2 - Založba Izolit
Simona Kranjc, Tatjana Kokalj Priroãnik za uãitelje 5 Priročnik za učitelje k učbeniku in delovnemu zvezku Moja slovenščina 5, za pouk slovenščine v 5. razredu devetletne osnovne šole Avtorici Rešitve pripravila: Lektorirala Oblikovanje Založila in izdala Za založbo Tisk dr. Simona Kranjc Tatjana Kokalj Alenka Velkavrh, prof. Bojana Maltarić, univ. dipl. sloven. Studio Založba Izolit, d. o. o. / Ana Krajnc Založba Izolit, d. o. o., Mengeš Zdravko Grginič Formatisk, d. o. o., Ljubljana CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:811.163.6 KRANJC, Simona, 1968 Moja slovenščina 5. Priročnik za učitelje / Simona Kranjc, Tatjana Kokalj ; [rešitve pripravila Alenka Velkavrh]. - Mengeš : Izolit, 2007 ISBN 978-961-6625-03-6 1. Kokalj, Tatjana, 1956234014976 © ZALOŽBA IZOLIT - Izobraževalna literatura Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na katerikoli pomnilniški medij). Simona KRANJC Tatjana KOKALJ Priroãnik za uãitelje 5 Priročnik za učitelje k učbeniku in delovnemu zvezku Moja slovenščina 5, za pouk slovenščine v 5. razredu devetletne osnovne šole Vsebina Uvod I TEKMOVANJE V RETORIČNIH SPRETNOSTIH 1. Opis osebe 2. Opis prostora Barbarina soba 3. Pripoved Stran iz Špelinega dnevnika 4. Priprave na govorni nastop 5. Uradno pismo 6. Špeline priprave na govorni nastop 7. Razlikovanje črka — glas 8. Učenci z drugih šol se predstavijo 9. Rezultati govornih nastopov 7 10 14 14 17 17 20 23 28 31 33 39 II TABOR V TAMARJU 42 III NARAVOSLOVNI DAN V PREKMURJU 83 1. Uradni in neuradni pogovor Neuradni pogovor — Spoznavni večer Uradni pogovor — Pri zdravnici 2. Narečja in pogovorni jezik Pogovor v družini Mama in oče 3. Vrste povedi in slikovna sporočila 4. Lastna imena Zemljepisna lastna imena Pohod na Triglav 5. Čestitka in voščilo 6. Pozdravi Še o pozdravih 7. Opis rastlin 8. Pripoved Bajeslovna bitja v slovenskih ljudskih pripovedih Velikani so gradili naše gore Iz Špelinega dnevnika 1. Prekmurje nekoč in danes 2. Opis živali 6 45 45 45 50 50 50 56 60 60 60 65 69 69 74 78 78 78 78 86 90 3. Samostalnik 4. Spol samostalnika 5. Število samostalnika 6. Vremenska napoved (in vozni red) 7. Uradni in državni jezik 94 98 101 104 107 IV TEKMOVANJE RAZREDNIH ČASOPISOV 110 V OBISK V LJUBLJANI 148 VI RAZISKOVALNI TABOR — ZGODOVINA IN PRIHODNOST 172 1. Razredni časopis, projektno delo Oglas 2. Anketa 3. Uredniški odbor časopisa 4. Poročilo V šoli v naravi, Smučarski poleti 5. Reportaža Neznano bitje v omari 6. Moja babica 7. Stvarna lastna imena 8. Intervju 9. Ocena Skrivnostni ferari 10. Pripoved Kako slepi vidijo? 11. Koncept časopisa 12. Neuradno pismo 13. Uradno pismo 1. Pridevnik 2. Glasovi slovenskega knjižnega jezika 3. Deljenje besed 4. Spored 1. Večpomenke in podpomenke 2. Povejmo natančno in ustrezno 3. Namen 4. Slovensko primorje tako in drugače 113 113 116 118 121 121 124 124 126 129 131 135 135 138 138 141 144 146 154 164 166 168 174 177 180 183 Uvod v priročnik k učbeniku in delovnemu zvezku Moja slovenščina 5 Priročnik, ki spremlja učbenik in delovni zvezek Moja slovenščina 5, zaokroža učbeniški komplet za pouk slovenščine v 5. razredu. V njem avtorici predstavljava svoja videnja možnih izpeljav učnih ur ob temah iz učbenika in delovnega zvezka. Ker se zavedava, da so lahko individualne razlike med učenci zelo velike, že sami pokaževa več poti do ciljev in možna mesta notranje diferenciacije v gradivu. Tudi zaradi zavesti o različnem predznanju in potrebah po dodatnem utrjevanju nekaterih tem so priročniku dodani učni listi, ki jih lahko učitelji fotokopirajo za svoje učence. V priročniku, v katerem je predstavljen le eden od možnih načinov izpeljave učne ure ob učbeniku in delovnem zvezku, so na začetku vsakega poglavja opredeljeni cilji, ki jih z določeno tematsko enoto dosegamo, nato predstavljava sporazumevalne dejavnosti, ki potekajo pri učni uri, navajava didaktične zamisli, ki so lahko motivacija za učno uro. Sledi predstavitev dela z učbenikom in delovnim zvezkom, kjer dodatno osvetljujeva naloge in poskušava pokazati povezavo z drugimi predmeti, predvsem s poukom književnosti. V pobudah predstavljava ideje za možne projekte, tudi domače naloge, ki sledijo obravnavi določene tematske enote. Pri nekaterih enotah so dodani učni listi in literatura, ki jo učitelj potrebuje pri izvedbi učne ure. Ob vsaki tematski enoti je na koncu prostor za učiteljeve zapiske, kamor si lahko zapišete dobre ideje in izpeljave učne ure. Tu je prostor tudi za zanimive izdelke in ideje učencev, ki se v mladih glavah porajajo ob zanimivih, včasih tudi težkih nalogah. Upava, da bo delo z učbeniškim kompletom Moja slovenščina 5 prijetno in učinkovito, ustvarjalno in iskrivo. Želiva pa tudi, da bi učbenik in delovni zvezek skupaj z vami v roke radi jemali tudi vaši učenci in da bi v njem našli kaj zanimivega zase, predvsem pa, da bi po koncu šolskega leta še kdaj segli po njem in prebrali iz njega kakšen odlomek ali svoj zapis. In se na pouk slovenščine v osnovni šoli spomnili tudi kasneje v življenju, morda zaradi Maksa, Barbare, Špele, Roka, Marka in Katarine, njihovih sošolk in sošolcev, ki so pri pouku marsikatero ušpičili, bili pa so zvedavi in željni novih informacij. Avtorici Tekmovanje v retoričnih spretnostih (Učbenik, str. 8) I CILJI Učenci • tiho berejo in razčlenjujejo besedilo, • ob besedilu odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih, • povedo svoje mnenje in ga utemeljijo. SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 1 na CD-ju. Poslušajo sošolce, ki odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih. Poslušajo sošolce, ki utemeljujejo svoje mnenje. GOVORJENJE Predstavijo tekmovanja, ki jih poznajo s televizije. Pripovedujejo o vrstah tekmovanj, na katerih so sodelovali – športnih, glasbenih ... Opisujejo svoja občutja. Identificirajo se s knjižnimi junaki. Ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila. Besedilo označijo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju. BRANJE Berejo besedilo in odgovore, ki so jih napisali. PISANJE Odgovarjajo na vprašanja. DIDAKTIČNE ZAMISLI Učenci predstavijo tekmovanja, ki jih poznajo s televizije. Predstavijo pravila tekmovanj. Pripovedujejo o vrstah tekmovanj, na katerih so sodelovali – športnih, glasbenih ... Opišejo svoja občutja, ki so jih imeli pred tekmovanjem, priprave, kdo jih je za tekmovanje navdušil, kje so izvedeli za tekmovanje ... Pripovedujejo o tekmovanju in dosežkih. Poslušajo posnetek št. 1 na CD-ju (Tekmovanje v retoričnih spretnostih). Junake Barbaro, Špelo in Maksa so učenci spoznali že lani, pri pouku slovenščine pa jih bodo spremljali tudi letos. Posvetimo jim več pozornosti. Učenci predstavijo junake, kot so si jih zapomnili od lani ali pa kot jih vidijo v svoji domišljiji. Kakšna je njihova zunanjost? Kje živijo? S katerimi hobiji se ukvarjajo? Kakšen odnos imajo do drugih ljudi? Kako se počutijo v razredu? Kako jih sprejemajo sošolci? Učenci jih poskušajo opisati ob pomoči podatkov, ki so jih prebrali v besedilu, in podatkov, ki so si jih zapomnili lani. DELO Z UČBENIKOM IN DELOVNIM ZVEZKOM Učenci poslušajo zgodbo. Pri branju pravilno izgovarjajo besede. Podčrtajo besede, ki jih ne razumejo: retorične spretnosti, kviz, ekipa, komedija, nasprotniki, voditelj, komisija ... Razložijo pomen teh besed, razlago lahko poiščejo tudi v SSKJ. Učitelj vodi pogovor o pojmu retorična spretnost. Kakšne spretnosti imajo ljudje? Kdo je retorično spreten v razredu? Kakšne lastnosti ima tak učenec? Ali so tudi sami retorično spretni? Bi se lahko pomerili med seboj v tej spretnosti? Ali je lažje tekmovati v motoričnih ali retoričnih spretnostih? Kakšne spretnosti imajo še učenci v razredu? Učenci pozorno preberejo vprašanja v učbeniku, se pogovorijo o njih in nanje odgovorijo. Odgovore o prebranem besedilu lahko zapišejo v zvezek (1. naloga). Razložijo besedne zveze: govoriti kot namazan, imeti glavo in rep, beseda je vaša ... Pripovedujejo o pomenu določene besedne zveze in jo ob nestrinjanju sošolcev skušajo dopolniti. V skupinah narišejo smešne ilustracije k danim besednim zvezam. Razložijo, zakaj teh besednih zvez ne moremo razumeti dobesedno. Razložijo, kaj pomeni razumeti besedno zvezo v prenesenem pomenu. Razložijo, na katere dele razdelimo besedilo. Povedo, zakaj mora imeti besedilo uvod, jedro in zaključek. Preberejo besedilo Tekmovanje v retoričnih spretnostih in poskušajo določiti uvod, jedro in zaključek. Pripovedujejo, o čem so na tekmovanju govorili Špela, Maks in Barbara. Katero od predstavljenih tem bi si izbrali tudi sami? Svojo izbiro utemeljijo. POBUDE c Učenci naj si ogledajo kakšno tekmovanje na TV in o njem pripovedujejo. Damo jim teden dni, da pozorno spremljajo program. Po ogledu kviza oziroma tekmovanja napišejo pripoved. LITERATURA Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) v knjižni ali v e-obliki. ZAPISKI 1 Opis osebe (Učbenik, str. 10; DZ, str. 6) CILJI Učenci • tiho berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer opis osebe, • tvorijo kratka neumetnostna besedila (opis osebe), • poslušajo posneta besedila, in sicer opis osebe, • po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, • poslušajo neumetnostno besedilo, • v besedilu prepoznajo bistvene podatke. SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI POSLUŠANJE Poslušajo posnetka št. 2 in 3 na CD-ju. GOVORJENJE Pripovedujejo o osebah iz zgodbe. Tvorijo kratke opise oseb. Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Berejo opis osebe. PISANJE Zapišejo opis osebe. p Didaktične zamisli Didaktična igra: Kdo je to? Učitelj opiše znano osebo in učenci poskušajo ugotoviti, za katero osebo gre. Osebe v nadaljevanju opisuje tisti učenec, ki je uganil opisano osebo. Didaktično igro lahko zamenjamo tako, da si eden od učencev zapiše ime osebe na listek, sošolci pa ga sprašujejo, za koga gre. Odgovarja le z DA ali NE. Igro nadaljuje tisti učenec, ki je uganil osebo. Didaktična igra: Kaj manjka? Učenci se postavijo v dve vrsti. Nekaj časa se pozorno opazujejo. Na znak se obrnejo s hrbtom drug proti drugemu in nekaj na sebi spremenijo, odpnejo jopico, si razpustijo lase itn. Na znak se spet obrnejo drug proti drugemu. Učenci poskušajo ugotoviti čim več sprememb drug na drugem. 10 Didaktična igra: Kdo sem? Učenci si na hrbet pritrdijo listek. Drug drugemu na list napišejo ime znane osebe, ne da bi tisti, ki ima ime na hrbtu, vedel, za katero osebo gre. Ko imajo vsi imena, sprašujejo drug drugega, kdo so. Učenci odgovarjajo z DA ali NE. Zmagovalec je tisti, ki prvi ugane, kdo je. Igro izgubi tisti, ki imena ne ugane oziroma ga ugane zadnji. