKA ŠPORTNEGA FUNKCIONARJA Priprave na naš rallye se začnejo že dosti pred samo prireditvijo, grob osnutek je pripravljen kmalu potem, ko je predhodna prireditev zaključena. Stalno sem prisoten na sestankih upravnega odbora, ampak v glavnem kot poslušalec. Moje delo se začne, ko je rallye že blizu in pilimo še zadnje detajle. Že kar nekaj let sem zadolžen za izvedbo spretnostne preizkušnje. V moji skupini so ves čas v glavnem iste osebe, tako da smo postali uigrana ekipa. Moj uradni začetek je podpis izjave. Ne smem pozabiti potrdit licence športnega funkcionarja za tekoče leto. Rallye se bliža, sestanki in zadolžitve se množijo. Hvala Karletu, da nas gnjavi in preganja, tako ne uspemo pozabiti ničesar. Kontaktiram člane, ki delajo z menoj, a so že v pripravljenosti. Za vsak slučaj jih je obvestil že Karleto. Sledi zbiranje rekvizitov, od opreme za poligon, do organizacije prevoza. Doma vlečem iz predalov stvari, ki jih eno leto ni nihče rabil, prav toliko so stara tudi vprašanja: so baterije v štoparici še dobre? Zakaj piščalka ni glasnejša? Kje je kak kuli ki piše? Obvezna oprema je zaščita proti soncu, modna zapoved pa so klubske barve, sponzorjeva majica in odsevni brezrokavniki za redarje. O.K. jaz sem pripravljen, ekipa pravtako, ostalo je še prizorišče. Tretje leto zapored nam je mercator dal na razpolago zajeten kos parkirišča. V petek, zadnji dan pred rallyem, sva se dobila z Matjažem na tem prostoru ter ob skici in pravilniku prediskutirala samo izvedbo spretnostne vožnje. Bilo je pozno popoldne, nam odrejen prostor še ni bil ograjen, na njem se je šopiril prenosni luna park in avti kupcev. Prav majčkeno sem bil zaskrbljen. Skočil sem na zadnji sestanek in naložil opremo v kombi. Prejeli smo še Karletove zakramente:” ob sedmih da ste mi vsi na startu! Dela bo dovolj za vse!” Na poti proti domu sem šel mimo mercatorja. Ob pogledu na izpraznjeno parkirišče mi je odleglo. Zgodnje vstajanje je zame hud napor, a vseeno sem uspel priti v razumnem času z rekordno majhno zamudo. Ni slabo, zajtrk smo tako pokončali brez naglice, tudi priprave na startu so potekale brez pretresov. Dobro uro pred prvim tekmovalcem smo bili vsi na parkirišču in postavili poligon, šotor (senco), stojnico, elektrificirali naš štab,… Tukaj se pokaže uigranost ekipe. Vsak ve, kaj mora narediti, ni vprašanj, niti ugibanja kaj bi, kako bi. Enako poteka tudi preizkušnja. Prvemu udeležencu se je letos precej mudilo, saj je na poligon pripeljal vsaj deset minut prezgodaj. Vseeno nas ni presenetil, saj smo bili vsi pripravljeni na svojih mestih. Zagrizen tekmovalec je to, zelo resno se je lotil poligona in odhitel naprej. Nekaj minut zatišja, no potem pa se je začelo ta lepše. Vsako leto po istem scenariju. Nekateri pridejo v skupinah, ostali se približno držijo urnika. Redkokdo prebere potno knjigo, rajši sprašujejo: “kaj moram tu nardit? Kam gremo potem?” Nekaterim ni všeč poligon: “stožci so preblizu! Garaža je preozka! Deska ni ravna!” Spoštovani vozniki, če bi bilo po moje, bi bil poligon bolj zahteven kakor je. Starodobna vozila pritegnejo radovedneže, posledično jih moramo poditi s prireditvenega prostora, ko s fotoaparati in mobilniki tekajo za vozili. Sicer je disciplina skregana tudi z nekaterimi tekmovalci. Eni hočejo takoj videti rezultat, drugi se ne strinjajo z odločitvami sodnika. “kar zbriši mi tist kegl, nisem mogu drgač!” Pa kaj še. Zato pa se imenuje spretnostna vožnja. “Meri da bo prav!” Nič ne bo, jaz merim točno. “Mi se poznamo, ne?” Seveda te poznam, zato te še bolj pozorno opazujem. Nasprotje tem so resni tekmovalci. Na rallye se dobro pripravijo, vozijo točno, skoraj ne delajo napak in ne sprašujejo kam je treba iti. Vse to se odraža na podelitvi pokalov. Med preizkušnjo nas obiščejo delegat zveze, predsednik društva in vodja prireditve. Tokrat smo mi opazovani, a smo mirni, ker vemo, da opravljamo delo kot je treba. Približno poldrugo uro je trajalo, da so se zvrstili vsi tekmovalci, letos jih je bilo štiriinosemdeset. Kriza se očitno odraža tudi pri številu udeležencev. Ob tako lepem vremenu smo jih običajno imeli dosti več, po drugi strani pa je manjše število lažje obvladovati. Posledično smo bili letos manj utrujeni kakor prejšnja leta. Pospravili smo rekvizite, ostalo je še časa za pivo&čik pavzo. Dostavil sem rezultate komisiji, kjer smo jih pregledali in sešteli kazenske točke. Ostala je še večerja, razglasitev s podelitvijo pokalov in zadovoljstvo ob misli, da smo uspešno izvedli že sedemnajsti rallye Adria classic. Ni lahko, ampak če delaš kar te veseli, postanejo napori lažji. Aljoša Vidakov PLAN AKTIVNOSTI DRUŠTVA V LETU 2014 KAJ ? KJE ? OBČNI ZBOR DRUŠTVA OBALA KRVODAJALSKA AKCIJA IZOLA OGLED SEJMA REGGIO EMILIA -ITALIJA 5. APRIL 2014 8. SREČANJE ADRIA CLASSIC -TOMOS OBALA 19.APRIL 2014 »MAJENCA« V DOLINI DOLINA PRI TRSTU SREČANJE ČLANOV ADRIA CLASSIC - OTVORITEV SEZONE OBALA 18. RALLY ADRIA CLASSIC OBALA IN ZALEDJE SREČANJE ČLANOV ADRIA CLASSIC - ZAKLJUČKU SEZONE OBALA MARTINOVANJE CITY BURGER-KOPER Plani društva in priporočila srečanj: - izlet društva in ogled sejmov - razna srečanja in tekmovanja starodobnih vozil za prvenstvo SVS in v tujini 4 KDAJ ? 14. MAREC 2014 MAREC 2014 10. MAJ 2014 MAJ 2014 14. JUNIJ 2014 SEPTEMBER ALI OKTOBER 11. NOVEMBER 2014 KRVODAJALSKA AKCIJA V mesecu marcu 2013 smo, kot že veliko let, izvedli krvodajalsko akcijo pod geslom «darujem kri, ker ne vem, kdaj jo bom rabil«. Zbrali smo se pred transfuzijsko postajo v Izoli in skupaj s prijatelji našega kluba darovali to življenjsko pomembno tekočino. Po obveznem sendviču ali kranjski klobasi smo se še fotografirali s starim fičkom, nato pa odhiteli vsak po svoje drugim obveznostim naproti, zadovoljni, da smo storili nekaj koristnega in humanega. Tudi v letošnjem letu bomo marca akcijo ponovili in upamo, da se je bomo udeležili v še večjem številu. Mirko Maglica 2. sejem avtomobilizma preteklost in sedanjost tudi vozilo Fiat Ballila iz leta 1939. Med obiskovalci je bilo veliko zanimanja za Tomosove lepotce. Organizator club legend historic car Muggia je bil navdušen nad obiskom ljubiteljev avtomobilizma, tako, da za drugo leto pripravlja dva taka sejma v nakupovalnem centru Montedoro. Sandi Fikon Konec novembra je v nakupovalnem centru Montedoro v Miljah pri Trstu potekal sejem avtomobilizma preteklosti in sedanjosti. Razstavljena so bila starodobna, terenska, dirkalna in »tuning« vozila ter sejem rezervnih delov. Društvo Adria Classic iz Kopra se je tridnevne prireditve udeležilo z razstavo Tomosovih mopedov ter avtomobilov znamk Fiat, Alfa Romeo ter Opel. Na ogled smo pripeljali 5 SREČANJE TOMOS ADRIA CLASSIC Kot vsako leto, je tudi letošnja Tomosijada prekosila vsa pričakovanja nas organizatorjev (društva Adria Classic), pa tudi samih udeležencev. Organizacija prireditve je bila vzorna in seveda prilagojena številu udeležencev. Opažamo, da pri nas v Kopru, iz leta v leto podiramo rekorde po številu udeležencev, tako da počasi razmišljamo, kako bi ob tako veliki udeležbi, prireditev razširili na dva dni. Letos smo imeli 260 prijavljenih udeležencev in če k temu prištejemo še približno 20 vodij skupin in še nekaj ljubiteljev, ki so se priključili skupinam brez prijav, hitro dobimo številko blizu 300. Ob tako velikem številu prijav se pojavi problem, kako v tako kratkem terminu, ki ga imamo na razpolago, izpeljati rally v enem samem dnevu. Vse bolj gredo razmišljanja v smer, da bi srečanje podaljšali na dva dneva. Tako bi imeli več časa, da ob samem srečanju program dodatno popestrimo z različnimi vsebinami, ki bi bile po meri, predvsem našim Tomosovcem, pa seveda tudi naključnim obiskovalcem in občanom. Zelo pomemben podatek, poleg navedenega je še opažanje, da je zanimanje za zgodovino tovarne Tomos izjemno. To pa nas v Kopru obvezuje, da počasi razmišljamo, kako bi v doglednem času postavili stalno razstavo, ki bi širše obravnavala delovanje našega ponosa, tovarne Tomos. Projekt je velik zalogaj in je komaj na točki predlogov in dogovorov med Mestno občino Koper, pobudniki in med gospodarskimi subjekti. Vsi smo enotnega mnenja, da to sodi v Koper in da je potrebno o tej ideji resno razmišljati. Društvo Adria Classic že vrsto let skrbi, da ta zgodba ne gre v pozabo, pa ne samo to, člani društva so zelo aktivni pri zbiranju vsega, kar 6 je v povezavi s Tomosom. To pa niso samo mopedi, temveč tudi predmeti, kot so vilica, nož in žlička iz Tomosove jedilnice, razni propagandni rekviziti, izvenkrmni program, fotografije, prospekti, plakati in še in še. Tega se je sedaj nabralo že za resen muzej. Leto 2014 bo najverjetneje eno zadnjih, ko bomo v Kopru priredili enodnevno srečanje. Tomosijada, osma po vrsti, se bo zgodila 19. 04. 2014, kot po starem, dobrem receptu s startom izpred tovarne Tomos. Stari - novi direktor srečanja brez mandata, Sandi Fikon, nam in vam zagotavlja, da bo tudi ta Tomosijada odlična, pripravlja se tudi kakšna novost, pa tudi kakšno dodatno presenečenje v povezavi z izbiro trase po kateri se bomo peljali. Poskrbljeno pa bo tudi za lepo vreme! Stevo Vujić DONACIJA SREČELOVA VARNOSTNO DELOVNEM CENTRU KOPER V mesecu aprilu 2013 smo organizirali 7. srečanje Adria classic Tomos. Karleto je prišel do poceni Tomosovega mopeda APN 6 in takoj je padla ideja, da bi ga prodali na srečanju in s tem nekaj iztržili v dobrodelne namene. Mopedu smo sneli cilinder, počistili bat, da se je motor vrtel, ker je bil blokiran in moped temeljito očistili. Zjutraj ob prijavi smo prodajali srečke po 2€ in sklenili, da po prireditvi izročimo moped srečnemu dobitniku. Napočila je ura zaključka srečanja, vse srečke smo dali v čelado in izbrali komisijo, ki je spremljala pošteno žrebanje. Prvi dobitnik je bil predsednik našega društva Edi Glavič, vendar je srečko uničil in tako smo ponovili žrebanje. Novi srečnež je bil udeleženec srečanja iz Dolenjske in tako postal lastnik Tomosa APN 6. Obljubili smo mu, da v kolikor se z njim udeleži srečanja v letu 2014 ne plača startnine. Izkupiček od prodanih srečk smo darovali Varnostno delovnemu centru Koper. Ob donaciji čeka je Edi opisal potek srečelova in člani centra so nas lepo sprejeli in pogostili. Direktorica centra se nam je v imenu vseh v centru iskreno zahvalila za to humano akcijo. Akcijo nameravamo ponoviti tudi na 8. Srečanju Tomos v aprilu 2014. Sandi Fikon PREDSTAVITEV 8. Adria Classic Tomos Letošnje srečanje motornih koles Tomos in Tomos Puch se bo odvijalo 19. aprila 2014 po Obali in zaledju. Start srečanja bo na prireditvenem prostoru tovarne ToMoS. V skupinah se bomo podali na 60 km dolgo pot, ki nas bo vodila mimo Kopra, Šmarij ter mejnega prehoda Sečovlje. Pot bomo nadaljevali do mesta Buje, kjer bomo imeli krajši postanek. Z vožnjo bomo nadaljevali proti Sečovljam do naslednjega postanka v Marini Portorož. Po postanku s prigrizkom se bomo podali na pot do Izole, kjer bomo postavili naše mopede na ogled. S potjo bomo zaključili na prireditvenem prostoru pred tovarno ToMoS. Ob lepem vremenu pričakujemo okoli 200 ljubiteljev motornih koles Tomos in Tomos Puch. 7 17. RALLY ADRIA CLASSIC Izola, 15. junij 2013 Posebnost rally-jev Adria Classic je, da se vsako leto odvijajo v drugi občini na Obali. Tako je letos bila na vrsti Izola. Zbiranje tekmovalcev in start sta bila v samem strogem centru Izole, v idiličnem parku Pietro Coppo, v senci starih dreves in tik ob izolskem mandraču. Kljub toplemu in sončnemu vremenu, je bilo pred startom prijetno sveže. Nič čudnega torej ,da se je zbralo kar veliko število ljudi, domačinov in turistov, ki so glasno pospremili vsako vozilo, ko je s startne linije zapeljalo v osrednji krožni promet in odbrzelo proti Kopru. Na startu je bilo prijavljenih 83 posadk, največ iz Slovenije, pa tudi iz Italije, Hrvaške in Nemčije. Pot nas je vodila najprej v Koper, kjer smo opravili spretnostne preizkušnje v gosteh pri naših zvestih sponzorjih. Tako smo spretnosti dokazovali pri Mercatorju, Autocomercu in Axle. Točnostno vožnjo pa smo imeli po cesti proti Ankaranu. Preko Bertokov in Vanganela smo prišli do prvega postanka pri pivnici Emonec v Šalari. Tu pa so se začele težave. Naslednji cilj je bil Gažon, vendar je bila cesta proti Dragonji prepolna turistov. Nekaj starodobnikov je imelo težave s pregrevanjem, večina pa je, po zaslugi Karleta, zavila po stari šmarski cesti, ki je bila prazna. Presenečeno smo ugotavljali da je bila, proti pričakovanju, v kar dobrem stanju. V Gažonu smo za malico pospravili 45 kg sardel na žaru, tako dobrih marsikdo še ni jedel! Angel in pomočnik Jožef sta se res izkazala, da ne govorimo o tistih, ki so to količino morali očistiti. Pot smo nadaljevali po obronkih hribov preko Šareda, Malije, Male Seve (mimo razvpite bodoče velekmetije Bužekijan) do Portoroža. V Portorožu pa ni šlo brez kratkega postanka s kavo in sladoledom. Nato pa zopet po obronkih od Strunjana do Belvederja s čudovitim razgledom, tokrat na morje. V restavraciji Riviera Gostinske šole Izola je bilo že vse pripravljeno za zaključek s podelitvijo pokalov in priznanj. Ekipa Adria classic je bila najštevilčnejša in je tudi osvojila prvo mesto, drugi so bili člani iz Vipavske doline, tretje mesto je osvojila ekipa kluba Veteran Murska Sobota. Prevozili smo vsega le 66 km, pot ni bila zahtevna, nasprotno, prav prijetna. Pohvaliti pa velja celotno organizacijo prireditve, pogostitev in vse drobne zadeve, ki vplivajo na dobro počutje in lep spomin. Vidimo se na 18. reliju Adria Classic 14. junija 2014 v Portorožu. Sergej Čehovin PREDSTAVITEV 18. RALLY-ja ADRIA CLASSIC Pot nas bo peljala skozi Lucijo do Marine Portorož, kjer bo točnostna vožnja. Spretnostna preizkušnja pa se bo izvedla na parkirišču podjetja Street tour. Od tu se bo z vožnjo nadaljevalo proti mejnemu prehodu s Hrvaško – Sečovlje. V kompleksu igralnice Mulino je predviden postanek z osvežitvijo. Posadke bodo individualno nadaljevale turistično pot do Umaga, in nazaj proti Sloveniji s postankom v Kaštelu. Mejo bomo prečkali na mejnem prehodu Dragonja in pot nadaljevali pod Šmarjami do Kopra, kjer bo krajši postanek. Po postanku nadaljevanje poti preko Markovca skozi Izolo 8 s postankom na mestnem pomolu. Sledi vožnja v Strunjan, skozi tunel Parenzane, v Portorož in povratek na cilj pred hotel Lucija. Zaključek relija s podelitvijo priznanj in večerjo ob zvokih glasbe bo izveden v hotelu Metropol. Organizacijski odbor 25. RALLY ŠTAJERSKA 2013 Maribor središču Slovenije, v Europark. Pot smo nadaljevali skozi Maribor, Hoče, Slovensko Bistrico do Prihove, kjer je sledil postanek in ogled cerkve Marijinega vnebovzetja. Med potjo je prenehalo deževati in pokazalo se je sonce in nasmeški na obrazih. V nadaljevanju smo se peljali preko Tepanj in Žič ter obiskali samostan Žička Kartuzija in se okrepčali z zasluženim kosilom. Pot smo nadaljevali nazaj skozi Žiče, Poljčane, Slovensko Bistrico, do muzeja starodobnikov društva AMK Classic Slovenska Bistrica, kjer so nam pripravili pogostitev člani društva. Pred nami je bil samo še cilj prireditve, ki je bil na isti lokaciji, kot je bil start, torej na Trgu svobode v Mariboru. Tam smo svoja vozila prepustili ogledu obiskovalcev, sami pa smo se odpravili na zaključni del prireditve s pogostitvijo, podelitvijo priznanj ter pokalov za najboljše uvrstitve. Iz našega društva se nas je prireditve udeležilo 11 članov in odnesli smo ekipno prvo mesto. Veteran klub iz Maribora je najstarejši tovrstni klub v Sloveniji, saj je bil ustanovljen že davnega leta 1986. Takrat se je zbralo nekaj navdušencev, ki so hoteli svojo tehniško dediščino ohraniti, ter se obenem tudi družiti in si izmenjevati mnenja s somišljeniki. Da so imeli prav, je lepo videti danes, ko je klub prerasel v enega večjih in najbolj aktivnih v Sloveniji. Združuje člane s širšega mariborskega območja, močan delež pa imajo tudi člani iz Savinjske doline. V avgustu leta 2013 smo se udeleženci 25. jubilejnega rally-ja Štajerska, prireditve za prvenstvo zveze SVS, zbudili v deževnem vremenu. Ker smo nekateri člani društva Adria Classic prišli že v petek, smo se prireditve vseeno udeležili. Tudi tokrat smo se dobili v središču štajerske prestolnice na Trgu svobode ob Mariborskem mestnem gradu, ki je eden od najimenitnejših arhitektonskih spomenikov v mestu. Od tukaj smo se zapeljali k prvi tekmovalni točki v Bohovo na parkirišče pred trgovski center E. Leclerc. Nadaljevali smo k drugi tekmovalni točki v največjem nakupovalnem Karel Zahar 9 MAJENCA V DOLINI PRI TRSTU Za začetek nekaj besed o samem kraju. Dolina je vas v bližini Trsta in tu so od nekdaj živeli Slovenci. Niti Mussolinijev fašistični režim prebivalcev ni