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učitelj usmeri pozornost na učence v razredu. Kako bi opisali svojega prijatelja ali sošolca? Učenci prosto opisujejo svoje prijatelje ali sošolce. Pozorni so na čim več podrobnosti. Opisujejo zunanje in tudi osebnostne značilnosti. Pri opisovanju so natančni, odkriti, a ne žaljivi. Učitelj zavrti posnetek št. 2 na CD-ju. Barbara: Živjo! Sem Barbara Svet. Še teden dni in začnejo se počitnice. Ampak do takrat imamo še veliko dela. Prijavila sem se na tekmovanje v retoriki, in če bom imela srečo, grem na tabor v Tamar. In med tem časom, ali mi verjamete, bom dobila sestrico. Ja, sestrico, to že vemo, in naša družina bo štiričlanska. Joj, kako razburljive počitnice me čakajo. Špela: Sem Špela Cerar. V spričevalu bom imela same petice, to že vem. Čeprav mi sošolci včasih še pravijo, da sem piflarica, mi je vseeno. Končno, učim se zase. In če hočem postati zdravnica kot moja mamica in pred njo babica, potem mi ne preostane drugega, kot da se učim še naprej. Maks: Sem Maks Podlesnik. Stanujem v Rjavi ulici. Končno smo kupili stanovanje in mislim, da se ne bomo več selili v Nemčijo. Slovenija je najlepša dežela. To pravi tudi moja mama, čeprav je Nemka. Očka pa tako ne more več brez vsakodnevne rekreacije na Golovcu. Po poslušanju učenci odgovarjajo na vprašanja v 4. nalogi. Vprašanje pozorno preberejo in oblikujejo natančne odgovore. Svoje mnenje utemeljijo. Pripravijo SSKJ, poiščejo besedo piflarica in preberejo razlago zanjo. Iščejo ustreznejše izraze. Pogovorijo se, ali je vljudno, da sošolce tako imenujemo. Iščejo sopomenke za besedo rekreacija. Povedo, ali se ukvarjajo z rekreacijo. Predstavijo se svojim sošolcem. Govorijo o svojih načrtih, željah, uspehih, razočaranjih, opišejo svojo zunanjost (učbenik, str. 11, 5. naloga). Preberejo besedilo Ime mi je Maks v učbeniku na str. 12. Odgovarjajo na vprašanja o Maksu v učbeniku na str. 12, 1. naloga. 11 Preberejo pravilo, kaj je opis. Opis osebe je besedilo, v katerem predstavljamo njeno zunanjost, kraj bivanja, način življenja. Učenci v 2. nalogi v DZ dopolnijo manjkajoče podatke o predstavljenih osebah. Napišejo vprašanja o Barbari, Maksu in Špeli in jih zastavijo sošolcu (3. naloga). Opišejo najboljšega prijatelja, lahko tudi športnika, pisatelja ... (4. naloga). Poslušajo posnetek št. 3 na CD-ju in izberejo sliko, ki sodi k opisu (5. naloga). Moški z gostimi temnimi lasmi je srednjih let. Njegov pogled zakrivajo temna očala. Toda njegov značaj vseeno ne ostaja skrit. Izdajajo ga kretnje in izrazita mimika obraza. Je temperamenten, odločen in prepričljiv. Oblači se športno, kar še poudarja njegov osebni stil. Dopolnijo manjkajoče povedi z utemeljitvami (6. naloga). Besedilo glasno preberejo in se v paru pogovorijo ter utemeljujejo svojo izbiro. Pobude Didaktična igra Na kartonček napišejo miselni vzorec To sem jaz, vendar ne navedejo svojega imena. Izžrebajo lističe. S pomočjo miselnih vzorcev, ki so jih napisali, poskušajo ugotoviti, za katere sošolce gre. Zmagovalec je tisti, ki prepozna največ sošolcev. To sem jaz (opis osebe) Priprava na opis osebe. Učenci se v paru pogovorijo, katero osebo bodo opisali. Lahko izbirajo med sošolci, prijatelji, sorodniki ali znanimi osebnostmi. Opišejo lahko tudi sebe. Ponovijo, na kaj morajo biti pozorni pri opisu osebe. Ogledajo si miselni vzorec, ki so ga pripravili. Pišejo samostojne opise oseb. Pozorni so na slovnična pravila, velike začetnice in ločila. Besedilo ob zaključku še enkrat preberejo in popravijo napake. Zamenjajo besedilo s sosedom v klopi in s svinčnikom popravijo napake. Šele nato besedilo oddajo učitelju. Učenci preberejo svoje opise To sem jaz. 12 Komentirajo, ali so to opisi osebe, kaj je napisano dobro, kaj bi spremenili in kaj popravili. Najboljši opis predlagajo za objavo v šolskem časopisu. Didaktična igra Učenci pripravijo sliki dveh oseb (iz časopisa ali revije) in sestavijo kratka opisa. Naslednjo uro bodo sošolci poskušali ugotoviti, kdo je kdo. Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 13 2 Opis prostora Barbarina soba (Učbenik, str. 13; DZ, str. 7) Cilji Učenci • berejo opis prostora, • po branju odgovarjajo na vprašanja, • sami tvorijo podobno besedilo, • poslušajo opis prostora, • po poslušanju poskušajo prepoznati prostor, ki je bil opisan, • sami napišejo kratko besedilo (opis prostora). Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce, ki opisujejo prostor. Poslušajo posnetek št. 4 na CD-ju. GOVORJENJE Tvorijo opise prostora. Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Preberejo opis prostora. PISANJE Zapišejo opis prostora. Didaktične zamisli Učitelj prinese v razred več fotografij iz revij, kjer so kuhinje, dnevne sobe, kopalnice itn. Učenci opišejo prostor s pomočjo fotografije, ki jo imajo pred seboj. Pozorno opazujejo razred in ga opišejo. Opisujejo na ta način, da eden od učencev začne, drugi ga dopolnijo. Opisujejo še druge šolske prostore, to je hodnik, knjižnico, telovadnico ... Učitelj razdeli učencem več slik otroških sob iz revij. Učenci izberejo sobo, v kateri bi najraje živeli. Opišejo jo in utemeljijo svojo izbiro. 14 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom V učbeniku na str. 13 preberejo opis Barbarine sobe. Ko preberejo besedilo, poskušajo Barbarino sobo narisati na tablo. Vsak od poklicanih učencev nariše del sobe, drugi ga dopolnijo. Ko so s sliko zadovoljni, jo znova opišejo. Eden od učencev postavlja vprašanja, drugi odgovarjajo. Je Barbarina soba velika? Kaj je na tleh in kaj na steni? Katera slika visi nad posteljo? Kam gleda okno? Kaj ima shranjeno v lončkih na mizi? Katere rože so v vazi? S čim ima pregrnjeno posteljo? Katere igrače so na postelji? Kakšna je omara? Kje je oglasna deska? Kaj je obešeno na njej? Kaj je shranjeno v pleteni skrinji? Odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 13 in ugotovijo, o čem govori besedilo, kdo pripoveduje, kaj je za tako vrsto besedila značilno. Učenci preberejo pravilo v učbeniku na str. 13 in ponovijo. ri opisu prostora smo pozorni na to, kakšen je prostor, opisujemo njegov P namen, razporeditev predmetov, kdo ga uporablja. Dopolnijo besedilo z manjkajočimi podatki o Barbarini sobi (DZ, str. 7, 1. naloga). Preberejo trditve o Barbarini sobi in obkrožijo ustrezne (DZ, str. 7, 2. naloga). Poslušajo opis prostora na CD-ju (posnetek št. 4) in izberejo ustrezno fotografijo (DZ, str. 8, 4. naloga). Spalnica je precej majhna, zato je v njej izkoriščen vsak delček prostora. Na sredi je velika družinska postelja, nad njo pa se druga nad drugo razprostirata polici, kjer so svoje mesto našle knjige, dragocene družinske fotografije, pa tudi mali plišasti panda. Na spodnji stenski polici sta pritrjeni beli nočni lučki, ki s svojo svetlobo razsvetljujeta prostor. Levo od postelje stoji garderobna omara. V sobi je kljub pomanjkanju prostora našla svoje mesto tudi vaza z rožami, ki so jo postavili na nočno omarico na levi strani postelje. 15 Pobude Pisno opišejo svojo sanjsko sobo ali svojo sobo v daljni prihodnosti (DZ, str. 8, 6. in 7. naloga). Sobo tudi narišejo. V skupinah preberejo opise sanjskih sob. Izberejo najboljši opis in ga preberejo na glas. Ustno opišejo sobo, kakršno bi radi imeli čez veliko let. Domača naloga: Moja soba Opišejo svojo sobo, pred tem pa si pripravijo miselni vzorec, na kaj bodo pozorni pri opisu prostora. Zapiski 16 Pripoved Stran iz Špelinega dnevnika (Učbenik, str. 14; DZ, str. 8) 3 Cilji Učenci • spoznajo, kakšen pomen ima pisanje dnevnika, in pripovedujejo o lastnih izkušnjah, • berejo neumetnostno besedilo, • besedilo primerjajo z drugim besedilom, • prepoznavajo bistvene elemente opisa in pripovedi, • tvorijo neumetnostna besedila, in sicer opis osebe, prostora ter pripoved o dogodku v obliki dnevniškega zapisa, • svoja besedila preberejo, • povedo, ali so besedila popolna ali ne, kaj jim manjka, • pred pisanjem izdelajo ogrodje miselnega vzorca, • miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, • pri tem besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce, ki berejo Špelino pismo. w GOVORJENJE Tvorijo neumetnostna besedila, in sicer opis osebe, prostora in pripoved o dogodku. Ocenjujejo in primerjajo opise in pripovedi. BRANJE Berejo neumetnostno besedilo. PISANJE Izdelajo miselni vzorec in pišejo pripovedi. Pišejo dnevnik. Didaktične zamisli Utrjevanje in poglabljanje. Povedo, kaj so opisovali na prejšnjih urah. (Osebo in prostor.) Učenci ponovijo, kaj je značilno za opis osebe in kaj za opis prostora. Pri opisu osebe so pozorni na njeno zunanjost, kraj bivanja, način življenja ... 17 Pri opisu prostora so pozorni na to, kakšen je, kakšne lastnosti ima, njegov namen, razporeditev predmetov ... Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učitelj prebere pripoved iz Špelinega dnevnika. Po poslušanju učenci poskušajo ugotoviti, ali gre za opis ali kaj drugega. Učenci poiščejo pripoved v učbeniku na str. 14 in preberejo naslov Pripoved. Znova tiho in glasno preberejo Špelino pripoved. Odgovorijo na vprašanja o prebranem besedilu v učbeniku na str. 15 (2. naloga) in poskušajo čim bolj natančno odgovoriti na vprašanja o pripetljaju z Merljakovim psom. Poskušajo ugotoviti, v čem se pripoved in opis razlikujeta. Primerjajo Maksov opis Ime mi je Maks in Špelino pripoved. Poskušajo najti čim več razlik. Ali obstajajo tudi podobnosti? Oblikujejo pravilo, kaj je pripoved, in pravilo preberejo še v učbeniku. Z a pripoved je značilno, da sporočevalec pripoveduje o dogodkih, ki so se zgodili v preteklosti. Preberejo pravilo, kaj je pripoved. Primerjajo podatke za opis osebe in pripoved o osebi v učbeniku na str. 15, sami poiščejo čim več primerov za posamezno trditev. Pripovedujejo o razlikah med pripovedjo o dogodku med odmorom in opisom hodnika. Pripovedujejo o dogodku, ki jim je ostal najbolj v spominu. Opisujejo kraj, kjer se je ta dogodek zgodil. Pozorno poslušajo in poskušajo ovrednotiti ustno sporočanje – ali gre za opis ali pripoved. Preberejo besedili, eno je opis in drugo pripoved. Poskušajo ugotoviti, v čem se besedili razlikujeta (DZ, str. 8, 3. naloga). Kdaj gre za opis in kdaj za pripoved? Utemeljijo svojo izbiro. Razdelijo se v skupine. Vsaka skupina pripravi tri kratka besedila, in sicer vsak učenec v skupini po eno: opis osebe, opis prostora in pripoved o dogodku. Kratke opise in pripovedi zapišejo. Preberejo jih v skupini in ovrednotijo delo. So upoštevali razliko med opisom in pripovedjo? (Učbenik, str. 15, 4. in 5. naloga.) 18 Primerjajo besedili o Brini, pripoved in opis (DZ, str. 9, 4. naloga) in odgovorijo na vprašanja v 5. nalogi. Utemeljijo, kdaj gre za opis in kdaj za pripoved. Pobude Učenci napišejo pripoved o včerajšnjem dogodku med odmorom (lahko tudi o današnjem, če je odmor že mimo). Ko končajo, zamenjajo delovne zvezke in popravijo napake, ki jih je naredil sošolec. Domača naloga Po pogovoru s kakšno osebo (mamo, teto, sosedom ...) napišejo kratko pripoved o dogodku, ki ga je ta oseba doživela. Zapiski 19 4 Priprave na govorni nastop (Učbenik, str. 16; DZ, str. 10) Cilji Učenci • poslušajo in gledajo pogovore, • presojajo vljudnost sogovorcev, • povedo, kakšno je čustveno ozračje pogovora, • tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer obrazec (prijavnico), • ob učiteljevi pomoči po drugem branju uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno upovedijo ter tako ustno obnovijo, • ob učiteljevi pomoči izpolnjujejo obrazce. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 5 na CD-ju. GOVORJENJE Ocenjujejo in presojajo vljudnost sogovorcev. BRANJE Berejo neumetnostno besedilo. PISANJE Izdelajo miselni vzorec. Izpolnjujejo prijavnice. Didaktične zamisli l Učenci pripovedujejo, kaj je govorni nastop, kako se nanj pripravimo, kdo izbere temo, o čem bi na nastopu najraje govorili, na kaj morajo biti še posebno pozorni, kako premagajo tremo, kako se počutijo pred nastopom, kdaj so bili s svojim nastopom zadovoljni in kdaj ne, kaj so želeli popraviti ali spremeniti. 