pokoril. Kljub temu, da je bila slovenska beseda takrat prepovedana, so vaščani ostali trdni in kleni in so lahko vzor narodne zavesti. Od nekdaj je v Dolini na prvo nedeljo v maju velik vaški praznik. Majenca je prastar vaški običaj, ki poteka vsako leto v samem središču vasi; to je narodopisna posebnost, ki nima primere med sosedi. Postavljanje mlaja poznajo še druge slovenske vasi, dolinska majenca pa po obliki, vsebini in trajanju izstopa izmed poznanih načinov postavljanja mlaja. Praznik pomladi in mladosti, ki verjetno izhaja še iz poganskih obredov rodnosti, je zakoreninjen v zavesti vaščanov, saj je njegov izvor zavit v temo časa, poleg tega pa je v tem stoletju dobil še izrazito narodnoobrambni pomen. Že od vsega začetka pomladi se vas pripravlja na postavljanje sredi vaškega trga tega, kar je verjetno največji maj izmed vseh, tako da bo vse pravočasno pripravljeno: v središču dogajanja ponosni petnajstmetrski smrekov steber, na njem krošnja domače češnje, pod njima plesišče za mlajše in starejše, pa še bogat spored razstav in kulturnih prireditev, ob vsem tem pa obilna ponudba domače hrane in pijače za številne obiskovalce. Zato izgovorov nimate: pridite tudi vi na obisk, da spoznate čar majence. Majenca je praznik mladosti, zato ne čudite se, da so vse priprave od vedno domena fantovske in dekliške. Vsa vaška mladina, kar jih je neporočenih od štirinajstega leta dalje, se prvič zbere že pred koncem zime na prvi fantovski in dekliški uri, kjer je glavno opravilo izvolitev župana in sestava delovnega odbora. Od tega trenutka dalje se nepretrgoma vrstijo pripravljalna dela, kjer dobi vsakdo svoji starosti primerno nalogo, za izpeljavo katere odgovarja. Le še dve uri za trenutek prekinejo mrzlično delovanje: druga, na kateri mesec po prvi izvolijo še županjo, in tretja na predvečer prvega maja, ko bližanje majence oznanjajo fantje s tem, da ob vaškem vodometu kaluži postavijo topol iz bližnjih poljan. Na majenco so člane društva ADRIA CLASSIC prijazno povabili prijatelji iz Doline, sicer tudi ljubitelji in lastniki več starodobnih vozil, nekateri pa tudi člani našega društva. Povabilu smo se seveda odzvali in preživeli enkraten majski dan v veseli družbi ob prastarih običajih, ki jih prinaša majenca. Po Dolini in okoliških vaseh smo se skupaj zapeljali z našimi vozili, seveda v spremstvu tamkajšnje policije in tako še dodatno popestrili dogajanje. Borut Štenta 10 5. TRADICIONALNO SREČANJE STARODOBNIH AVTOMOBILOV IN MOTORJEV V TRŽIČU (MONFALCONE) Klub »Auto e Moto d´Epoca« iz Monfalcona nas je povabil v nedeljo, 11. Avgusta 2013 na srečanje starodobnikov. Odzvali smo se: Nevenka in Sergej Čehovin, Gregor Godina, Dietrich Siegmund, Slavko Dobrin, Nadja in Karleto Zahar. Manifestacija je imela start in cilj v parku namenjenem raznim prireditvam v kraju Ronchi dei Legionari. Pot nas je vodila ob prekrasni panorami reke Soče na italijanski strani. Najprej smo se odpeljali do muzeja starodobnikov Gratton Paolo v kraju Farra d´Isonzo , kjer so razstavljeni redki primerki starodobnih avtomobilov in motorjev še iz 1. In 2. svetovne vojne. Po ogledu muzeja se je karavana približno 80 vozil odpeljala mimo krajev Oslavia, San Floriano, Collio do mesta Mossa. Tu nas je čakala dobra malica v zadrugi Zorzenon z degustacijo vin. Pot smo nadaljevali do kraja San Lorenzo Isontino in prešli zaselek Gradisca d´Isonzo, ki spada med najlepše kraje v Italiji, nazaj do mesta starta. Vsi udeleženci so prejeli priznanja kot spomin na to prireditev pa tudi posebne nagrade. Naše omizje si je prislužilo kar nekaj teh nagrad: Nevenka in Sergej Čehovin - najlepši avto manifestacije in najboljši v svoji kategoriji Gregor Godina - najlepši avto v svoji kategoriji Dietrich Siegmund - najbolj oddaljen avtomobilist Slavko Dobrin - najboljši med motoristi Nadja in Karel Zahar - najbolj oddaljen motorist tudi kot najštevilčnejši klub smo si prislužili pokal. Marsikomu pa je bil še posebno všeč starejši gospod s prikoličarjem Moto Guzzi 500 letnik 1952, z dvema izpušnima cevema, ki je v prikolici prevažal svojega kužka, ki je imel celo usnjeno čelado in očala. Lepo avgustovsko nedeljo smo torej preživeli v slikovitih krajih ob reki Soči in se polni pokalov in lepih vtisov vrnili v Slovenijo. Nadja Zahar 11 OTVORITEV SEZONE 2013 - VILENICA Kot je v navadi v društvu že vrsto let organiziramo otvoritev sezone za vse člane in simpatizerje naše organizacije. Ta akcija je namenjena članom in bodočim članom društva, da se vidimo, poklepetamo, interesenti povprašajo po raznoraznih informacijah glede včlanitve v društvo, certifikatih, statusu starodobnika, ... V letu 2013 smo to organizirali tretjo nedeljo v maju in kljub dežju se nas je zbralo precej članov in prijateljev. Dobili smo se pred picerijo City burger v Kopru in po malici v koloni odpeljali po stari cesti proti Kozini in Divači, kjer smo se ustavili v Lokvah in si ogledali vojaški muzej. Sledila je vožnja do znamenite kraške jame Vilenica. Tu sta nam vodiča, eden je bil tudi naš član Vasja Vadnov, razložila nekaj zanimivosti o jami in se zelo potrudila, da je bil obisk jame zanimiv in poučen. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je deževalo cel dan, smo se odpeljali do picerije „Pri Bzku“ v Dolnjih Ležečah. Tu smo se osvežili ob domačem pivu in postregli so nam s kosilom. Po dobrem kosilu in sladici je sledila vožnja proti domu. Tako smo preživeli še en lep dan med člani in simpatizerji našega društva, si ogledali nekaj lokalnih znamenitosti in ob dobri hrani in pijači veselo poklepetali. Mašalin Viktor RALLY MUTA 2013 Druščina oldtimerjev iz kluba Adria classic je že v petek popoldne krenila proti Koroški. Na čelu kolone petih avtomobilov sta pot v svoje znane kraje kazala Irena in Srečko Srpčič. Zvečer, ko smo prispeli v Muto, so nas nadvse prijetno presenetili Irenini sorodniki. Poleg tega, da so nam postregli z izvrstno večerjo, so gostoljubno odstopili svojo veliko hišo sredi gozda v Sv. Primožu na Pohorju, kjer smo lahko prenočevali. V soboto 8. 6. 2013 zjutraj so se nam na startu pridružili še nekateri člani iz našega kluba. Ob 9. uri je startalo prvo vozilo. Pot nas je vodila ob Dravi preko Avstrije do Mitnice v Muti, kjer je bil zaključek rallya. Pokalov za prva mesta so se tudi tokrat veselili številni naši člani. Po podelitvi se je druščina vrnila na Lovrenc na Pohorju. V gozdu si je privoščila sladkih borovnic, pripravila pa si je tudi trpotčeve »ocvirke«. Pred nami je bilo poletje in čas težko pričakovanih dopustov. Na balkonu hiše sredi gozda je ožja ekipa v sestavi Danica, Valter, Aleš in moja malenkost razgrnila zemljevid Dalmacije in Črne gore. Pripravili smo BMW motoristični potovalni načrt, ki smo ga v juliju uresničili. Na potovanju se je dobro odrezal tudi BMW RT 100 letnik 1979, ki ga je vozil Valter. Po tem podvigu smo navdušeno načrtovali nove skupne poti. Takrat se nismo zavedali, da je bil to zadnji rally, ki ga je s svojim Mercedesom prevozil Valter Surina. Prav tako si nismo mogli misliti, da tudi skupnih motorističnih počitnic ne bomo mogli nikoli več ponoviti. Kruta usoda nam je namreč konec poletja za vedno vzela Valterja. Suzana Rot 12 PODELITEV PRIZNANJ PRVENSTVA ZVEZE SVS 2013 Letošnja podelitev priznanj zveze SVS se je dogajala konec novembra na sedežu zveze v Škofljici. Člani kluba Adria Classic, ki so se udeležili vsaj treh tekem za prvenstvo zveze SVS in dosegli prva tri mesta so v letu 2013 so bili med avtomobilisti: Danilo Hlede in Srpčič Srečko, motoristi: Slavko Dobrin in Marino Vukelič, tovorna vozila Avguštin Zver in motorna kolesa z bočno prikolico: Karel in Nadja Zahar. Skromna bera, glede na zlate čase našega društva, ko smo pobirali prva mesta in prehodne pokale v trajno last. Prejšnja tri leta smo prepustili veselje klubu iz Stare gore, ki so lansko leto prejeli prehodni pokal v trajno last. Letos pa so se potrudili člani kluba Vipavska dolina. Našemu klubu je pripadlo ekipno drugo mesto pred MKV Murska Sobota. Spet bom na podelitvi edina ženska med člani Adria Classic, zato sem pregovorila Suzano Rot naj se nam pridruži. Prireditve so se udeležili tudi drugi člani, ki so prispevali točke k skupni uvrstitvi. V Škofljico nas je peljal kar naš Marino Zakinja z manjšim avtobusom. S seboj smo odnesli, kot po navadi, tudi sodček vina in zaboj