20 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učitelj predvaja posnetek št. 5 na CD-ju. Učenci poslušajo besedilo. Barbara: Špela, strah me je. Prav žal mi je, da sem se prijavila na tekmovanje v govorništvu. Konec me bo od treme. Špela: Ne nori. Zagrizli smo v to in ne bomo odnehali. Vztrajali bomo do zmage. Maks: Zmagati ali izgubiti. To je zdaj vprašanje? Barbara: Niti ne vem, o čem naj govorim. Učiteljica je obljubila, da nam bo pomagala, zdaj pa je že ves teden ni. Zdi se mi, da je spet odšla na seminar. Špela: Na učitelje se ne zanašaj. Vedno in povsod se zanesi le nase. Čez teden dni bo tekmovanje v retoriki. Najboljša skupina bo nagrajena z enotedenskim taborom v Tamarju. Barbara, dobro nas poglej. Čez en teden smo kuhani in pečeni pod Julijskimi Alpami. Barbara: O čem pravita, da bosta govorila? Maks: Jaz bom govoril o filmu. Ko bom velik, bom slavni filmski igralec. Punci, še tepli se bosta za moj podpis. Špela: Predstavila bom Kristino Brenkovo. Prebrala sem vse njene knjige in povem vama, res so dobre. Barbara: Kako se lahko tako visoko ceniš? Joj, čisto sem obupana. Ne bo mi uspelo. Špela: Govorila boš o svojem največjem, najbolj čudovitem in sploh naj naj dogodku in pika. Začnimo. Učenci odgovarjajo na vprašanja o besedilu v učbeniku na str. 17, 2. naloga. V SSKJ poiščejo razlage za manj znane besede (DZ, str. 10, 2. naloga). Pojasnijo svoja občutja. Kdaj imaš tremo? Kdaj zaupaš vase? Kdaj se zaneseš na druge? Kdaj vztrajaš do konca? Kdaj se pohvališ? Kdaj si najbolj obupan? Kdaj verjameš, da boš zmagal? Učbenik, str. 17, 3. naloga. Ogledajo si prijavnico v učbeniku na str. 16, jo natančno preberejo in razložijo, kaj je napisano na njej. Sami vpišejo svoje podatke v prijavnico v DZ na str. 10, 1. naloga. Pripovedujejo, ali so se sami že kdaj prijavili na tekmovanje ali izpolnili kakšno drugo prijavnico. Učenci se v parih pogovorijo o podatkih, ki so jih vpisali. So lahko izpolnili vse rubrike? Katerih niso? Zakaj? 21 Učenci ustno ponovijo, kako poteka priprava na govorni nastop. V dvojicah določijo vrstni red, po katerem poteka priprava na govorni nastop (DZ, str. 11, 3. naloga). S sošolcem preverita, ali imata podoben vrstni red. V čem se razlikuje? Utemeljita izbiro. Pobude Učitelj prinese v razred več različnih prijavnic za športne dejavnosti, kulturne prireditve, izlete itn. Učenci jih v skupini izpolnjujejo. Pazijo, da so podatki pravilni in da so prijavnice natančno izpolnjene. Doma poiščejo več različnih prijavnic za tekmovanja, naročilnic za knjige itn. in jih prinesejo v šolo. Zamenjajo si jih s sošolci in jih izpolnjujejo (izpolnjene prijavnice prečrtajo, da ne pride do zlorabe). Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 22 5 Uradno pismo (Učbenik, str. 18; DZ, str. 11) Cilji Učenci • berejo neumetnostno besedilo, • berejo uradno pismo, • utemeljijo svoje mnenje o tem, zakaj je pismo uradno, • odgovarjajo na vprašanja, • se pogovarjajo o govornih nastopih, • primerjajo različna uradna pisma, • ugotavljajo razlike in podobnosti med njimi, • utrjujejo pojem uradno in neuradno pismo, • pišejo uradna in neuradna pisma, • berejo neuradno pismo, • pišejo pisma v obliki elektronske pošte. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce. GOVORJENJE Pripovedujejo o govornih nastopih. Utemeljujejo svoje ugotovitve. Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Tiho in glasno berejo neumetnostno besedilo. o PISANJE Zapišejo razlike med uradnim in neuradnim pismom. Pišejo uradna in neuradna pisma. Pišejo pisma v obliki elektronske pošte. Didaktične zamisli Učitelj prebere poljubno uradno pismo, ki je prišlo na šolo. Projicira ga na tablo. Učenci so pozorni na zapis uradnega pisma. 23 Emica Koritko Zavod za ohranitev starega mestnega jedra Koper Osnovna šola Koper Šolska 5 Koper V Kopru, 6. oktobra 2007 Spoštovana gospa knjižničarka, zdi se, da je vaša knjižnica zadnje čase tako zaposlena s prostorskimi težavami, da pozablja na probleme izposoje knjig vozačev, ki morajo takoj po pouku na avtobus. Dogaja se, da nekateri vozači zaradi kratkega časa obratovanja knjižnice ne morejo priti niti do knjig, ki naj bi jih prebrali za domače branje. Ker postaja ta problem vsak dan bolj pereč, vas pozivam, da nekaj ukrenete. Predlagam, da sklenete dogovor s prevoznikom ali pa odprete knjižnico kljub gradbenim delom med poukom in učencem omogočite, da si takrat sposodijo knjige. Vljudno vas pozdravljam, mag. Emica Koritko Pogovor Kdaj dobimo oziroma pošljemo uradno pismo? Kaj sporočamo z uradnim pismom? Na kakšen način si uradno pismo lahko pošiljamo? (Po pošti, internetu, faksu.) Kaj je priponka? (Vprašanje postavimo, če učenci omenijo elektronsko pismo.) Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci preberejo uradno pismo gospe Poloni Kozole v učbeniku na str. 18. Odgovorijo na vprašanja. Kdaj je bilo pismo poslano? Kdo je naslovnik oziroma prejemnik in kdo pošiljatelj? Kaj je predmet pisma? Preberejo priponko in se pogovorijo o njeni vsebini. Kakšen naslov ima priponka? Katere teme lahko izberejo učenci tekmovalci za govorni nastop? Kakšen naj bo učenčev govorni nastop? 24 Katere pripomočke lahko uporablja? Kaj je knjižni jezik? V čem se knjižni in pogovorni jezik razlikujeta? Koliko časa lahko učenec govori? Zakaj je govorni nastop razdeljen na uvod, jedro in zaključek? Kako je oblikovana skupna ocena nastopajočih? Kdo je zmagovalec, če sta dva tekmovalca ocenjena z enakim številom točk? Učenci preberejo uradno pismo – odgovor Polone Kozole. Sodelujejo v pogovoru. Kdo je pošiljatelj, kdo naslovnik oziroma prejemnik? Kdaj je bilo pismo poslano? Kaj pomeni besedica Re? (Okrajšava za angleško besedo Reply – odgovor nekomu.) Ali ima tudi to pismo priponko? Kaj gospa Kozole sporoča gospodu Podržaju? Delo v paru. Učenci še enkrat tiho preberejo obe uradni pismi in priponko ter tiho odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 20 in 21, 3. in 4. naloga. Glasno preberejo pravilo, katere so najpomembnejše prvine govornega nastopa, in se o njih pogovorijo. o govorno nastopamo, so pomembne prvine hitrost govora, premori med K besedami, poudarki. Te spremljajo govor in jih slišimo. Uradna pisma najpogosteje prihajajo po pošti. Učenci preberejo uradno pismo na str. 22. Poročajo. Kdo je pošiljatelj in kdo naslovnik, kdaj je bilo pismo poslano in o čem govori? Pozornost otrok usmerimo na oblikovno stran pisma. Kako si prvine v pismu sledijo? Koga prej zapišemo, pošiljatelja ali naslovnika? Na kateri strani pisma je zapisan datum? Zakaj začnemo sporočilo s pozdravom? Kje se podpiše pošiljatelj? Poudarimo, da je tak zapis uraden. Ustno primerjajo uradni pismi, ki prideta po navadni in elektronski pošti. Preberejo, v čem sta si pismi podobni in v čem različni (učbenik, str. 22, 6. naloga). Učenci pred reševanjem nalog v delovnem zvezku ponovijo. Kaj je neuradno pismo? So ga že kdaj dobili? 25 Kdo jim ga je poslal? So na pismo odgovorili? V čem se neuradno pismo razlikuje od uradnega? Učitelj prebere odlomek iz neuradnega pisma. Draga Ajša, v naši knjižnici so same težave. Ker so podrli steno in zdaj razširjajo prostor, si knjig sploh ne moremo več sposojati. Knjižnica je odprta le po pouku, ko delavci odidejo, takrat pa se tudi vozači že peljemo domov. Zadnjič bi morala prebrati knjigo Košarkar naj bo, pa je nisem dobila. Jutri pa imam govorni nastop. Ti profesorji so res čudni. Nič ne razumejo. Lep pozdrav, Mila V Kopru, 5. oktobra 2007 Učenci potrdijo, da gre za neuradno pismo. Učenci tiho preberejo Špelino pismo v učbeniku na str. 23. Pogovorijo se o pismu, kdo je naslovnik in kdo sporočevalec, kdaj je bilo pismo napisano, kje je viselo. Primerjajo uradno in neuradno pismo (učbenik, str. 23, 1. naloga) in ugotovijo osnovne razlike. Učenci zapišejo podatke v tabelo in primerjajo uradno in neuradno pismo (DZ, str. 11, 1. naloga). Svoje zapise preberejo, jih primerjajo s sošolci in po potrebi še dopolnijo. Dopolnijo nedokončane povedi – kako profesor nagovori naslovnika in kako naslovnika nagovori Špela. Katere spoštljive izraze uporablja profesor? Zakaj jih Špela ne uporablja? Zakaj piše profesor Vam z veliko začetnico? Ali take izraze uporablja tudi Špela? Kako se poslovi profesor v uradnem pismu in kako Špela v neuradnem (DZ, str. 12, 1. naloga)? Delo v dvojicah. Ustno sestavljajo uradna in neuradna pisma. Pisma zapišejo. Napišejo uradno pismo učiteljici (DZ, str. 12, 3. naloga). Neuradno pismo z enako temo napišejo sošolcu ali sošolki (4. naloga). 26 Berejo uradna in neuradna pisma. Primerjajo jih in vrednotijo. Pobude Delo v računalniški učilnici. Elektronska pošta. Odgovarjajo na vprašanja. Kdaj pošiljamo elektronsko pošto? V čem se elektronska pošta razlikuje od uradnih in neuradnih pisem, ki jih pošiljamo po pošti? Če je le mogoče, naj gredo učenci v računalniško učilnico in pišejo elektronsko pismo sošolcu (prijatelju, sorodniku ...), DZ, str. 13, 5. naloga. Naloga v delovnem zvezku je informativna, če ni mogoče delo v računalniški učilnici. Berejo elektronska pisma, jih vrednotijo, pogovorijo se o vsebini in obliki. Zapiski 27 6 Špeline priprave na govorni nastop (Učbenik, str. 24; DZ, str. 14) Cilji Učenci • poslušajo ali gledajo govorni nastop, • odgovarjajo na vprašanja o vsebini govorjenega besedila, • presodijo govorni nastop, • povedo, kakšno je čustveno stanje govorca. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 6 na CD-ju. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja o vsebini govornih nastopov. Presodijo vsebino govornega nastopa. Povedo, kakšno je čustveno stanje govorca. BRANJE Preberejo svoje zapise v delovnem zvezku in preverijo pravilnost. PISANJE Izpolnjujejo in zapisujejo podatke o govornem nastopu. Didaktične zamisli Učenci ponovijo, kakšen je uspešen govorni nastop. Pripravijo govorni nastop in upoštevajo prvine nastopanja. Učitelj lahko govorni nastop posname in učencem predvaja primer uspešnega govornega nastopa. Ob primeru govorni nastop komentirajo. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učitelj predvaja posnetek Špelinega govornega nastopa na CD-ju (posnetek št. 6). 