kakijev. Najlepši del te prireditve je srečanje in veselo klepetanje s prijatelji iz drugih klubov. Letos pa nam je zapel tudi moški kvartet in požel velik aplavz. Kasneje se jim je pridružil tudi Rok Ferengja, pevec skupine Rock´n band. Po večerji je sledila podelitev pokalov, ki so se cel večer bleščali na mizi v ozadju in čakali na nove lastnike, pa ploskanje, fotografiranje in nasmejani obrazi. Za zaključek so nas člani kluba iz Škofljice povabili na manjšo razstavo njihovih starodobnih vozil. Ponudili so nam krofe in v tem prostoru je bila peč ob kateri smo se pogreli. Nadja Zahar 13 NAGRADA PODUTIKA 2013 Poročilo pošiljam po pogovoru s tekmovalci Nagrade Podutika, saj sam, ta dan nisem bil na trasi. Codelli klub je konec septembra 2013 izvedel 15. Nagrado Podutika, ki je bila v sklopu s Slovenija Classic Marathonom. Le - ta naj bi povezoval prireditve treh dežel Alpe Adria Classic Challenge, ki pa zaradi premalo prijav ni popolnoma uspel. Nagrada Podutik se je začela s startom na tehničnih pregledih LPP v Šiški. Vsi udeleženci so naredili tehnični pregled in šele nato so se podali na prvo, dežno preizkušnjo pred startom, nadaljevali smo tradicionalno pot čez Podutiški klanec, kjer so v 50 letih in tudi prej, potekale kolesarsko motoristične dirke. Čez Ljubljano nas je pot po megli vodila, čez Grosuplje, mimo Višnje gore na Polževo, kjer je bila druga tehnična preizkušnja s postankom in golažem. Drugi del poti, ki nas je še naprej vodila po megli, med lepimi dolenjskimi griči, čez Muljavo, proti Trubarjevi domačiji v Rašici. Seveda, da tekmovalcem ne bi bilo dolgčas, so med potjo, večkrat merili povprečno hitrost, kar se je na koncu točkovalo. Po poti proti Igu, smo se ustavili še na zakuski pri konjeniškem klubu Zapotok, kjer smo se do sitega na malicali in še kaj odnesli za popotnico, da je dobrote lahko preizkusil tudi direktor dirke. Pot do Ljubljane se je nekoliko zavlekla, zaradi obnove glavne ceste, toda kljub vsemu so vsi našli pot na Muzejsko ploščad na Metelkovi cest, kjer je bil cilj Nagrade Podutika in hkrati start 2. etape SCM. Istočasno se je na ploščadi odvijala prireditev za izbor najlepšega Avtomobila v Sloveniji in proslava Porsche kluba ob 50 14 letnici modela 911. Kdor je želel, si je šel lahko ogledat razstavo prvega kolesa, ki so ga našli na Barju pred 3500 leti, v Mestni muzej, kamor na je peljal »Krpan«, avtobus mesnega potniškega prometa, ki še čaka na potrdilo za starodobnika. Razglasitev prvakov je bila po kosilu in vsi smo komaj čakali , da gremo domov, saj cca. 100 km čez veliko prelazov v petih ura in v takem vremenu ni mačji kašelj. Pa še jesti je bilo treba. Organizator obljublja, da bo letos krajše in toplejše, seveda, če bo zadosti prijav se vidimo 05. 07. 2014 na 16. Nagradi Podutika. Miloš Ješe Klub Codelli »IZLET« V SAVONO Na začetku naj zapišem, da je Savona v Genovskem zalivu, približno 630 km iz Kopra. Tam oz. v občini Cosseria se je dogajala 3. zapored dirka starodobnih kolesarjev in starodobnih avtomobilov. V letu 2012 sta se je udeležila Sergej in Nevenka Čehovin s svojo Balillo Garavini in to prireditev zelo pohvalila. V letu 2013 pa žal nista mogla tega ponoviti, zato pa je bil na to takoj pripravljen Karleto s svojim Moto Guzzijem. Odločitev je padla, gremo v Cairo Montenotte! Mimogrede sva se ustavila še v Torinu, ker je bil z nama moj oče, ki ima tam sorodnike. Dobro, da obstaja GPS in smo v velikem mestu sorodnike kmalu našli. Po kosilu sva se še sprehodila do bližnje trgovine Moto Guzzi in po daljšem klepetu s sorodniki odrinila v Cairo Montenotte. Tam so nas po prijavi in parkiranju vozil v garaži z dvema avtobusoma odpeljali v hotel v Savoni. Hotel je zelo lep, imenuje se Savona Darsena. V sobi so bila okna čez celo steno ne moreš pa jih odpreti! Seveda, klima! Večerja se je pričela ob 20:00, kar se je meni zdelo prepozno. Začeli smo s prigrizkom, aperitivom in kanapeji. »Karleto najej se, ker skopuški Italijani ne bodo dali nič drugega.« Malo smo pokramljali z drugimi udeleženci in kar stoje jedli in pili. Ko sva že mislila, da je večer pri kraju in gremo spat, so nas povabili v drugo sobo in šele tedaj se je pričela večerja! Pričakale so nas lepo pogrnjene mize z veliko pribora in kozarcev, ura pa že devet zvečer. Sledila je topla predjed – testenine, pa še druga predjed, pa glavna jed z veliko mesa in prilogami, pa solata, pa še sladice, …, natakarji so nam stalno ponujali dodatek. Za prijetnim omizjem sva izvedela, da je na prireditvi poleg naju le še en motor in sicer Indian letnik 1928, tudi prikoličar, ki ga je vozil mladenič s svojim dekletom, v nedeljo pa bo predal krmilo in sedež v prikolici svojima staršema. Pri mizi sva ponudila znameniti 10 let stari teranov šampanjec, ki ga proizvaja naš član Jože Jazbec. Prisotni so z veseljem poizkusili to pijačo in steklenica je bila kmalu prazna. Organizatorji manifestacije so bili občina Cosseria, Club Ruote d´Epoca Valbormida in Muzej koles v sodelovanju s kolesarskim društvom Millenium iz Savone. Približno 55 vozil je vozilo v koloni brez posebnih preizkušenj. Vozila so bila res lepi primerki Balill, Fiatov, Fordov, in drugih starodobnikov. Prvi dan, v soboto smo se po obilnem samopostrežnem zajtrku spet odpeljali z dvema avtobusoma v Cairo Montenotte, kjer so prenočila naša vozila . Ta dan so obeleževali v Italiji 67. obletnico Republike in vsi smo dobili njihove nacionalne zastavice, da smo z njimi pozdravljali mimoidoče. Najprej smo se odpeljali do podjetja Continental, kjer nas je poleg obilne malice čakal tudi pozdravni govor vodstva in predstavitev podjetja. Izvedeli smo, da Continental ni samo proizvajalec pnevmatik, ampak tudi zavornih sistemov in oblog. Pot smo nadaljevali do kraja Pallare, do lepega travnatega območja, kjer smo prisluhnili predavanju o življenju čebel in si ogledali razstavo likovnih del dijakov Umetniške gimnazije iz Savone z naslovom »Avtomobili in ženske«. Po vrnitvi v Cairo Montenotte in »shranitvi« vozil sta nas avtobusa spet pripeljala v hotel v Savoni 15 in ob 21:00 še na uradno večerjo ob morju. Tu so slavnostno podarili del sredstev od prijavnin bolnici v bližnjem kraju San Paolo. Poleg obilne večeje seveda ni manjkala niti velika torta z znakom kluba Ruote d´Epoca Valbormida. Direktor prireditve Adolfo se je pošalil ob ponovni obilni hrani, da velja za to prireditev rek »zrediti se za vsaj tri kilograme v treh dneh«. V sobi hotela je na postelji čakal paket – ženska torbica in v njej listek z napisom »Draga Nadja, hvala, da si pripeljala Karleta na našo prireditev«. Naslednji dan, v nedeljo je večina ženskih udeleženk hodila z novimi torbicami. Ob 10:30 je bil pričetek dirke starodobnih kolesarjev v spremstvu starodobnih avtomobilov. Pot nas je vodila mimo slikovitih krajev Cosseria, Rossi, Cenigo, do Millesima, kjer je bil daljši postanek. Obiskali smo mestno hišo, kjer nas je sprejel župan in vodja krajevne policije. Nadaljevali smo mimo krajev Carcare, Plodio in nazaj do Cosserie. Med potjo smo si ogledali kolesarski muzej z bogato zbirko koles, majic, čelad za kolesa in ostalih predmetov iz bogate zgodovine kolesarstva v Italiji. Ob 13:30 se je prireditev zaključila z obilnim kosilom in podelitvijo priznanj in spominčkov na to manifestacijo. Priznanje sva sprejela tudi v imenu našega društva. Še nedeljsko noč sva preživela v čudovitem obmorskem mestu Savona. Zjutraj sva se odpeljala nazaj v Torino in s sorodniki na kosilo, po številnih fotografijah in pozdravčkih pa je prišel čas za vrnitev v Koper. Nadja Zahar Fiat 850 1964–2014 Letošnje leto je za italijansko tovarno Fiat iz Torina eno izmed ključnih prelomnic od obdobja odhoda iz Italije do združitve s Chryslerjem, a vendar je v zgodovinskem svetu eno izmed poglavitnih, saj Fiat praznuje 50-letnico začetka proizvodnje modela 850. Pot se je začela že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer je imel Fiat že rahel monopol v italijanski avtoindustriji. Pestila pa jih je manjša težava, in sicer so morali zapolniti vrzel srednjega razreda med Fiatom 600 ter Fiatom 1100. V ta namen so pričeli razvijati model z oznako 122. Pri tem je šlo za popolnoma nov model z novo karoserijo in notranjostjo, kjer so še vedno ohranjali stil tedanjih modelov z mehaniko Fiata 600. Zaradi stroškov izdelave le-ta nikoli ni prišel v serijsko proizvodnjo, vendar je pa nekatere zamisli prevzela tovarna Simca za svoj model 1000. A vizija novega modela ni zamrla, nasprotno, saj so projektanti, kot denimo Dante Giacosa, začeli razvijati nov model na platformi Fiata 600. Tako je začel nastajati projekt s šifro 100 G (G- grande). Uvedli so vizualne spremembe celotne karoserije in notranjosti; dodano je bilo večje vetrobransko steklo, večje luči kot pri modelu 1100 (premera 170 mm) ter zaznamujoč aerodinamičen zadek, zaradi katerega se je dolžina avtomobila povečala za 360 mm. Seveda ne smemo pozabiti na eno izmed novosti modela 100 G, in sicer gretje kabine s pomočjo dodatnega hladilnika in premik rezervoarja iz prednjega dela vozila v zadek, tik ob motor. Motor je bil ena izmed novosti tega modela, saj je iz 767-ih kubičnih centimetrov prešel na 843 – od tod tudi ime 850. Z novim blokom motorja in novimi komponentami je motor dosegel moč kar 34-ih konjev in končno hitrost 120 km/h. Tako je pridobil sloves limuzine spodobnih voznih lastnosti. Potrebno je poudariti, da se je zaradi novih motornih komponent spremenila tudi smer vrtenja motorja v levo. Fiat 850 je maja 1964 prvič uzrl nove kupce. 16 Sprva sta bila v prodaji dva modela, in sicer Fiat 850 Normale ter Super. V naslednjem letu se mu je pridružil model Fiat 850 T, ki je služil kot gospodarsko vozilo ali enoprostorec. Slednji je tako zamenjal Fiat 600 T. Seveda ne smemo pozabiti na športne izvedbe fiata 850 (Coupe in kasneje Sport Coupe ter cabrio – Spider). Te so prišle v promet v letu 1965 z močnejšimi motorji ter z nepozabnim oblikovanjem hiše Bertone. Vrstila so se nova preoblikovanja in verzije Fiata 850 – vse od Speciala do različic karoserijskih hiš (Vignale, Siate in ostalih). Tudi na motornem področju so se vrstila preoblikovanja, kar je vodilo v to, da je imel novi Fiat 850 Sport Coupe vgrajen motor z 52-imi konjskimi močmi. Celo znani predelovalec vozil, Carlo Abarth, je pod okrilje vzel model 850. Tako sta nastala modela Fiat Abarth 1000 OT in OT 2000 ter ostali. Končna številka proizvedenih modelov Fiat 850 se je ustavila pri 2.2 milijona vozil. K temu je seveda potrebno prišteti tudi vozila, ki so bila proizvedena v drugih državah sveta – na primer v Španiji in nekdanji Jugoslaviji. V slednji se je model 850 prodajal pod oznako Fiat Zastava 850. Pomemben podatek, ki ga ni moč spregledati, je tudi to, da letos praznujemo še eno obletnico povezano z Fiatom 850, in sicer 40-letnico izida modela Fiat 133. Slednji je bil izdelan v Španiji pod oznako Seat 133, a so vse mehanične komponente, vključno z motorjem, izvirale iz modela 850. Izšlo je le 200 000 primerkov. To je bila tudi zadnja izmed prenov modela 850. Po končani proizvodnji, leta 1973, so oblikovalci Fiata upali, da bo novi model 127 dosegel enak sloves kot svoj predhodnik, a so se pošteno ušteli, to so dosegli le kasnejši modeli Uno in Panda. Tako Fiat 850 ostaja eden izmed številčnejših proizvedenih modelov tovarne iz Torina. Tomaž Kaligarič STROKOVNI OGLED MUZEJEV STARODOBNIKOV V ITALIJI Tretjo soboto in nedeljo v oktobru 2013 smo izbrali za klubski izlet z ogledom dveh muzejev v Italiji. Avtobusni prevoz in organizacijo smo prepustili naši zvesti agenciji Street tour iz Lucije. Zgodaj zjutraj je avtobus zapustil Slovenijo in zapeljal na italijansko avtocesto. Šofer je bil Boštjan, ki mu je pomagal tudi naš Marino in vodička Alenka, ki nam je med vožnjo povedala marsikaj zanimivega. Postanku za jutranjo kavo je sledil obvezni postanek za malico s šunko. Nato smo se ustavili v bližini kraja Bassano del Grappa in si ogledali muzej avtomobilov Bonfanti – Vimar. Muzej ni zadovoljil naših pričakovanj. Tu prirejajo predvsem tematske razstave, ko se kaj posebnega dogaja v svetu avtomobilizma ali ko se obeležuje kakšna pomembna obletnica. V času našega obiska se očitno ni dogajalo nič posebnega in malo razočarani smo muzej zapustili. Pot smo nadaljevali do Gardskega jezera oz. do kraja Lazise, kjer smo imeli še čas za sprehod po mestu in kosilo v lastni režiji. Nato smo se vkrcali na ladjo in se zapeljali po znamenitem jezeru. Žal tudi vreme ni bilo najlepše in na palubi je bilo kar precej vetrovno. Voda je bila sicer lepe barve a motna. Iz kraja Lazise smo po jezeru odpluli na drugo stran v Desenzano, kjer nas je pričakal naš avtobus. Peljali smo se še do Bresce in v okolici poiskali prodajni salon Luzzago, kjer pa smo naleteli na zaprta vrata, čeprav smo bili najavljeni. Medtem ko smo napisali poslovilno pismo in obrnili avtobus, pa se je nekdo prikazal in vstopili smo. Ogledali smo si prodajne eksponate različnih starodobnikov in njihovo delavnico, kjer ta vozila obnavljajo. Razstavljen je bil tudi starodobnik, ki je sodeloval na znameniti dirki ˝Mille miglia˝. Po ogledu smo se odpeljali v hotel, se tam namestili in pričakali večerjo v bližini, kamor smo se odpravili kar peš. Obvezne testenine in kos mesa s prikuho smo si sami popestrili z medsebojnim klepetom in tako je bil naš prvi dan zaključen. S Karletom sva prenočila v sobi 102 (sto dve), kaj se je tam dogajalo pa se ne pove. Po obilnem zajtrku smo se odpeljali do Verone. Najprej smo si kar z avtobusa ogledali veliko mesto in znamenito areno. Peš smo se odpravili do znamenitega balkona Romea in Julije. Tam je bila velika 17 gneča turistov iz raznih koncev sveta in za popestritev so še nekaj snemali in zahtevali tišino! Halo, v tej gneči!? Vsak po svoje smo se vrnili proti avtobusu in nato zapustili to veliko in znamenito mesto. Naslednji postanek je bil muzej Nicolis v bližini Verone. Tu pa je bilo kaj videti, muzej avtomobilov, tehnike in mehanike se je raztezal v treh nadstropjih. Bil je poln zanimivih primerkov starodobnih vozil, gramofonov, telefonov, pisalnih strojev in na strehi smo opazili celo 3 starinska letala. Po ogledu, ki je trajal kar nekaj časa smo si privoščili našo znamenito malico, ki pa se je žal končala v dežju. Vseeno smo se dobre volje in polni lepih vtisov vrnili proti domu. Nadja Zahar ZAKLJUČEK SEZONE ADRIA CLASSIC - ISTRA 2013 Zbor ob zaključku sezone društva je bil na običajnem mestu pri Mašalinu-Cityburger v Kopru. Kljub slabemu vremenu - dež je padal od jutra se nas je zbralo 52 članov in prijateljev. Edi je opisal progo in z enominutnim molkom smo se poklonili pred kratkim preminulemu članu Valterju Surini. Odhod je bil ob 10. uri in smo krenili po mestu Koper in nato v smeri mejnega prehoda Dragonja, Kaštela do Grožnjana. Ob prihodu v Grožnjan nas je pričakala lokalna vodička in nam povedala nekaj besed o tem kraju. Sledilo je prosto ogledovanje mesta. Grožnjan (it. Grisignana) je manjše starejše slikovito mestece v osrednjem delu Istre na Hrvaškem. V starih listinah se prvič omenja leta 1103. Do leta 1358 je bil v posesti oglejskih patriarhov, nato pa upravno središče zahodnega dela beneške Istre. V okolici so odkrili prazgodovinska arheološka najdišča. Sistem fortifikacij iz 14. Stoletja je deloma ohranjen, tako da so vidna še glavna mestna vrata in del obrambnega zidu. Pri mestnih vratih stoji renesančna loža (loggia). V baročni župnijski cerkvi ˝svetih Vida, Modesta in Krešencije˝, postavljeni leta 1770 na temeljih starejše cerkve˝Majke Božje˝iz 14. Stoletja, je več poznobaročnih marmornih oltarjev in druge bogate notranje opreme. Grožnjan je danes poznan kot mesto umetnikov. Med izvajanjem projekta revitalizacije so številne zapuščene hiše preuredili v slikarske ateljeje, galerije in druge objekte namenjene kulturni dejavnosti. Tako se v Grožnjanu nahaja dvajset galerij in umetniških ateljejev, poletna mednarodna 18 filmska šola ter Mednarodni kulturni center hrvaške glasbene mladine. V Grožnjanu živi 185 prebivalcev(2001), velika večina so italijansko govoreči. Je pa Grožnjan tudi ena od občin, kjer živi avtohtona slovenska manjšina v Istri. Po ogledu mesta smo z vožnjo nadaljevali proti Livadam. V Livadah smo bili gostje na Dnevih tartufov. Imeli smo rezerviran parkirni prostor, pred šotorom kjer so nas pogostili s fuži in tartufi Žigante tartufi. V šotoru smo imeli degustacijo Istrskih vin in istrskih dobrot iz mesa in gozdnih sadežev. Kljub slabemu vremenu se nismo dali in smo nadaljevali po postanku proti Sloveniji, kjer smo imeli zaključek v Gračišču v priznani restavraciji Ražman. Po kosilu je tudi dež nehal padat, tako