28 Zelo rada berem. Vsak prosti trenutek izkoristim za branje. Zaradi tega me sošolci včasih zbadajo in celo očka mi sem in tja reče, naj čuvam oči, saj so le ene. A moje oči zaradi branja ne trpijo in tudi sošolci se bodo navadili name, kajti jaz branja ne bom zamenjala. Knjige se pogovarjajo z menoj, ko sem sama, ko mi je dolgčas in ko sem vesela. Junaki v njih se prav tako kot jaz znajo smejati na vsa usta in si na skrivaj brisati solze. Ko sem bila majhna, sem odkrila pisateljico Kristino Brenkovo. Uživala sem, ko mi je mami brala iz knjige Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, kajti zdelo se mi je, da junaki, ki so skriti v knjigi, zvečer, ko zaprem oči, vstopijo v mojo sobo in se dolgo v noč pogovarjajo z menoj. Delfino sem v prvem in drugem razredu brala že sama in potem sem iskala nove knjige, ki jih je napisala pisateljica Kristina Brenkova. Prav vse so mi bile všeč. Srebrna račka – zlata račka, Prva domovina, Prigode koze Kunigunde, Tuja dežela in še bi jih lahko naštevala. Ko sem hodila v tretji razred, je Kristina Brenkova praznovala devetdeseti rojstni dan. Takrat je izšla knjiga Obdarovanja, kjer so zbrane njene najlepše zgodbe. Tisto leto me je pod novoletno smrečico čakala prav ta knjiga. Ko se je pod srebrnim papirjem pokazala modra knjiga z deklico, ki v peharju nosi rdeča jabolka, sem bila neznansko srečna. Knjiga Obdarovanja se začne s pripovedjo Golobje, sidro in vodnjak. To je zgodba o Andreju, njegovi mami in očetu, ki ga ni, ker ga je vzela vojna. Andrej očeta zelo pogreša, mama pa mora premagati mnogo težav in hrabriti sina, ki kar naprej zahteva odgovore na zamotana vprašanja o življenju. Pisateljica govori o svetu, ki ga nosimo vsi otroci v sebi. Tako kot Andrej si tudi mi postavljamo vprašanja, zakaj, kje, kdaj, in mislim, da nima vsak tako dobre mame, da bi vedno našla čas in prijazno besedo. Fant pogosto razmišlja o očetu, ki ju je zapustil. V mislih ga vidi kot pogumnega junaka, ki se bori do zadnjega diha. Andrej si želi, da bi bil njegov oče tak in noče sprejeti resnice, da ju je zapustil, ker mame ni imel več rad. V nadaljevanju v knjigi Obdarovanja preberemo pravljico Deklica Delfina in lisica Zvitorepka. Pisateljica pripoveduje o deklici Delfini, ki je doživela prometno nesrečo in potuje od Ponedeljkove do Sobotne ceste z zlatim ključkom okoli vratu. Na poti srečuje pravljična bitja, ki jih poznamo iz drugih pravljic. Ob njej stopa lisica Zvitorepka, ki pozna mnogo modrih besed. Zakaj ima deklica okoli vratu zlat ključek, izvemo šele, ko odpremo zadnjo stran. Zlati ključek odpira vrata v zlato materino srce. Tudi pravljica o Maticu, ki na hrbtu srebrne račke leti tja, kjer se ji bo uresničila želja, da bi postala zlata račka, je pravljica, ki jo lahko beremo vedno znova in se je ne naveličamo. Junaki Jakob Grozni, zajec Damjan, čenča Marenča, ded Vseved, Klatipsiček, riba Zlatoustka, Zlatorog in še kdo, varno spremljajo Matičevo in račkino popotovanje. Vsi so polni zlatih misli in prijaznih besed. Prva domovina, ki sledi, prinaša spomine na mamo in očeta, Poldko in teto Mimo, dedka in babico, na zelene horjulske griče, travnike in potoke. Ob prebiranju tega besedila čutimo topel veter, vonj pokošene trave, prah, ki se dviga na podstrešju, in vonj toplega kruha ... V zadnjem delu knjige pa spoznamo pisateljico Kristino Brenkovo kot babico, ki ima v prsih mlado srce in se ob njej vnuki počutijo varne. Tako kot v knjigi Obdarovanja bo tudi v resnici Kristina Brenkova vedno ostala deklica, ki se pogovarja z bralci, ko so sami in nimajo nikogar, ki bi jih poslušal. 29 Učenci po poslušanju odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 24, 2. naloga. Obnovijo Špelin govorni nastop. Pri ponovnem poslušanju si zapišejo manj znane besede, ki jih razložijo s pomočjo SSKJ. Odgovore na vprašanja iz učbenika na str. 24 učenci zapišejo v zvezek. Ustno in pisno rešujejo naloge v DZ, str. 14. Po sklopih ocenijo Špelin govorni nastop: govor, jezik, pripoved, temo (1. naloga). Svoje mnenje utemeljijo in ga primerjajo s sošolci (2. naloga). Skrbijo za pravilen izgovor besed, 3. naloga. Učitelj projicira Špelin govorni nastop na tablo in da učencem kopijo besedila. Učenci preštejejo odstavke (4. naloga). Prepišejo zadnji odstavek. Pobude Učenci pripravijo govorni nastop. Teme in naslovi. Najljubši pisatelj Obisk zanimivega kraja Nenavadni poklic Poznate ljudski običaj? Nevsakdanja dejavnost Zgodilo se je v naravi Moj najljubši športnik/pevec/igralec Ogledal(a) sem si risanko Moja najljubša knjiga Tega filma ne smete zamuditi Včeraj na televiziji Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 30 b b Razlikovanje črka – glas (Učbenik, str. 25; DZ, str. 15) Cilji Učenci • poslušajo govorjeno besedilo, • so pozorni na izgovarjavo posameznih glasov, predvsem glasu v v različnih položajih. 7 Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Učenci posnetek št. 6 na CD-ju. GOVORJENJE Izgovarjajo posamezne besede. BRANJE Preberejo besede in so pozorni na izgovor posameznih glasov. PISANJE Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Didaktične zamisli Učenci ugotavljajo razlike med črko in glasom, izgovorom in zapisom. V dvojicah v zvezek zapisujejo besede, ki se izgovarjajo drugače, kot jih pišemo. Navedejo primere za različno izgovarjavo glasu v. Primeri: pav/ves/vlak/avto/čevelj/voz/televizija/vzhod ... Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci v skupinah iščejo besede, ki jih drugače pišemo kot izgovorimo, in jih pišejo v stolpce na tablo. V posamezno skupino zapišejo besede, ki imajo podobne glasove oziroma črke. Npr. ž: dež, jež ... lj: čaplja, fotelj, čevelj, cucelj, pisatelj ... nj: krošnja, pladenj, svinja … d: plod, nered, napad, nahod … 31 Učenci pozorno tiho in glasno preberejo svoje primere in jih dopolnijo s primeri sošolcev. Besede uporabijo v povedih in jih zapišejo (DZ, str. 15, 1. naloga). Primer: Dežnik nas varuje pred dežjem. Preberejo povedi v DZ na str. 15, 2. naloga. Razumevanje prebranega besedila dokažejo s samostojnimi ustnimi primeri. Povedi povedo drugače. (Npr. Berem, če le imam čas. Berem v prostem času. Kadar sem brez dela, berem.) Učenci primerjajo različne povedi, ki pomenijo podobno, in najboljše primere zapišejo v zvezek. Pobude Učenci v skupinah sestavijo slovar besed, ki jih v svojem zvezku pogosto pišejo narobe, torej besed, ki se drugače pišejo kot izgovorijo. Delajo s knjigo Besede nagajivke. LITERATURa Tatjana Kokalj: Besede nagajivke. Domžale: Založba Izolit, 2002 Zapiski 32 Učenci z drugih šol se predstavijo (Učbenik, str. 25; DZ, str. 16) 8 Cilji Učenci • poslušajo ali gledajo pogovor, • povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, • svoje mnenje utemeljijo, • po poslušanju odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini obvestila, • sami govorno nastopajo na izbrano temo, npr. opišejo poljubno izbran kraj/nenavaden poklic/ljudski običaj/nevsakdanjo dejavnost, • opišejo poljubno izbrano dogajanje v naravi, pripovedujejo o svojem najljubšem športniku/pevcu/igralcu/pisatelju ..., • utemeljijo svojo izbiro, • obnovijo svojo najljubšo risanko/knjigo/film/TV-oddajo in utemeljijo svojo izbiro, • pred govornim nastopom ob pomoči učitelja izdelajo ogrodje miselnega vzorca, • miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa, • si pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo in si jo čim bolje zapomnijo, • med govornim nastopom napovejo temo, samostojno govorijo ob pisni zasnovi, in sicer razločno, naravno in čim bolj zborno, • po govornem nastopu presodijo nastop. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetke št. 7, 8 in 9 na CD-ju. k GOVORJENJE Povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden. Utemeljujejo mnenje. Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini obvestila. Govorno nastopajo na izbrano temo. Utemeljijo svojo izbiro. Med govornim nastopom napovejo temo, samostojno govorijo ob pisni zasnovi, in sicer razločno, naravno in čim bolj zborno. Po govornem nastopu sošolcev presodijo njihov govorni nastop. BRANJE Berejo navodila v delovnem zvezku. 33 PISANJE Pisno odgovarjajo na vprašanja. Didaktične zamisli Učenci ponovijo, kaj so o govornih nastopih že slišali, in povedo, kakšna so pravila govornih nastopov, kot jih je predlagal učitelj v elektronski pošti (učbenik, str. 18). Še enkrat preberejo kriterije v učbeniku na str. 19 in jih obnovijo. Kriteriji govornih nastopov naj bodo obešeni na vidnem mestu v razredu. Učenci poslušajo posnetek št. 7 na CD-ju. Maks: Špela, čestitam. Bila si izvrstna. Na odru si stala kot napovedovalka na televiziji in se prijazno smehljala. Zasenčila si vse druge. Barbara: Špela, kako ti je uspelo tako mirno govoriti, brez treme, nobenih nepotrebnih kretenj? Jaz pa sem jecljala in najraje bi kar pobegnila z odra. Špela: Pretiravaš, tudi ti si bila čudovita. In kdaj praviš, da si gledala zvezdne utrinke? Sveti Lovrenc. Še nikoli nisem slišala, da sredi poletja utrinki kar dežujejo na nebu. To je bilo res najdoživetje. Maks: Kaj pravita o mojih filmskih junakih? Predstavil sem vso smetano slovenske filmske umetnosti. Z očkom sva preživela ves teden na internetu. Špela: Veliko novega sem zvedela. Maks: Zdaj je na vrsti še zadnja ekipa iz Prekmurja. Dva fanta in ena punca. Slišal sem, da so zelo dobri. Špela in Barbara: Pojdimo jih poslušat. Učenci odgovarjajo na vprašanja iz učbenika, str. 25, o vsebini pogovora. Pogovorijo se o Špelinem govornem nastopu. Kako bi ga ocenili oni? Na zemljevidu si ogledajo, kje so Beltinci, in pripovedujejo o kraju, kjer živi Marko. 34 u Govorni nastop Marka Flisarja iz Beltincev Učenci poslušajo posnetek št. 8 na CD-ju. Vsakdo ima svoje vzornike. Vzorniki so ljudje, ki bi jim bili tudi mi radi podobni. Mnogi moji prijatelji bi bili radi tako uspešni, kot so nekateri športniki. Tudi jaz se navdušujem nad veslačem Iztokom Čopom ali pa nad gimnastičarjem Aljažem Peganom. Ampak telovadba mi ni nikoli ležala. Rad tečem, preskakujem ovire, tudi plavam, a ko je na vrsti šport z žogo, pogosto delam napako za napako. Ne zadenem koša, spustim gol ali pa vržem žogo drugam, kot je treba. Zelo rad pa imam matematiko. Ko sem bil star pet let, sem že znal poštevanko. Ne vso, ampak množenje z dve, pet in deset mi res ni delalo težav. Danes sem pri telovadbi komaj uspešen, pri matematiki pa odličen. Kadar me sošolci zbadajo, češ da sem neroden in počasen, se spomnim na Alberta Einsteina. Ne mislim, da sem mu podoben, a vseeno sem ga izbral za svojega vzornika. Albert Einstein je bil rojen v Nemčiji. A velik del svojega življenja je preživel drugje, saj mu Nemčija, ki je bila v tistih časih vojaško usmerjena, ni bila po godu. Albert je bil nenavaden otrok. Pri petih letih je težko izgovoril komaj nekaj besed, niso ga zanimale igre, ki so se jih igrali drugi otroci, zato je bil pogosto sam in odrinjen. Starši so bili zaskrbljeni in prestrašeni, saj so si želeli, da bi imeli srečnega otroka. Albert ni maral žoge. Najraje je zlagal kocke in gradil velike gradove ali iz kart sestavljal stolpe. Pomembno doživetje v njegovem življenju pa je bilo, ko je odkril kompas. Prav kompas ga je navdihnil z idejo, da stoji za vsemi stvarmi na svetu neka skrita in močna sila, ki si je ne znamo razložiti. V šoli se je Albert slabo počutil. Učitelji so zahtevali strogo disciplino, ni pa jih zanimalo, ali otroci razumejo, kar so jim vsak dan trpali v glavo. Pomembno je bilo, da so pravilno odgovarjali na vprašanja. Ker Albert ni maral teh strogih pravil, se je zaprl vase in postal še bolj tih. Učitelji in sošolci so ga zmerjali s tepcem in čudakom. Doma so imeli Alberta radi. Mama, ki je imela rada glasbo, mu je poiskala učitelja violine in fant se jo je z veseljem učil. Stric pa ga je navdušil nad matematiko. Albert je začel brati knjige, saj ga je zanimalo vse, kar se je dogajalo v naravi. Že zelo kmalu je spoznal, da je v znanju moč, ki človeka dvigne nad druge ljudi. Kljub težavam v šoli je postal tudi sam učitelj. A bil je zelo samosvoj in je pogosto opozarjal na napake, ki so jih delali njegovi kolegi. Prav zaradi tega se je mnogim zameril. Po svetu je hodil z razkuštranimi lasmi, ni se zmenil za lepe obleke, pogosto je bil lačen. A vse življenje je računal in razmišljal. Leta 1905 je dobil Nobelovo nagrado za fiziko, ki je najpomembnejša nagrada za znanstvene dosežke. Einstein je postavil relativnostno teorijo in z njo spremenil človeško razumevanje časa in prostora. Trdil je, da je v vesolju samo hitrost svetlobe nespremenljiva in najhitrejša in ničesar ni, kar bi jo dohitelo. Njegove ideje so navdušile ves svet in od vsepovsod so prihajala vabila za predavanja. Einstein je postal največji znanstvenik tistega časa. Učenci ovrednotijo Markov nastop po kriterijih za govorne nastope. Ali se je držal predložene teme? Je bil med govornim nastopom umirjen in sproščen? 35 Je uporabljal knjižni jezik in se izogibal mašil? Je bil njegov govorni nastop razdeljen na uvod, jedro in zaključek? Je v uvodu povedal, zakaj se je odločil za to temo, in v zaključku povzel glavno sporočilo svojega govornega nastopa? Kako dolg je bil njegov nastop? S pomočjo miselnega vzorca ocenijo Markov nastop, DZ, str. 16, 1. naloga. Pred sestavljanjem vprašanj o Einsteinu si lahko preberejo knjigo Albert Einstein: domišljija je pomembnejša od znanja, ki je izšla pri založbi Didakta, in knjigo Russlla Stannrada Stric Albert in črne luknje, ki jo je objavila založba Modrijan. Postavijo vprašanja o Einsteinu, DZ, str. 16, 2. naloga. Učenci poslušajo Damjanov govorni nastop na CD-ju, posnetek št. 9. Nekateri pravijo, da radi berejo. Napaka, mene branje ne zanima. Drugi se važijo z uspehi pri telovadbi. Brez zveze. Da bi tekal kot zajec po bregu gor in dol zato, da bi zmagal? Pa kaj še? Ali pa se smučal v mrazu in vetru zato, da bi me vsi hvalili? Mi je tako vseeno kot lanski sneg. Mene zanima samo televizija. Zjutraj, pred šolo, se razume, sem že pred tevejčkom. Bašem se s sendviči in gledam šport. Šport na televiziji me zanima, to sem res pozabil povedati v uvodu. Potem moram v šolo. Saj bi šprical, pa bi padle hude obtožbe, zato grem in grejem stol v razredu. Komaj pa zazvoni zadnja ura, že šibam domov. Tevejček me že čaka. Gledam vse po spisku. Nadaljevanke, oddaje o živalih, muziko. Nalog po navadi ne pišem, jih raje preplonkam v šoli, saj je v našem razredu kar nekaj štrebarjev ali piflarjev, ki ti za čikgumi takoj posodijo zvezek. Na tekmovanje v govornih nastopih sem se prijavil sam. Učiteljica mi je prepovedala, da sodelujem, a ker se mi zdi to krivično, sem se pritožil. Moji pritožbi so ugodili. In zdaj sem tu. Ovrednotijo Damjanov govorni nastop po kriterijih za govorne nastope. Odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na poslušano besedilo, učbenik, str. 26. Po predhodnem pogovoru ustno in pisno rešujejo naloge v DZ na str. 16. Primerjajo Markov in Damjanov govorni nastop in svoje opombe zapišejo, DZ, str. 16, 3. naloga. Še enkrat poslušajo Damjanov govorni nastop in pogovorne izraze zamenjajo s knjižnimi, DZ, str. 16, 4. naloga. 36 Učenci v učbeniku na str. 26 preberejo pravila govornega nastopanja. Ko govorno nastopamo, • izberemo ustrezno temo, • temo jasno in natančno predstavimo, • upoštevamo naslovnika, • smo razumljivi, • govorimo in ne beremo, • govorimo v knjižnem jeziku, • uporabljamo ustrezna pomagala. Pobude Učenci govorno nastopajo. Predhodno pripravijo miselni vzorec svojega govornega nastopa, DZ, str. 16, 5. naloga. Predlagane teme: Obiskal nas je pisatelj Šli smo na izlet Poklici nekoč Ogledal(a) sem si tekmo Gregorjevo Pripravlja se k nevihti Nesreča Tega filma ne smete zamuditi Včeraj na TV-ju Literatura Opazoval(a) sem delavce pri delu Bil(a) sem v kinu Oddaja, ki jo gledam po televiziji 1 Zemljevid Slovenije. Liu, Si-Yuan: Albert Einstein: domišljija je pomembnejša od znanja. Radovljica: Didakta, 2002. Russell Stannard: Stric Albert in črne luknje. Ljubljana: Modrijan, 2003. 37 Zapiski 38 9 Rezultati govornih nastopov (Učbenik, str. 27; DZ, str. 17) Cilji Učenci • poslušajo neumetnostno besedilo, • berejo dialoge, • dialoge med seboj primerjajo in povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev, • povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, svoje mnenje utemeljijo, • sami pripravijo podoben pogovor (lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo), • vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v neuradnih govornih položajih in izbirajo okoliščinam ustrezna sredstva. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 10 na CD-ju. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Sodelujejo pri pogovoru, utemeljujejo svoje mnenje. BRANJE Berejo svoje odgovore. PISANJE Pisno odgovarjajo na vprašanja. Didaktične zamisli Zaključujemo temo Govorni nastopi. e Učenci ponovijo pravila govornih nastopov. Katere govorne nastope so slišali na CD-ju? (Špelinega, Markovega in Damjanovega.) Na kratko obnovijo in ovrednotijo govorne nastope. Katere govorne nastope so slišali v razredu? Na kratko jih ovrednotijo. 39 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci poslušajo posnetek št. 10 na CD-ju. Rezultati govornih nastopov Predsednica komisije poroča. Spoštovani učenci in učenke! Na letošnjem tekmovanju iz retorike je sodelovalo 33 učencev z 11 šol iz vseh krajev Slovenije. Udeležili so se ga učenci iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Murske Sobote, Kopra, Domžal, Vipave, Slovenj Gradca, Krškega, Kranjske Gore in Cerknice. Vsaka šola je poslala po tri učence. Skupna ocena vseh treh govorcev prinaša končno oceno. In zdaj rezultati tekmovanja, ki jih bo prebral profesor Andrej Podržaj. Profesor Podržaj: Komisija je imela zelo težko delo, saj so se skoraj vsi učenci skrbno pripravili na tekmovanje. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi učiteljem mentorjem, ki so učencem ponudili vso strokovno pomoč. Vendar, kot smo obljubili, bomo razglasili rezultate. Tretje mesto s skupnim številom 18 točk je zbrala skupina učencev iz Vipave. Drugo mesto z 20 točkami so dosegli učenci iz Slovenj Gradca. Prvo mesto s 24 točkami pa si delita šoli iz Ljubljane in Murske Sobote. Prosim zmagovalce, da pridejo na oder in sprejmejo nagrado, to je teden dni bivanja v Tamarju, kjer se bodo pridružili tabornikom iz odreda Zelena kobilica. Učenci odgovarjajo na vprašanja o poslušanem besedilu. Kdo je poročal o rezultatih govornih nastopov? Kako je ime predsednici komisije? Koliko učencev je tekmovalo? Iz katerih krajev so bili? Koliko šol se je udeležilo tekmovanja? Kakšna so bila pravila skupne ocene? Kdo je bil drugi govorec? Kako je ocenil govorne nastope? Komu se je še posebej zahvalil? Kateri dve skupini si delita prvo mesto? Kakšno nagrado so si zaslužili? f Učenci v učbeniku na str. 27 preberejo pogovor tekmovalcev. Primerjajo pogovor tekmovalcev, zmagovalcev in poražencev, ter odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 27. Pisno odgovorijo na vprašanja v DZ na str. 17, 1. naloga, in vprašanja zapišejo v zvezek. Primerjajo svoje odgovore z odgovori sošolcev. 40 Ponovijo, kaj že vedo o rabi velike začetnice pri lastnih imenih (DZ, str. 17, 2. naloga). OSEBNA LASTNA IMENA SO IMENA ZA OSEBE IN NJIHOVI PRIIMKI, npr. Miha, Vesna, Podržaj … ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA SO IMENA ZA ULICE, CESTE, VASI, KRAJE, MESTA, REKE, VZPETINE, VODE (MORJA, REKE ...), PLANETE …, npr. Mala ulica, Slovenska cesta, Malkovec, Črnomelj, Kranj, Kolpa, Nanos, Jadransko morje, Zemlja … STVARNA LASTNA IMENA SO NASLOVI KNJIG, ČASOPISOV, REVIJ, FILMOV, SLIK …, npr. Moja slovenščina, Dnevnik, Kekec, Sreča na vrvici, Kofetarica … IMENA TOVARN, TRGOVIN …, npr. Elan, Mercator ... S popravnimi znamenji popravijo besedilo v DZ na str. 17, 3. naloga. Učitelj projicira popravljeno besedilo, učenci pa preverijo pravilnost zapisov. Pobude Učenci v skupinah zaigrajo pogovor med sošolci ob zmagi ali porazu. Drugi poslušajo in primerjajo občutja ob posameznem nastopu. Zapiski 41 II Tabor v Tamarju (Učbenik, str. 28; DZ, str. 18) Cilji Učenci • tiho berejo besedilo ali ga poslušajo, • po branju (poslušanju) odgovarjajo na vprašanja, • nadaljujejo pripoved, • spoznavajo vlogo in položaj slovenskega jezika, in sicer ob poslušanem besedilu se pogovarjajo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, ugotavljajo, kako se govor na posnetku razlikuje od njihovega (oziroma mu je podoben), • uredijo besedilo, • preberejo dvogovor med kuharico in Urbanom, • se pogovarjajo o tem, kakšno je čustveno stanje sogovorcev, • pripovedujejo o nesreči ali nenavadnem doživljaju. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetka št. 11 in 12 na CD-ju. Poslušajo ljudi, ki govorijo v različnih govornih položajih. Poslušajo učiteljeva navodila. GOVORJENJE Po branju odgovarjajo na vprašanja. Pogovarjajo se o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno. Ugotavljajo, kako se govor na posnetku razlikuje od njihovega (oziroma mu je podoben). Pripovedujejo o podobnem dogodku, nesreči ali nenavadnem doživljaju. BRANJE Berejo besedilo v učbeniku. PISANJE Rešijo naloge v DZ in uredijo besedilo. Didaktične zamisli Delo v skupinah Učitelj spodbudi učence, da pripovedujejo o poletnih počitnicah, šolskem ali družinskem izletu ... Učenci v skupinah sošolcem opisujejo dogodke, ki so se jim vtisnili v spomin. Vsi učenci 42 v skupini povedo, kako so preživeli počitnice. Vsak poroča o zanimivih dogodkih, opiše kraje, ljudi, doživetja, razburljive in nenavadne doživljaje. Vsi v skupini sodelujejo v pogovoru, postavljajo vprašanja. Vsak učenec ima možnost, da predstavi svoja najbolj zanimiva doživetja. Čas je omejen. Ko poročajo, vsak učenec predstavi doživetja enega sošolca iz svoje skupine. Ostali ga dopolnijo. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Poslušajo posnetek št. 11 na CD-ju – Tabor v Tamarju. Sodelujejo v pogovoru in predstavijo svoje vtise o poslušanem besedilu. Pri samostojnem branju si podčrtajo manj znane besede in razložijo njihov pomen. Razlago lahko poiščejo v SSKJ ali jim pri tem pomaga učitelj. Postavljajo vprašanja o besedilu in odgovarjajo. Pogovor najprej poteka v paru, kasneje odgovarjajo glasno. Pogovor o besedilu povežejo s svojimi izkušnjami. Pripovedujejo o podobnih izkušnjah in občutjih. Ustno odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 30. Odgovore lahko zapišejo tudi v zvezek. Nadaljujejo pripoved. V skupini sestavijo nadaljevanje zgodbe in jo napišejo. Vsaka skupina pove ali prebere svoje nadaljevanje zgodbe. Primerjajo pripovedi vsake skupine. Ovrednotijo nadaljevanje zgodbe. ali Oblikujejo skupno nadaljevanje zgodbe. Učenec začne poved, njegov sosed pa jo nadaljuje. Sestavijo nadaljevanje zgodbe. V prvi nalogi v delovnem zvezku na str. 18 s številkami od 1 do 15 oštevilčijo dogajanje, kot se je Roku v resnici zgodilo. Pri reševanju nalog si pomagajo z besedilom v učbeniku. Izdelke primerjajo s sošolci in jih po potrebi popravijo. Na CD-ju poslušajo posnetek št. 12 – pogovor med kuharico in Urbanom. Kuharica: Urban, ali so otroci že prišli? (Kuha.) Urban: Cela četa. 32 otrok. Šest nagrajencev iz Ljubljane in Murske Sobote, ostali pa so taborniki Zelena kobilica. (Pogleda v kuhinjo.) Kuharica: Bodo nagrajenci jedli boljšo hrano? (Izza lonca.) Urban: Ne lomi ga, Neža. Vsi bodo jedli žgance pa kislo mleko. Meni pa dvojno porcijo. (Zadovoljen obraz.) Mile Volk: Pa zame tudi dvojno porcijo, gospa Neža. Sem slišal, da izvrstno kuhate. 