da smo bili boljše volje. Sergej Čehovin IZKORIŠČANJE BONITET Bonitete so razne ugodnosti in popusti pri registraciji in zavarovanju starodobnikov, ki jih je, kot opažam, začel marsikdo izkoriščati. Menim, da je do tega pojava prišlo iz dveh razlogov. Prvi je kriza, ki se je zavlekla v vse pore našega življenja. Prisilila je ljudi k razmišljanju, kako izkoristiti vsako priložnost ter jo tako odnesti čim ceneje. Zato mnogi uporabljajo starodobnike za vsakodnevno potrebe. Drugi razlog pa je ta, da lahko na trgu za par sto evrov kupiš vozilo letnik 80-90 ter ga z lahkoto registriraš kot novodobnega starodobnika. To pri marsikateremu pooblaščenemu komisarju sploh ni problem. Tudi oni so izpostavljeni vsesplošni krizi in tudi njim pride prav vsak evro. Izkoristiš vse bonitete in že si na cesti za vsakodnevnimi opravki. Tako je na naših cestah vedno več takšnih vozil. Da jih bo na cestah vedno več je v interesu posameznikov kot tudi zveze, ki se ravna po načelu »več starodobnikov - več članarin« in s tem več denarja. Od tu naprej pa postaja zadeva vedno bolj nevarna. Kajti vsi prav dobro vemo, da je državna blagajna konstantno prazna in ji vsak pobran evro presneto prav pride. Tako se bo lepega dne oblasti ob pogledu na tisoče starodobnikov, ki se vozijo naokoli praktično brez plačanih davkov, zameglilo pred očmi. Nadaljevanje pa je vsakemu jasno: »ukinitev bonitet za VSE«. Tako bomo zaradi nespametne politike, ki jo vodijo tuje in slovenske zveze starodobnikov, ob bonitete tudi tisti imetniki starodobnikov, ki si to zaslužimo. Na tem mestu je potrebno pojasniti definicijo starodobnika, kot ga predpisuje mednarodna zveza vozil FIVA. Nekoliko skrajšana definicija predpisuje, da je varovano zgodovinsko vozilo mehanično gnano vozilo, izdelano pred več kot 25 leti, ohranjeno in vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju in za katerega skrbi oseba ali organizacija zaradi njegovega zgodovinskega in tehniškega pomena, ga pa ne uporablja za vsakodnevni prevoz. Kot vozilo, ki se ne uporablja za vsakodnevni prevoz, se razume tisti starodobnik, katerega lastnik uporablja v ljubiteljske namene. Za vsakodnevne prevoze pa sam poseduje drugo registrirano (sodobno) vozilo. Mnogi se bodo sedaj vprašali kaj sedaj? Je sploh mogoča kakšna rešitev? Seveda je in to presneto enostavna. Predlagam, da se uvedejo vsaj tri kategorije starodobnikov in sicer prva denimo do leta 1960, ki bi ohranila današnjo 90 odstotno boniteto; vozila do leta 1970, bi imela 50 odstotno boniteto, mlajša vozila pa bi imeli 20 odstotno boniteto. Ne smemo pozabiti glavnega razloga, ki smo ga dolga leta zagovarjali, da smo zakonsko uredili status starodobnika v javnem prometu. Boniteto nam je oblast dodelila zaradi izredno majhnega števila prevoženih kilometrov in s tem posledično majhne škode, ki jo povzročimo na cestah in v okolju. Naš glavni sponzor Zavarovalnica AdriaticSlovenica še vedno zahteva posest še enega vozila za vsakdanje namene, da bi s tem preprečili opisane zlorabe. Posest takega vozila bi morali preverjati tudi zaposleni na institucijah registracije vozil. Priznam, da me je o posesti še enega vozila za vsakdanje namene tamkajšnja zaposlena ob registraciji mojega starodobnika letos dejansko vprašala. Zadovoljila se le s pritrdilnim odgovorom. Podatka pa ni preverila. Staro vozilo Starodobno vozilo Vsakdo v opisani zgodbi – lastniki novih starodobnikov, ki jih uporabljajo za vsakdanjo rabo, komisarji naših društev in zvez, zavarovalniški agentje in institucije za registracijo, bi morali imeti več samokontrole, samokritičnosti, da stvar ne uide iz rok. Tako bi zmanjšali pritisk za registracijo novodobnih starodobnikov. Tu pa smo zopet pred veliko težavo. Namreč, skoraj prepričan sem, da se ne bo prav nič zgodilo in to zato, ker je voznik takega (mladega) vozila marsikdo, ki danes zaseda vodilne položaje društev in zvez in se naokrog vozi z vsemi možnimi bonitetami. Logično je, da so ti gospodje proti vsaki spremembi, saj bi jih za marsikaj prikrajšala. Bojim se, da bomo na koncu prav elegantno prikrajšani VSI. Toliko vsem v razmislek, dokler še imamo bonitete in dokler je prihodnost v naših rokah. Ivan Družina 19 POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA STARODOBNEGA VOZILA CENIK ZA IZDAJO IZKAZNICE O STARODOBNEM VOZILU SVS Ministrstvo za promet, sektor za vozila, v »Pravilniku o ugotavljanju skladnosti vozil« (Ur.l. RS štev. 30/04, štev. 17/07) določa, da mora lastnik vozila za podelitev statusa starodobnega vozila pridobiti in predložiti Pooblaščeni organizaciji za ugotavljanje istovetnosti in stanja vozila, ki ugotavlja skladnost in istovetnost vozila, tudi »POROČILO o uvrstitvi vozila v razred statusa starodobnega vozila« in »Zapisnik o oceni starodobnega vozila«. POROČILO in ZAPISNIK izda organizacija za starodobna vozila, ki je članica mednarodne organizacije starodobnih vozil – FIVA. Zveza SVS, ki je uradni predstavnik organizacije FIVA v Sloveniji z nazivom FIVA ANF (Authoritee Nationale FIVA), je torej pooblaščena za podeljevanje »POROČILA o uvrstitvi vozila v razred statusa starodobnega vozila« in »ZAPISNIKA o ocenitvi«, tistim vozilom, ki izpolnjujejo pogoje po Pravilniku. POROČILO in ZAPISNIK je potrebno pridobiti za naslednja starodobna vozila: - Za vozila, ki se prvič registrirajo v Sloveniji (nakup ali uvoz iz tujine), - Za vozila, ki so že registrirana v Sloveniji in v evidencah še nimajo vpisanega statusa starodobnega vozila, - Za vozila, ki so bila v Sloveniji že pred letom 2004 a zanje ne obstajajo dokumenti o registraciji ali nakupu (lastnik mora pridobiti izjavo o lastništvu na osnovi Stvarno pravnega zakonika pri Upravni enoti R Slovenije). Ogled vozila na sedežu društva v dogovorjenem času je brezplačen, za ogled vozila pri kandidatu doma ali na drugi lokaciji izven sedeža društva, pa kandidat komisarju plača potne stroške v obliki kilometrine. Cenik izkaznic Zveze SVS velja od 01. 10. 2011 dalje. VELJAVNOST 5 LET 1.Vrsta A – motorna kolesa a.Kategorija A-1: 30 € b.Kategorija B-2: 40 € c.Kategorija C-3: 50 € 2.Vrsta B – osebni avtomobili, traktorji a.Kategorija A-1: 40 € b.Kategorija B-2: 50 € c.Kategorija C-3: 60 € 3.Vrsta C - tovorni avtomobili, avtobusi, avtodomi a.Kategorija A-1: 80 € b.Kategorija B-2: 100 € c.Kategorija C-3: 120 € Postopek za izdajo je enak kot postopek za izdajo Izkaznice o starodobnem vozilu SVS: kandidat poda zahtevek na svoje ali najbližje društvo Zveze SVS v obliki Evidenčnega lista (glej povezavo), na katerega pripiše, da poleg Izkaznice o starodobnem vozilu SVS potrebuje tudi POROČILO (na dnu obrazca), 4. Ostalo C1 - tovorni avtomobili, avtobusi, avtodomi - velja za lastnike, ki nimajo osebnega avtomobila ali motorja z veljavno Izkaznico SVS a. oznaka pri plačilu C1: 240 € sledi ogled in ocenitev vozila, ki ga opravi Tehnični komisar Zveze SVS, Tehnični komisar preko svojega društva dostavi celotno dokumentacijo o vozilu predsedniku Tehnične komisije Zveze SVS, 5. Prepis na novega lastnika, ali izdaja duplikata 20 € Opomba: - Za vozilo, ki izpolnjuje samo pogoje za pridobitve statusa starodobnika, se izda Poročilo in zapisnik o ogledu. Če lastnik naknadno postane član društva v SVS dobi na zahtevo brezplačno Izkaznico starodobnika SVS. - Za lastnika starodobnika, ki je tudi član društva v Zvezi SVS se izda tudi Izkaznica starodobnika SVS. Evidenčni list in prijava za pridobitev izkaznice za starodobno vozilo«, s katerim kandidat zaprosi za izdajo POROČILO pridobite v našem društvu pri tehničnih komisarjih: - Jožef FURLAN – za avtomobile - Marino ZAKINJA – za motorje - Edi GLAVIČ – za avtomobile in motorje po preveritvi podatkov in če vozilo izpolnjuje pogoje, izda Tehnična komisija POROČILO, katerega vrne v društvo, ki je zanj zaprosilo, Tehnični komisar društva preda kandidatu original POROČILO in kopijo Evidenčnega lista. Kandidat navedeno dokumentacijo skupaj z eno sliko vozila, preda pooblaščeni organizaciji za ugotavljanje istovetnosti. Skupaj z izdajo POROČILO, bo za vse člane društev Zveze SVS, istočasno izdana tudi »Izkaznica o starodobnem vozilu SVS«. V kolikor pa lastnik že veljavne Izkaznice o starodobnem vozilu SVS potrebuje tudi POROČILO, lahko zanj zaprosi preko svojega društva, kjer POROČILO dobi brezplačno. Strokovna organizacija, ki je pooblaščena za