43 Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja v učbeniku, str. 31, 4. naloga. Ali je bilo besedilo popolno? Kaj manjka? O čem se pogovarjajo sogovorci? Kakšen je jezik, v katerem se pogovarjajo? Učitelj projicira pogovor na tablo. Učenci pogovor še enkrat preberejo. Pogovor zaigrajo v svojem narečju. Natančno preberejo pravilo v učbeniku in ga komentirajo. ogovor ali dialog je besedilo, v katerem sodelujeta vsaj dve osebi. Vedno se P začne in konča s pozdravom. Če se pogovarjamo s starejšo osebo ali z osebo, ki je ne poznamo, jo vikamo. Pobude Delo v skupinah Nadaljujejo zgodbo, povedo, kaj se je dogajalo zvečer. Oblikujejo nadaljevanje zgodbe. Razdelijo si vloge in pripovedujejo, kaj so počeli Barbara, Špela, Rok, Katarina, Marko, Maks. Skupno zgodbo zapišejo. Prizor Zvečer v Rokovi sobi predstavijo sošolcem. Napišejo spis z naslovom Nesreča. h Pišejo o dogodku, nesreči, nenavadni situaciji, ki se jim je zgodila in jim je zaradi svoje izjemnosti, nenavadnosti, presenetljivosti ostala v spominu. Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 44 radni in neuradni U pogovor 1 Neuradni pogovor – Spoznavni večer (Učbenik, str. 32–33) Uradni pogovor – Pri zdravnici (Učbenik, str. 34; DZ, str. 21) Cilji Učenci • berejo pogovora Spoznavni večer in Pri zdravnici, • poslušajo neumetnostna besedila — pogovore, • se pogovarjajo o tem, ali govorijo doma oziroma s prijatelji enako kot v šoli ali z neznanci in tujci, razmišljajo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, • se pogovarjajo o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika, • sami govorno nastopajo, in sicer opišejo sebe, svojega prijatelja, iz preprostega opisa prepoznajo bitje, • povedo, kdaj je pogovor uraden in kdaj neuraden, • odgovarjajo na vprašanja o vsebini pogovora, • tvorijo neumetnostno besedilo, in sicer pripovedujejo o tem, kako so spoznali novega prijatelja, • berejo dvogovor, • povedo, zakaj je pogovor uraden, kaj so njegove značilnosti, • vadijo ustrezno pogovarjanje v uradnem govornem položaju, tako da igrajo vloge. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Učenci poslušajo posnetek št. 13 na CD-ju. Poslušajo mnenje drugih. GOVORJENJE Pogovarjajo se o tem, ali govorijo doma oziroma s prijatelji enako kot v šoli ali z neznanci in tujci. Pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika. Povedo, kdaj je pogovor uraden in kdaj neuraden. Naštejejo značilnosti uradnega pogovora. 45 Odgovarjajo na vprašanja o vsebini pogovora. Sami govorno nastopajo. Tvorijo neumetnostno besedilo. BRANJE Berejo pogovora Spoznavni večer, Pri zdravnici. PISANJE Rešijo naloge v DZ. Zapisujejo uradne in neuradne pogovore. Didaktične zamisli Učitelj prebere besedilo. Mark Višnjak, učenec petega razreda, je vstopil k vratarju velike poslovne zgradbe sredi Ljubljane. Rad bi poklical očeta in se z njim pogovoril. Mark: »Živjo, bi lahko dobil fotra?« Vratar je nekoliko debelo pogledal in vljudno vprašal. »Koga želite, mladenič?« Mark: »Fotra. Finančnega referenta Viktorja Višnjaka.« »Seveda, takoj ga pokličem,« je rekel vratar in zavrtel številko. Čez nekaj minut je odložil slušalko in se sklonil k dečku. »Tvoj oče ima zelo pomemben sestanek in te ta hip ne more sprejeti.« »Ej, stari, ne nakladaj. Pokliči še enkrat in mu povej, da rabim keš. Ne mi utrujat, lačen sem, in če ne dobim denarja, bom padel pod tvoj pult in ne boš me več spravil na noge.« »Lepo prosim, gospodič Mark, ne morem vam pomagati.« »A se ti blede ali kaj? Rekel sem ti, da sem lačen, da rabim keš, da se mi pred očmi kažejo pohane piške, pice velikanke in kremšnite, in če tega ne dobim, bom najbližjemu odgriznil nos.« »Lepo prosim, deček, ne dovolim, da se takole pogovarjaš z menoj.« »Stari, ne nakladaj. Kako pa se pogovarjam s teboj? Pokliči fotra in konec štale. A slišiš, ali si mogoče pozabil možgane na avtobusu?« »Mislim, da si čisto preveč dovoliš, mali,« je postal že zelo slabe volje vratar. »Nisem mali, grem stavit jurja, da sem večji od tebe.« »Deček, zelo sem zaposlen, motiš moje delo, prosim, poišči si koga drugega in mene pusti pri miru,« je zarohnel vratar. Takrat so se odprla vrata dvigala in na hodniku se je pojavil očka. »O, tatek, živjo,« je nadvse prijazno pozdravil Mark. »Živjo, pobič! Me že dolgo časa čakaš?« »Ne, očka, ni bilo sile, saj sva z gospodom vratarjem tako lepo klepetala. Zelo prijazen in ljubezniv gospod je.« »To me pa veseli. In o čem sta se pogovarjala?« »O največji pici na svetu, očka,« je zamijavkal Mark in pomežiknil vratarju. Kot bi ju vzel veter, sta se izgubila skozi vrata, vratar pa je imel široko odprta usta. »Poglej ga, malega, kako se zna pretvarjati,« je rekel na glas. 46 Učenci komentirajo Markov pogovor z vratarjem in pogovor z očetom. Ali se Mark vljudno pogovarja? Ali upošteva sogovorca? Kako se pogovarjamo z odraslim in kako s svojimi vrstniki? Učenci zaigrajo pogovor s sovrstniki in pogovor z odraslimi. Tema je npr. pogovor dveh planincev na izletu v gore ali mama kuha kosilo, otrok sodeluje pri pripravi ... Učenca, ki želita, zaigrata pogovor. Drugi učenci ju poslušajo in ovrednotijo njun pogovor. O čem sta se pogovarjala? Kakšen jezik sta uporabljala? Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci najprej tiho preberejo besedilo Spoznavni večer v učbeniku na str. 32, nato pa še glasno po vlogah. Pogovorijo se o dogajanju. Odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 33, 2. naloga. Povedo, da je pogovor neuraden. euraden pogovor je, kadar govorimo z vrstniki, prijatelji, znanci, torej z N znanimi ljudmi, pogovor poteka sproščeno o skupnih temah, sogovorci si izmenjujejo mnenja, jih dopolnjujejo in nadgrajujejo, se strinjajo ali ne strinjajo, a so v pogovoru vedno vljudni. Zaigrajo neuradne pogovore na teme: srečanje dveh sošolcev, ki iščeta neko ulico v mestu, otroci se odpravljajo na ogled filmske predstave, izmenjava mnenja o prebrani knjigi … g 47 Učenci poslušajo posnetek št. 13 na CD-ju. V učiteljski pisarni Mile: Pozdravljeni člani letošnjega tabora v Tamarju. Sem Mile Volk, vodja letošnjega tabora. Prihajam z osnovne šole Škofja Loka, kjer sem učitelj slovenščine. Vodja planinske reševalne ekipe: Dober večer. Sem Janez Petrič. Prihajam iz Kranjske Gore in bom skrbel za varnost učencev in spremljevalcev. Predlagam, da bi skupaj pripravili program pohodov. Taja Breznik: Prijazen večer. Sem biologinja. Skupaj z učenci nameravam zbrati zdravilna zelišča in pripraviti razstavo. Matej: Živjo. Sem Matej Trošt, študent Fakultete za šport. Moja naloga je skrbeti za športne dejavnosti. Maja Jereb: S spoštovanjem. Sem zdravnica. Pediatrinja. Na voljo sem vam štiriindvajset ur na dan. Pravzaprav pa ravno odhajam, saj me čaka poškodovanec. Urban: Jest sm Urban Godec z Mojstrane. Lepo ste govorl, ampak bol b blo, če b se po domač pogovarjal. Nč vikanja pa gospod pa guspa. Bodmo lepo to, kr smo, pa poskrbmo, da bodo otroc prežvel ene lepe počitnce kle. Jest mam kle v Planic eno bajto, kjer bo mleka, sira pa skute za vse dost. Učenci pozorno poslušajo pogovor in ugotavljajo. Je pogovor uraden ali neuraden? V čem se uradni pogovor razlikuje od neuradnega? So vsi učitelji med seboj uradni? Kako govori Urban? adar se uradno pogovarjamo z nekom, smo vljudni, odrasle ljudi vikamo, K trudimo se, da govorimo knjižno, ne uporabljamo narečnih, pogovornih in slengovskih izrazov. Upoštevati moramo sogovorca, zlasti odraslih ne smemo enačiti s seboj. Upoštevati moramo starost, poklic in odnos, ki ga imamo s sogovorcem. Učenci pripovedujejo o tem, kako so spoznali novega prijatelja, in zaigrajo prizore: • nov sošolec pride v razred, • prvič si v košarkarskem krožku in se seznaniš z novimi prijatelji (neuradno), • pogovor s psihologinjo v pisarni (uradno). Pogovorijo se o uradnem in neuradnem pogovoru in nato v parih rešujejo naloge 1–5 v DZ, str. 19. Učenci zaigrajo uradne in neuradne pogovore: • med policistom in voznikom, ki je naredil prekršek, 48 • med naročnikom tekočega goriva in uslužbencem (DZ, str. 21, 6. naloga), • med bančno uslužbenko in petošolcem (DZ, str. 21, 7. naloga), • med prodajalcem knjig po telefonu in stranko (DZ, str. 21, 8. naloga). Zadnja pogovora tudi zapišejo. Preberejo uradni pogovor Pri zdravnici (učbenik, str. 34). Učenci odgovarjajo na vprašanja (učbenik, str. 34, 1. naloga). Pogovor o besedilu povežejo z lastnimi izkušnjami. Razložijo manj znane besede in razlago zanje poiščejo v SSKJ (učbenik, str. 35, 2. naloga). Učenci pripovedujejo o podobnih občutjih; kako se pogovarjamo, ko smo veseli, žalostni, jezni. Preberejo pravilo v učbeniku na str. 35. Tudi če smo razburjeni, jezni in slabe volje, sogovorca nikoli ne smemo žaliti. Do sogovorca smo spoštljivi. Odločnost v pogovoru ni znak nevljudnosti, ampak posebnega čustvenega stanja govorca. Pobude Učenci zaigrajo prizor med dvema učiteljicama, ki bi radi hkrati peljali televizor v razred (učbenik, str. 35). Prvič zaigrajo pogovor uradno, drugič neuradno. Ocenijo, v čem se uradni in neuradni pogovor razlikujeta. Ali sta učiteljici vljudni? Didaktična igra: O kom govorim? (Učbenik, str. 33, 4. naloga.) Učenci predstavijo sošolca, ne da bi omenili njegovo ime. Sošolci poskušajo ugotoviti, o kom govorijo. Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 49 2 Narečja in pogovorni jezik Pogovor v družini (Učbenik, str. 35; DZ, str. 21) Mama in oče (Učbenik, str. 38; DZ, str. 22) Cilji Učenci • poslušajo posnetek na CD-ju, • odgovarjajo na vprašanja, • se pogovarjajo o tem, ali doma oziroma s prijatelji govorijo enako kot v šoli ali z neznanci in tujci, • razmišljajo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, • se pogovarjajo o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika, • navedejo jezike, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju, • prepoznavajo poseben položaj slovenskega jezika v Sloveniji (uradni in državni jezik) ter v Prekmurju, kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina, • razmišljajo o narečni razčlenjenosti slovenskega jezika, • vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje, • so pozorni na pokrajinski/narečni izgovor posameznih glasov, • pripovedujejo o dogodku, ko je njihovo mamo najbolj skrbelo, in o svojih izkušnjah. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetke št. 13, 14, 15, 16 in 17 na CD-ju. Poslušajo mnenje sošolcev. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Pogovarjajo se o tem, ali doma oziroma s prijatelji govorijo enako kot v šoli ali z neznanci in tujci. Povedo kakšno narečno besedo, če jo poznajo. Utemeljujejo svoje mnenje. 50 Pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika. Navedejo jezike, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju. Razmišljajo o narečni razčlenjenosti slovenskega jezika. Pripovedujejo o dogodku, ko je njihovo mamo najbolj skrbelo. BRANJE Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje. Pri branju so pozorni na pokrajinski/narečni izgovor posameznih glasov. PISANJE Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Didaktične zamisli Izhodišče je pogovor v šoli. Učenci zaigrajo pogovor, ki so ga v resnici imeli med zadnjim odmorom. Sošolci prisluhnejo in komentirajo. Kako se pogovarjajo s sošolci? Enako kot pri pouku? Katere izraze uporabljajo? Kdaj uporabljajo knjižni in kdaj neknjižni jezik? Učenci na tablo zapišejo pogovorne izraze, ki jih uporabljajo. Razložijo, kaj ti izrazi pomenijo. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci poslušajo posnetek št. 14 na CD-ju. 1. posnetek. Rok: Živjo, tukaj Rok. Kličem s Tamarja. Je mami doma? Uroš: Hej, mali. Takoj jo pokličem. Kako si? Rolaš? Rok: Ne govori. Imam že razbito koleno. Uroš: Jasno, saj hribi niso za rolerje. Sicer pa, a imaš glavo celo, model? Rok: Glava je cela. No, kje je mami? Uroš: Je že prišla. Drži se, brat. Pa ne lomi ga več. Mama: Dober večer, Rokec. Kaj se je zgodilo? Si padel? Rok: Pozdravljena, mami. Ni hudega, malo sem kamenje pobožal. Mama: Imaš zlomljeno nogo? Joj, Rok, pa rekla sem ti, da ne nosi rolerjev s seboj. Rok: Mami, ne sekiraj se. Saj ni hudega. Mama: Rok, te je pregledal zdravnik? Boš moral v bolnišnico? Prideva z očkom pote? Rok: Mami, poslušaj. Govorim ti, da sem zdrav in jutri gremo na Vršič. Ne zganjaj cirkusa. Mama: Rokec, čuvaj se. Spravi rolerje. In lepo spi. Lahko noč. Rok: Lahko noč, mami. 51 Posnetek št. 15 na CD-ju. 2. posnetek. (V narečju.) Rok: Zdravo, eti Rok. Zovén s Krajnske goure. Je mama doma? Uroš: Ej, zdravo, mali. Fčasik jo pozovén. Kak si? Fajn rolaš? Rok: Nanč ne guči. Že san si koleno razbüu. Uroš: Nika čüdnoga, brejgi so nej za rolanje. Kak pa ovak, glavou maš cejlo? Rok: Ja, glava je cejla. No, ge je mama? Uroš: Je že tü. Drži se, bratec. Pa ne nori preveč. Mama: Dober večer, Rokec. Ka se je zgoudilo? Si spadno? Rok: Zdravo, mama. Nika takšnoga, malo sam asfalt poboužau. Mama: Maš nogou spotrejto? Vej san ti pravla, ka ne nosi rolere s sebof. Rok: Mama, ne sekejraj se. Vej mi nej nika takšnoga. Mama: Ka pa si büu pri doktori? Boš mogeu iti v bolnico? Prideva z átijon po tebé? Rok: Mama, poslüjšaj. Pravim ti, ka san zdraf, vütro pa idemo na Vršič. Ne zganjaj cirkusa. Mama: Rokec, pazi se. Pospravi rolere! Pa fajn spi. Lejko nouč. Rok: Lejko nouč, mama. Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 35, 2. naloga. Kdo se je pogovarjal? O čem so se pogovarjali? Razmislijo o govoru doma in med prijatelji, iščejo izraze v domačem narečju – učbenik, str. 35, 3. naloga. Primerjajo pogovor, ki so ga slišali na CD-ju, in tistega, ki so ga zaigrali sošolci. Narečne izraze, ki jih uporabljajo v kraju ali doma, zapišejo na tablo in jih razložijo. Po ponovnem poslušanju poskušajo ugotoviti naslednje. Kako govorijo doma? Kako se pogovarjajo s prijatelji? Kako jim zveni govor domačega kraja? Katero narečje jim je všeč? Povedo nekaj izrazov, ki jih uporabljajo v njihovem kraju. Zapišejo si besede, ki jih ne razumejo (6. naloga). Primerjajo pogovor v knjižnem jeziku in narečju. 52 b Na CD-ju še enkrat poslušajo posnetek št. 13 – pogovor v učiteljski pisarni. Mile: Pozdravljeni člani letošnjega tabora v Tamarju. Sem Mile Volk, vodja letošnjega tabora. Prihajam z osnovne šole Škofja Loka, kjer sem učitelj slovenščine. Vodja planinske reševalne ekipe: Dober večer. Sem Janez Petrič. Prihajam iz Kranjske Gore in bom skrbel za varnost učencev in spremljevalcev. Predlagam, da bi skupaj pripravili program pohodov. Taja Breznik: Prijazen večer. Sem biologinja. Skupaj z učenci nameravam zbrati zdravilna zelišča in pripraviti razstavo. Matej: Živjo. Sem Matej Trošt, študent Fakultete za šport. Moja naloga je skrbeti za športne dejavnosti. Maja Jereb, zdravnica: S spoštovanjem. Sem zdravnica. Pediatrinja. Na voljo sem vam štiriindvajset ur na dan. Pravzaprav pa ravno odhajam, saj me čaka poškodovanec. Urban: Jest sm Urban Godec z Mojstrane. Lepo ste govorl, ampak bol b blo, če b se po domač pogovarjal. Nč vikanja pa gospod pa guspa. Bodmo lepo to, kr smo, pa poskrbmo, da bodo otroc prežvel ene lepe počitnce kle. Jest mam kle v Planic eno bajto, kjer bo mleka, sira pa skute za vse dost. Razmislijo. Kdo se pogovarja? Kje se osebe pogovarjajo? Ali vsi govorijo enako? Kdo izstopa? Zakaj? V čem se razlikuje njegov govor od govora drugih oseb? Preberejo pravilo o slovenskem jeziku. S lovenija je pokrajinsko razčlenjena, razčlenjen pa je tudi njen jezik. V različnih pokrajinskih enotah prebivalci govorijo različice slovenskega jezika. To so neknjižne različice. Zanje je značilno, da jih načeloma le govorimo (torej jih načeloma ne pišemo), in sicer v neuradnih besedilih. Govorijo se le na posameznih območjih v Sloveniji, npr. v Beltincih. Take različice, ki so omejene na manjša zemljepisna območja, imenujemo narečja. arečij je v Sloveniji zelo veliko (okrog 50), združujejo pa se v narečne skupine. N Teh je sedem: koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska in panonska. Narečje kraja Beltinci npr. sodi v panonsko narečno skupino. ed neknjižne različice sodi tudi pogovorni jezik, ki ga v drugem besedilu M govori Urban. To je gorenjski pogovorni jezik. Pogovorni jeziki se med seboj tudi razlikujejo, vendar jih je manj kot narečij. Pogovorni jezik se govori v večjih prostorskih enotah – govorimo npr. o prekmurskem, gorenjskem, primorskem ... pogovornem jeziku. Pogovorni jezik ni primeren za javno govorno nastopanje. 53 Knjižni jezik pa je v Sloveniji en sam. Vsi se ga naučimo v šoli, govorimo (in pišemo) pa ga predvsem v uradnih besedilih, nekateri tudi v neuradnih. Berejo Urbanov govor v učbeniku na str. 37 ter primerjajo neknjižni in knjižni govor. Z lutkami zaigrajo pogovor v družini. Prizor: sin se zelo pozno vrne domov, oče in mama ga čakata v kuhinji. Pogovor zaigrajo v svojem domačem pogovornem jeziku – učbenik, str. 38, 12. naloga. Po predhodnem pogovoru samostojno ali v paru rešijo naloge 1–4 v DZ na str. 21. Zapišejo pozdrave sogovorcev, obkrožijo, ali se s trditvijo strinjajo ali ne, in svoje mnenje utemeljijo. Zaigrajo telefonske pogovore. Zapišejo telefonski pogovor med prijateljema, ki bi si rada skupaj ogledala filmsko predstavo. Poslušajo pogovor med mamo in očetom na CD-ju, posnetka št. 16 in 17. Posnetek št. 16. Renata: Dober večer. Prosim, nujno želim govoriti s Francem Zagorcem. Franc: Živjo. Pri telefonu Franc. Renata, je kaj narobe? Renata: Ti, a slišiš, mulc se je polomil. Franc: Kdo? Uroš ali Rok? Renata: Rok. Rolerje je vzel s seboj. Pa rekla sem mu ... Franc: Ali je kaj hudega? Tale fant nama bo naredil sive lase. Renata: Praske in odrgnine ima na kolenu. Zdravnica pravi, da ni hudega. Franc: Še sreča. Ti, kličejo me v pisarno. Pridem čez eno uro domov. Mudi se mi. Živjo. Renata: Adijo. Posnetek št. 17. Renata: Dober večer. Pod nujno moren gučati s Francon Zagorc. Franc: Zdravo, Franc pri telefouni. Ka je ka naroube? Renata: Ti, mali se je fküp spotro. Franc: Šteri? Uroš ali Rok? Renata: Rok. Rolere je zeu s seuf. Pa san njemi pravla ka ... Franc: Ka je ka resnoga? Te mali pa nama dela probleme. Renata: Doktorca pravi, ka nej nika resnoga. Samo koleno si je dol zvoščo. Franc: Še sreča. Ti, zovejo me f pisarno. Za eno vöro san doma. Midi se mi. Adijo. Renata: Adijo. 54 Odgovarjajo na vprašanja v DZ, str. 22, 2. naloga. Povedo, kdo sta sogovorca in ali gre za uradni ali neuradni pogovor. Zapišejo izraze, ki kažejo na vrsto pogovora. Poimenujejo narečje, v katerem se pogovarjata sogovorca. Po poslušanju zapišejo nekaj značilnih izrazov iz kraja, kjer živijo, DZ, str. 23, 3. naloga. Iščejo pogovorne izraze za narisane predmete, DZ, str. 23, 5. in 6. naloga, in knjižne ustreznice zanje (7. naloga). V skupini naredijo slovarček pogovornih besed, DZ, 8. naloga. Preberejo, dopolnijo in zaigrajo telefonski pogovor, DZ, str. 23, 9. naloga. Pogovorijo se o telefonskem pogovoru, DZ, str. 24, 10. naloga, in določijo vrsto pogovora. Nadaljujejo pogovor (11. naloga). Zaigrajo pogovor (12. naloga). Učenci preberejo pogovor Vsega lepega je enkrat konec v učbeniku na str. 38. Odgovarjajo na vprašanja ob pogovoru. Pobude Zaigrajo dvogovor med vaščanoma v narečju. Doma dopolnijo slovar narečnih in pogovornih besed. Zapiski 55 3 Vrste povedi in slikovna sporočila (Učbenik, str. 39; DZ, str. 24) u Cilji Učenci • vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje, • so pozorni zlasti na stavčno intonacijo, • v besedilu prepoznavajo različne vrste povedi, • prepoznavajo pomen prvin nebesednega jezika, • preštejejo odstavke in povedi v njih, • odgovarjajo na vprašanja, • si bogatijo besedni zaklad, • dopolnijo manjkajoče besede v povedih. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje. Pozorni so na stavčno intonacijo. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Berejo neumetnostna besedila. PISANJE Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Dopolnijo manjkajoče besede v povedih. Didaktične zamisli Učitelj nekoga od učencev prosi, naj prebere prvi odstavek besedila Aksinje Kermauner Tema ni en črn plašč v berilu Koraki nad oblaki na str. 108. Ali je sošolec prebral celo zgodbo? (Prebral je le del.) Kako se imenuje del zgodbe, ki ga je prebral sošolec? (Odstavek.) Odstavek je sestavljen iz povedi. Učenci preštejejo povedi in povedo, za katero vrsto povedi gre. 56 Ob tihem branju iščejo pripovedne, vprašalne in vzklične povedi ter nekaj primerov preberejo na glas. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci na tablo zapišejo več različnih povedi. Povedo, za katero vrsto povedi gre. Čim bolj izrazno, s čustveno zavzetostjo, igrivo preberejo povedi v učbeniku na str. 39. Joj, strašno sem zaspan! Kje je moja pižama? Ali boš pred spanjem še brala? Imeli smo se krasno! Jutri gremo na Vršič. Zelo se veselim. Kdo mi je vzel zobno pasto? Tvoj medvedek je tak kot moj, le da je modre barve. Medvedka si vzela s seboj. Traparija! Joj, ti fantje imajo vedno neumestne pripombe. Ugasnite luč! Prihajajo duhovi. Auuuuuuuuuu. Sodelujejo v pogovoru in določajo vrsto povedi – učbenik, str. 39. Iščejo odgovore na vprašanja, ki jih zastavljajo otroci. Nadaljujejo pripoved Ko je Maks na glas zatulil, je vstopil učitelj ... in v njej uporabijo različne vrste povedi. Nadaljevanje pripovedi zapišejo v zvezke. Ponovijo in utrjujejo znanje o vrstah povedi in preberejo pravilo v učbeniku na str. 40. Povedi delimo na pripovedne, vprašalne in vzklične. S pripovednimi nekaj trdimo ali zanikamo. Pripovedne povedi so lahko trdilne in nikalne. Na koncu pripovednih povedi stoji pika. Vprašalne povedi so tiste, s katerimi nekaj sprašujemo. Na koncu vprašalnih povedi stoji vprašaj. ovedi, s katerimi izrekamo veselje, presenečenje, razburjenje, imenujemo P vzklične povedi. Na koncu stoji klicaj. Povedi, s katerimi nekaj ukazujemo, prepovedujemo ali želimo, so velelne povedi. Če jih povemo s čustveno zavzetostjo, imajo na koncu klicaj, če pa jih povemo brez čustvene zavzetosti, imajo na koncu piko. 57 Pobude Učenci ponovijo, kaj so slikovna sporočila. Povedo, kaj pomenijo narisana slikovna sporočila – učbenik, str. 40, in DZ, str. 24. Narišejo slikovna sporočila. Preberejo pravila, kaj pomenijo slikovna sporočila. Slikovna sporočila ali piktogrami izražajo prepovedi ali ponazarjajo kraj. Učni list 1. Določi vrsto povedi in dodaj ločilo. Kje je Sonja Šla je v trgovino Na polici ni našla zvezka Kam bo napisala nalogo Verjetno bo pisala kar na list Kadar kdo prinese nalogo na listu, je učiteljica tečna kot osa Tečka Zdi se mi, da zvoni telefon Kdo kliče Tiho Se je oglasila Sonja Daj mir, nič ne slišim Takoj mi povej, kdo kliče Ne Oglasila se je Vesna in sporočila, da prinaša Sonji zvezek Ali bosta skupaj pisali nalogo Ne vem Zdaj pa pokliči Sonjo Naj pride domov Naj neha iskati zvezek po vseh trgovinah 58 y 2. Vrste povedi. Napiši poved, dodaj ločilo ali zapiši vrsto povedi. 