izvajanje ugotavljanja skladnosti in z njo sodeluje ADRIA Classic je AVTOPLUS Koper. Člani društva imajo ob predložitvi Izkaznice članstva in Izkaznice Starodobnega vozila Zveze SVS za posamezno vozilo, posebne popuste. Za tiste kandidate, ki še niso člani enega od društev Zveze SVS, bo Zveza SVS izdala POROČILO in ob tem istočasno tudi pravico do naknadne brezplačne izdaje Izkaznice o starodobnem vozilu SVS po kandidatovi včlanitvi v enega od društev Zveze SVS (v Evidenčni list se navede, da kandidat še ni član društva Zveze SVS). Predsednik tehnične komisije SVS Edi Glavič, dipl. ing Cena za izdajo POROČILO je enaka kot cena za izdajo Izkaznice o starodobnem vozilu SVS in je odvisna od pridobljene kategorije vozila (A-1, B-2, C-3). Cenik: Koper, 08.02.2014 20 PRIMER IZVEDENSKEGA MNENJA IZVEDENSKO MNENJE Opravilna številka 23 Naročnik: X 1000 Ljubljana Zadeva: Motorno kolo znamke TOMOS Dirkalni motocikel TIP D-5 S Kraj in datum izdelave mnenja: Ljubljana XXXXXXXX Sodni izvedenec: Avgust Urban Demšar Vrtna pot 7, Dragomer 1351 Brezovica Slovenija KAZALO POVZETEK IZVEDENSKEGA MNENJA IZJAVA SODNEGA IZVEDENCA I. OPIS PRIMERA VOZILO : znamka TOMOS DIRKALNIK tip D-5S leto proizvodnje okoli 1962/63 Identifikacijska tablica : X Številka motorja : XXX a. b. c. d. e. Okvir D-5S s pripadajočimi sestavnimi deli ( komplet) pogled iz leve in desne strani motornega kolesa pogled zadnjega dela motornega kolesa, sedeži in primerjava rezervoar za gorivo vzmetenje, zavore, kolesni obroči in izpušna cev krmilo Deli pogonskega agregata a. razstavljen agregat TOMOS D-5 , b. cilinder, glava agregata in bat c. uplinjač d. agregat s cilindrom in primerjalni cilinder e. bati POVZETEK IZVEDENSKEGA MNENJA V zadevi z opravilno številko 23 je sodni izvedenec ugotovil naslednje: dirkalno motorno kolo znamke TOMOS, TIP D-5 S leto proizvodnje okoli 1962/63, je naprodaj preko lastnika iz tujine. Po dogovoru s strani kupca, ki ga zastopa poznavalec vozil TOMOS in prodajalca, so bili s strani slednjega podani izčrpni tehniški podatki o motornem kolesu. Vozilo je kompletno, originalno in vsa leta vzdrževano. Vsi podatki, ki so priloženi pisno bodo obravnavani v nadaljevanju. IZJAVA SODNEGA IZVEDENCA Po svojem najboljšem poznavanju in prepričanju izjavljam , da: - sem pri prevzemu naročila bil seznanjen z vsemi tehničnimi podatki motornega kolesa, ki je predmet tega izvedenskega mnenja, ter opravil primerjalno analizo na osnovi danih virov, - da sem uporabljal vire, ki so navedeni v Virih informacij, - so v izvedenskem mnenju prikazani podatki in informacije z možnostmi, ki sem jih imel na razpolago in uporabljeni v dobri veri, pri čemer verjamem in zaupam v njihovo točnost, - nimam osebnih interesov v tej zadevi in nisem pristranski do naročnika, -plačilo za mojo storitev v zvezi izvedenskega mnenja ni vezano na vnaprej določen vrednost predmeta izvedenskega mnenja, ki bi bila ugodna za naročnika, oziroma rezultat mnenja, povezan s tako obliko pogovora, - so prikazana mnenja in sklepi omejeni samo s predpostavkami in omejevalnimi okoliščinami, ter predstavljajo moje osebne, nepristranske in strokovna mnenja in sklepe. Vsako motorno vozilo ima Identifikacijsko tablico s podatki, ki ustrezajo tipu vozila, seriji in vpisom VIN številke ( na motornih kolesih) na okvirju, se pravi da gre v tem primeru za TOMOS tip D5-S serija 03 s številko okvirja X, gibno prostornino 49ccm in težo 50 kg. Ta podatek odgovarja v postopku vozila, ki je predmet izvedenskega mnenja. OKVIR D-5-S s pripadajočimi sestavnimi deli (komplet) in primerjave a. pogled iz leve in desne strani motornega kolesa Tovarniška vozila dirkalnikov TOMOS D-5 S so bila izročena kupcem brez oklepa, ki pa so se kasneje z različnimi oblikami pojavljali na dirkališčih. Najbolj značilna oblika je predstavljena na tem dirkalniku, s tem, da je šlo pri nekaterih dirkalnikih za nekoliko manjšo vidno panoramsko zaščito b. pogled zadnjega dela motornega kolesa, sedeži in primerjava IDENTIFIKACIJSKA TABLICA lastnik II. VIRI INFORMACIJ III. SKLEP IV.OMEJITVENI POGOJI V. GRAFIKON S PREGLEDNICO CEN STARODOBNIKOV VI.PRILOGE primerjava 21 Dirkalnik prodajalca, ki ga primerjam z dirkalnikom slovenskega lastnika xxxxxx kaže na originalnost predstavljenega vozila prodajalca, med drugim tudi z sedežem. oddelku tovarne. Iz zgornjih fotografij je razvidno, da gre za dirkalnik TOMOS D-5 S. Kolesni obroči Conti 19 col. Zavore so serijske z bobni. c. rezervoar za gorivo e.krmilo c.uplinjač prodajalec prodajalec primerjava Rezervoarji za gorivo so bili projektirani in narejeni v Tomos-u iz tanke pločevine, ki so se pri lažjih padcih praktično uničili, zato so vozniki kljub nekoliko večji teži uporabljali poliester rezervoarje. Na dokumentu prodajalca je eksplicitno naveden podatek, da je kot dirkač uporabljal plastičen rezervoar ter repliko agregata, original pa je varčeval kot dober gospodar in poznavalec prednosti originala. Značilnost teh rezervoarjev je tudi odprtina za točenje goriva, ki se odpira le s posebnim ključem in ne z pokrovom, ki ga običajno poznamo. d.vzmetenje, zavore, kolesni obroči in izpušna cev prodajalec d. agregat s cilindrom in primerjalni cilinder primerjava Prodajalec je bil dirkač, kar je vidno iz fotografije s tem, da ima na ročici zavore in prestav nameščene plastične zaščite, ki so bile predpisane zaradi varnosti pri padcih. prodajalec DELI POGONSKEGA AGREGATA a. razstavljen agregat TOMOS D-5 Glava cilindra z vrtino 38 in gibom 43 mm na motorju prodajalca odgovarja primerjavi leve fotografije. delni prikaz vozila prodajalca Fotografije prodajalca Po podatkih, ki so omenjeni v strokovnih listih tovarne TOMOS, gre v primeru dirkalnika D-5 S za predelavo okvirja serijskega mopeda Colibri 11 ali 12, s prednjimi in zadnjimi vilicami. Menjalnik s petimi brzinami je bil dodatno razvit v razvojnem oddelku tovarne TOMOS. Vzmetenje je bilo izboljšano, izpušna cev pa je bila prav tako narejena v razvojnem primerjava Uplinjač dirkalnika D-5 S italijanskega proizvajalca Dell Orto, je bil takrat in danes pojem za motorna kolesa, kar je vidno tudi na levi fotografiji in primerjalni slov. lastnika xxxxxxxx. Gre za stranski Dell Orto z difuzorjem 18. - bati - Fotografije prodajalca b. cilinder, glava agregata in bat Razstavljen agregat dirkalnika D-5 S prikazuje zobniška razmerja petih prestavnih zobnikov z monoklinom, ter glavno motorno gred s prikazom cilindra , ki odgovarja levi fotografiji. 22 Primer rabljenega bata Odgovarjajoči bati ELKO serijski z dvema obročkoma dirkalnika D-5 S. II.VIRI INFORMACIJ I. Podatkovna baza vozil TOMOS iz Tehniškega Muzeja Slovenije II. tehnični podatki in natančen opis s fotografijami prodajalca III. delavniška knjiga vozil TOMOS vseh tipov, IV.foto dokumentacija restavriranja za znanega kupca po načelih ASI – Italija V. register proizvodnje vozil TOMOS z vsemi tehničnimi podatki in številom narejenih primerkov po tipih motorja VI.pravilnik mednarodne organizacije za starodobna vozila FIVA za uvrščanje starodobnih vozil v razrede VII.primerjalna dokumentacija lastnikov originalov in replik za omenjeno vozilo dveh vozil, bi bili stroški previsoki, čas izvedenskega mnenja pa bi se s tem tudi podaljšal. Izvedenec smatra, da je dosegljiva strokovna dokumentacija in fotografije originala argument, ki zadovolji izvedenskemu mnenju, ki ga je podal izvedenec. Primerjava obeh vozil na enem mestu ne bi bistveno spremenilo podanega izvedenskega mnenja. V. GRAFIKON S PREGLEDNICO CEN MED LETI 1960 - 2013 III.SKLEP Vozilo lastnika in obenem prodajalca, ki je predmet izvedenskega mnenja je originalno motorno kolo znamke TOMOS tip D-5-S. Vozilo ima vse značilnosti iz obdobja proizvodnje omenjenih vozil v detajlih značilnih za originalno vozilo. Predvsem gre tu za vozilo dirkača iz preteklega obdobja, ki je svoje vozilo izredno čuval in vzdrževal. Za dirke ni uporabljal originalnega agregata niti originalnega rezervoarja za gorivo, kar je omenjeno v dopisu zastopniku kupca. Vse opisane komponente vozila so identične s primerjavami drugih originalnih vozil in replik, replike pa so verne kopije originala in so zato vzete kot predmet raziskav. Tudi drugi podatki iz dopisa se ujemajo s katalogom TOMOS. Iz podatkovne baze TOMOS vozil je razvidno, da je bilo za znanega kupca narejenih sto vozil, ki pa ne zajemajo vso nadaljnjo proizvodnjo. Kasneje so se začele pojavljati replike motorjev D-5, D-6 itd., posebno v zadnjem obdobju med leti 2000 - 2013. Težko je razlikovati originalno vozilo od replike, razen s postopki raziskave materialov in primerjave z današnjimi materiali. Tu pride v poštev omejitveni pogoj, ki govori o tem, da je strošek take raziskave previsok in se ga običajno opusti, ko je izvedenec siguren v svoje mnenje. Ugotavljam po natančnem pregledu dokumentacije, da gre za originalno vozilo v vseh detajlih, ki so omenjeni in opisani v predloženi dokumentaciji. IV. OMEJITVENI POGOJI Pri izvedenskemu mnenju je pomemben tudi pravilnik FIVA, ki starodobna vozila uvršča po tipih in iztrošenosti in sicer: Po tipih se vozila delijo na 1.STANDARDNA 2.MODIFICIRANA 3.IZJEME 4.REPRODUKCIJE Po iztrošenosti se vozila delijo na 1. AVTENTIČNA 2.ORIGINALNA 3.RESTAVRIRANA 4.SESTAVLJENA Po tem pravilniku, ki razdeli starodobna vozila v štiri grupe spada omenjeno vozilo TOMOS D-5 S med originalna vozila se pravi rabljena vzdrževana in brez velikih restavratorskih posegov razen zamenjave potrošnega materiala (zavore, pneumatike itd.). Po informacijah dobljenih od lastnikov originalov in replik je vrednost tega vozila med 8000 € - 10.000 €, replike pa imajo vrednost med 3000 € do 5000 €. Z gotovostjo trdim, da je vrednost tega vozila realna s pripombo, da se ob nakupu še enkrat prepričamo s pregledom o istovetnosti vozila z danimi podatki prodajalca. Iz tabele je razvidno, da vrednost vozil pada vse do starosti dvajset let, po dvajsetih letih pa se vrednost vozil dviga, glede na znamko in tip vozila. Pomembno je tudi ali gre za omejeno serijo in inovativne tehnične rešitve. Razširitev kategorij v tabeli pomeni, da so cenitve starodobnih vozil različne v državah evropske unije. Mednarodni ceniki uvrščajo starodobnike v pet kategorij glede na obrabljenost. Peta kategorija v mednarodnih cenikih je vozilo , ki je potrebno postopka restavriranja s postopkom rekonstrukcije manjkajočih delov. Gibanje cen za starodobna vozila je podano na osnovi tabel za ocenjevanje vozil organizacije ASI ki ima mednarodno veljavo. Po tej tabeli so razdeljena vozila na deset kategorij in sicer od avtentičnih vozil desete kategorije, do najnižje kategorije ena, ki ima 90 % nižjo od osme ocene. Za bolj natančno ugotavljanje originalnosti vozila prodajalca ni bilo mogoče narediti natančnega pregleda originalnosti na enem mestu, kajti v Sloveniji se nahaja samo nekaj originalnih primerkov motorjev TOMOS D-5 S, prodajalčevo vozilo pa se nahaja v inozemstvu. Za tako primerjavo ob prisotnosti 23 VI. PRILOGE a.fotografije prodajalca poslane preko e-pošte in naknadno razvite v format 13x18 b. dopisi med prodajalcem in zastopnikom kupca. c. fotografija iz obiska bivšega angl. dirkača in kasneje trgovca in zastopnika vozil TOMOS v tovarni leta 1964. Ljubljana 25.11.2013 Sodni izvedenec za stroje in opremo - starodobna vozilaAvgust Urban Demšar Moji prvi znaki bolezenske odvisnostni od zarjavele žlahtne kovine Začelo se je leta 1998, ko sem se udeležil 2.relija Adria Classic z nonotovim Pony exspressom iz leta 1973. Naslednje leto pa sem se odločil, da želim avto. Šel sem do našega Furlana, ki je imel Fiat Topolino B. Zanimiv avto, a kaj ko je bil v zelo, zelo slabem stanju, da je bil prepih na vse strani. Nato mi starejši mehanik pove, da je v Pivki neki Fiat 1400. Kakšen pa sploh je Fiat 1400? Vprašal sem očeta, ki mi pove, da je to velik avto, da pije dosti bencina in da raje ne. Ko sem pogledal v knjige, mi je model bil takoj zanimiv in preskočila je iskrica, moje ''prve ljubezni'', bi se lahko reklo. Sledil je telefonski pogovor z lastnikom in kasneje še ogled vozila. Po par mesecih prepričevanja lastnika je bil avto Fiat 1400 doma. Seveda so me sosedje imeli za norega in se spraševali, kakšen avto je, ali dela ali je za odpad… Začelo se je triletno restavriranje avta, prvi sejmi v Imoli, Padovi, Reggio Emilii in Milanu. Z očetovo pomočjo je bi leta 2003 končan in sledila so prva srečanja, tekmovanja po Sloveniji, Hrvaški in Italiji. Na sejmu v Padovi sem spoznal gospoda Flavia Paolini, ki ima klub ARA Fiat 14001900. Paolini me je še bolj navdušil, ko sem izvedel, da ima doma vse modele Fiata 1400 in 1900. Leta 2005 smo se udeležili njihovega srečanja v Sieni. To je bila prva v vrsti napornih in dolgih poti z mojim Fiat 1400. Od takrat redno obiskujemo njihova srečanja, vsi člani ARE nas imajo radi in z veseljem se vedno znova obiskujemo tudi izven srečanj. Tri leta po končani obnovi Fiata 1400, to je bilo leto 2006, si je sestra zaželela en majhen avto. Izvedel sem za Fiat 600 iz leta 1956. Letnica me je pritegnila, poklical sem soseda Boruta Štento in sva šla pogledat avto. Z lastnikom sva se hitro dogovorila, avto je bil za vikend doma. Tistega leta sem se zbližal s Simonom Dodičem, saj je imel v garaži stričevo Fiat Multiplo letnik 1956, to je bil prvi enoprostorec tistih časov. Simonu sem pomagal poprijeti za kladivo tudi po 8 urnem delovniku. Z ljubeznijo do pločevine sva v eni zimi naredila kleparijo na multipli, nato sva jo peljala k naslednji operaciji, ličarska dela in barvanje. Medtem sva v roke vzela mojega Fiat 600. Nabavil sem kolone, robe in pod, Simon pa je zavihal rokave in delo je steklo. Pridne roke kleparja so to naredile zelo hitro, tako da sta bila Fiata restavrirana izmenično in končana leta 2007. Vožnja s Fiatom 600 je lepa in vsak te pogleda, ljudje te ogovorijo, povedo kakšno zgodbo, saj so ga vozili mnogi. Da smo prišli do tretjega vozila so krivi moja punca Karmen, Simon, Irena in Internet. Leta 2008 smo organizirali dopust na Nizozemsko z namenom, da gremo po novo igračko, to je bil Fiat Simca 6CV coupe, francoski model italijanske Balille. Med vsemi temi starodobniki je prišla na svet tudi naša mala navihanka Valentina.Tako je Balilla prišla na vrsto šele leta 2012. Restavriranje se premika, sedaj smo komaj v leseni dobi. Zaradi svoje dolgoletne bolezni po modelu 1400, sem okužbo prenesel tudi na prijatelja Simona. Začelo se je tako,da sem leto dni na internetu opazoval Fiat 1900, model ki sem si ga po tihem želel. Model 1900 ima nekaj posebnega kar 1400 nima, to je hidravlična sklopka, peto prestavo, zaklep kardana,večjo zadnjo šipo,lučko pri motorju ter naslone za roko spredaj in zadaj. Pokličem lastnika in se dogovorim za datum. Še prej pa sem poslal prijatelja iz Perugie, da gre pogledati avto. 31. oktobra 2013 sva se s Simonom odpravila na pot zgodaj zjutraj. Ko sva prispela v Perugio, sva bila navdušena. Simon ni mogel verjet svojim očem, jaz pa sem se kar tresel od veselja, da je 60 let star avto v originalnem stanju.(letom primerno) Z lastnikom se dogovorimo za ceno. Prijatelja iz kluba ARA sta pomagala urediti papirje in prepis na ACI-ju in po poslovilni pijači, sva se vesela z nakupom odpravila na dolgo pot domov. Avto sem z veseljem popravil, naš član Ivan Družina je pripomogel, da so luči delale in sirena trobila. Sledile so slike za certifikat, Edi Glavič je uredil vse papirje potrebne za registracijo in 04.01.2014 je bi Fiat 1900 registriran z registrsko tablico KP MILLE9. Skratka, zlata ribica mi je izpolnila tri želji, ali mi bo še kakšno? Želja imam namreč še veliko! Gregor Godina P.S. Nekaj več o modelih fiat 1400 – 1900 lahko pričakujete v eni izmed prihodnjih številk glasila SVS. ADRIA Classic nedvomno dosega na vseh področjih delovanja velike uspehe. Delovanje našega društva je odvisno od delavnosti in enotnosti članov ter sredstev, ki jih uspemo pri tem zbrati. Večji del sredstev za naše delovanje se zbere pri pripravah na naš tradicionalni rally ADRIA Classic. Naš največji sponzor in generalni pokrovitelj je zavarovalnica ADRIATIC SLOVENICA. Na višino finančnih sredstev, ki jih lahko od tega sponzorja pridobimo lahko vpliva vsak član sam. Način je preprost: več zavarovanj kot imamo člani sklenjenih (zavarovanja avtomobilov, stanovanj, oseb, …) višja je vsota sponzorstva, ki jo ADRIA Classic prejme. Premislite, preden obnovite vaša zavarovanja, odločite se po svoje, vendar ne pozabite, da s sklenitvijo zavarovanj pri zavarovalnici ADRIATIC SLOVENICA pripomorete k boljšemu poslovanju našega društva, saj je ADRIATIC SLOVENICA naša zavarovalnica ! Zahvaljujemo se sponzorjem za dolgoletno sodelovanje.