1. POVED 2. Kje je knjiga 3. LOČILO VRSTA POVEDI klicaj 4. Ne odpiraj vrat 5. Gol velelna poved 6. vprašalna poved 7. klicaj 8. Na polici ni mleka 9. Glej, Aleš gre 10. pika 11. 12. 13. pripovedna poved Ne vstopaj vzklična poved Zapiski 59 4 Lastna imena Zemljepisna lastna imena (Učbenik, str. 41; DZ, str. 25) Pohod na Triglav (Učbenik, str. 46; DZ, str. 27) Cilji Učenci • poslušajo besedilo na CD-ju, • po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, • na zemljevidu poiščejo kraj, • poiščejo nadpomenko za navedene podpomenke, • v skupinah berejo opise gore, reke, naravnega pojava, osebe in pripoved o pohodu, • besedilo obnovijo s svojimi besedami, tako da si bistvene podatke uredijo v miselni vzorec, • obnovo tudi zapišejo, • povedo svoje mnenje o besedilu, • pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu, • sami sestavijo vprašanja o vsebini besedila, • obnovijo opise, ki so jih prej poslušali, • prepoznajo podrobnosti v poslušanem besedilu, • v vprašalnih povedih podčrtajo vprašalnice in povedo, po kom/čem se z njimi sprašuje, • odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na veliko začetnico, • navedejo čim več pomenov besede in jih ponazorijo v povedi, • iščejo pomen besede v SSKJ (in drugih slovarjih in leksikonih), • vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer rabo velike začetnice v eno- ali večbesednih zemljepisnih lastnih imenih, • vadijo rabo velike začetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen, • vadijo rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih, • vadijo rabo male začetnice v funkcijskih nazivih, • odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na veliko začetnico. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 18 na CD-ju. Poslušajo sošolce, ki odgovarjajo na vprašanja ali tvorijo samostojne obnove prebranih besedil. 60 GOVORJENJE Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja. Besedilo obnovijo s svojimi besedami ob pomoči miselnega vzorca. Povedo svoje mnenje o besedilu, ga primerjajo z mnenjem sošolcev in utemeljijo. Pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu. Sami sestavijo vprašanja o vsebini besedila. Obnovijo opise, ki so jih prej poslušali. Prepoznajo podrobnosti v poslušanem besedilu. BRANJE Berejo opise gore, reke, naravnega pojava, osebe in pripoved o pohodu. V SSKJ iščejo pomen za besede, ki jih ne poznajo. PISANJE Zapišejo obnovo prebranega besedila. Pri zapisu odgovorov so pozorni na veliko začetnico. Vadijo težja mesta v pravopisu. m Didaktične zamisli Učitelj spodbudi učence, da ponovijo znanje o lastnih imenih, in na tablo napiše miselni vzorec. VELIKA ZAČETNICA – LASTNA IMENA I MENA BITIJ: osebe, živali, prebivalci dežel, mesta, priimki …, npr. Maks, Pik, Slovenci, Mariborčani, Jakopič ... Z EMLJEPISNA LASTNA IMENA: imena ulic, mest, vasi, dežel, rek, hribov, jezer, morij, planetov ..., npr. Židovska ulica, Ptuj, Boštanj, Slovenija, Soča, Krn, Bohinjsko jezero, Črno morje, Pluton … STVARNA LASTNA IMENA: imena revij, naslovi knjig, filmov, slik, kipov, imena tovarn, podjetij, trgovin ..., npr. Gea, Pastirci, Poletje v školjki, Mislec, Krka, Kepica … Učenci ob posameznih besedah pišejo svoje primere. Igrajo se igro: IME KRAJ DRŽAVA REKA GORA KNJIGA Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učitelj predvaja posnetek št. 18 na CD-ju. 61 Na Vršič Mile Volk: Smo vsi? Kdo manjka? Taja Breznik: Vseh 32 otrok je tu. Rok, boš lahko hodil? Rok: Jasno. Zakaj me imajo vsi za dojenčka? Nič mi ni. Taja Breznik: Samo vprašam. Brez zamere, mulček. Barbara: Gospod učitelj, je daleč do Vršiča? Mile: Ne bo sile. S Tamarja bomo šli po markirani poti mimo Tamarskih slapov čez Sleme, pod Slatnico in ob desetih bomo že na Erjavčevi koči. Od tu pa je le 100 m višinske razlike do Vršiča. Spustili se bomo še do Ruske kapelice. Od tam pa po bližnjicah do Poštarskega doma, kjer bomo jedli malico, kajne, Matej? Matej Trošt: Ja. Vršič je vzpetina v slemenu med Prisojnikom in Mojstrovko. Porasel je z ruševjem in macesni. Nad Erjavčevo kočo je plazovit, v bližini Poštarskega doma pa so med ruševjem tudi večje travnate površine. Janez Petrič: Otroci, še enkrat ponovimo, kaj potrebuje pravi planinec? Maks: Oblečen je kot čebula, da se lažje sleče, če mu je vroče. Marko: Pohodne čevlje, hlače, majico, pulover, anorak. Špela: Na glavi pa kapo s ščitnikom. Matej Trošt: Upam, da imate v nahrbtniku le najnujnejše. Malo vode, majico in nogavice, če boste prepoteni, pa kos kruha. Taja Breznik: Gorskih rož ne trgamo, se razume. Kdor trga rože, tega v gorah ne vidimo radi. Urban: Pa dobro volo vzemte sabo. Če jo bo kdo u Tamar pozabu, bo šu sam nazaj pono. Mile Volk: Gremo. Pot je še dolga. Učenci odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 41. Ustno rešijo 1. in 2. nalogo v DZ na str. 25 (zgoraj) in samostojno zapišejo rešitve. Na zemljevidu poiščejo kraje, ki jih bodo obiskali otroci, učbenik str. 41, 3. naloga. Navedejo zemljepisna lastna imena – učbenik, str. 41, 4. naloga – in jih zapišejo v zvezek. Učitelj razdeli učence v štiri skupine in jim da navodila za delo. Vsaka skupina si izbere enega od opisov v učbeniku na str. 42 do 45 (Jalovec, Soča, Ajdovska deklica in Dr. Julius Kugy) in ga prebere. V SSKJ poiščejo razlago za besede, ki jih ne razumejo. O prebranem besedilu se pogovorijo v svoji skupini. Vsaka skupina pozorno prebere svoje besedilo in si ogleda fotografije. V svoji skupini obnovijo prebrano besedilo. Pripravijo vprašanja, ki jih bodo zastavili drugim skupinam o svoji temi. Vprašanja zapišejo v zvezek. Skupine poročajo in obnovijo svoje besedilo. Vsaka skupina ustno predstavi svojo temo. Člani skupine poročevalca dopolnjujejo. Ko skupina predstavi svojo temo, začne sošolcem iz drugih skupin postavljati vprašanja o besedilu. 62 Sošolci odgovarjajo na vprašanja. Preverijo, koliko so si zapomnili. Predstavitvi prvega besedila sledijo še preostale tri. Učenci ponovijo znanje o vprašalnih povedih. Vedo, kaj stoji na začetku vprašalnih povedi, kaj so vprašalnice in po čem sprašujejo z vprašalnicami, ki so jih uporabili v svojih povedih. Iz izbranega besedila izpišejo manj znane besede in poiščejo razlage zanje v SSKJ – DZ, str. 26, 4. naloga. Učenci preberejo besedilo Pohod na Triglav v učbeniku na str. 46. Učenci še enkrat glasno preberejo vsa lastna imena, ki so jih zasledili v besedilu Pohod na Triglav. Ponovijo, kdaj pišemo veliko začetnico pri večdelnih lastnih imenih. Spoznajo pojem naselbinsko in nenaselbinsko ime. Preberejo pravilo v učbeniku na str. 46. Z emljepisna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska. Naselbinska so imena vasi, mest, trgov in zaselkov. V naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki vas, mesto, trg, naselje, selo, npr. Kranjska Gora, Zidani Most, Babna Gora, Knežja vas, Nova vas, Dolenja Nemška vas, Mali Cirnik, Planina pri Sevnici. Na zemljevidu iščejo imena znanih krajev in gor v bližnji okolici šole, ki so sestavljena iz enega ali dveh delov. Iščejo imena gor, kjer je drugi del obče ali lastno ime (npr. Mala Ojstrica in Tinjanski hrib). Na zemljevidu iščejo naselbinska imena, kjer je drugi del beseda vas, mesto, selo, trg, naselje, in druga naselbinska imena (Novo mesto, Škofja Loka) – učbenik, str. 47, 3. naloga. Utrjujejo rabo velike začetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imenih – učbenik, str. 47, 5. naloga; DZ, str. 26, 5. naloga. Preberejo pravilo o rabi zemljepisnih lastnih imen in vrstnih pridevnikih v učbeniku na str. 46. Ustno odgovarjajo na vprašanja o besedilih, ki so jih brali v skupini – DZ, str. 27, 6. naloga. S popravnimi znamenji popravijo besedilo, ki je napisano z malo začetnico, DZ, str. 27, 7. naloga. Popravljeno besedilo zapišejo v zvezek. Utrjujejo rabo velike začetnice – DZ, str. 27, 9. naloga (npr. Kranjska Gora, Predelov vrh, Zgornja Radovna, Medvedov hrib, Frdamane police), in DZ, str. 28, 10., 11., 12. in 13. naloga. 63 Pobude Narek Dim, Vlasta, Tejč in Klemen prihajajo v šolo z avtobusom. Klemen živi v Podgorici pri Pečah, Tejč in Vlasta v Zgornji Dobravi in Dim v Spodnji Dobravi. Dim ima teto v Gabrju pod Limbarsko goro. V nedeljo gre pogosto k njej na obisk ali pa obišče Zasavsko goro, Slivno ali Kresniški vrh. Zelo rad gre v Tuštanj in si ogleda grad, ki je lepo ohranjen. V Zalogu pod Trojico pa preživlja proste dni Vlasta. Tam ima sestrično Kajo in bratrance Mateja, Gregorja in Luko. Če jim teta Katra dovoli, stečejo na Murovico in pozvonijo na zvonček za dobre želje. Literatura in učni pripomočki Zemljevid Slovenije. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 64 Čestitka in voščilo (Učbenik, str. 48; DZ, str. 29) Cilji Učenci • tiho in glasno razčlenjujejo krajša besedila, in sicer neuradno in uradno voščilo ter uradno in neuradno čestitko, • po prvem branju povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, • v besedilu poiščejo prvine, po katerih so ju prepoznali, • povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja besedilo, • povedo svoje mnenje o tem, kako se bo naslovnik odzval, • svoje mnenje utemeljijo, • povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, • poiščejo v njem jezikovna znamenja, iz katerih so to razbrali, • povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka, • ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila, pri tem so pozorni na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolčevo mnenje in ga primerjajo s svojim. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Primerjajo izdelke. Utemeljujejo svoje mnenje. Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Berejo krajša neumetnostna besedila. Berejo svoje rešitve nalog. 5 d PISANJE Pišejo čestitke oziroma voščila. Didaktične zamisli Učenci prinesejo več različnih vizitk in razglednic, ki so jih dobili za rojstni dan, novo leto ali ob drugih priložnostih. Vizitke in razglednice razvrstijo po mizi in izberejo tisto, ki jim je najbolj všeč. Opišejo fotografijo in povedo, kaj predstavlja in ob kateri priložnosti je bila poslana. Preberejo čestitko. 65 Učenci sodelujejo v pogovoru o čestitanju, priložnostih za čestitanje, pošiljanju čestitk in voščil. Kdaj pošljemo čestitko? Kakšno vizitko izberemo za različne priložnosti? Izdelujete vizitke tudi sami doma? Kakšno besedilo sestavite ob rojstnem dnevu, rojstvu, diplomi, maturi? Ali si pomagate tudi z besedili iz knjig? Učni list 1. Preberi naslednje misli velikih mož in žena in razmisli, ob kateri priložnosti bi jih poslal(a) prijateljem ali sorodnikom. Prijateljstvo je med enakimi ali pa dela ljudi enake. (Aristotel) Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene o pravem času. (Knjiga pregovorov) Zares zna molčati le človek, ki ima veliko povedati. (Češki pregovor) e verjemi vsega, kar slišiš, ne potroši vsega, kar imaš, in ne spi, dokler hočeš. (H. J. N Brown) S posojanjem se knjige ne izgubljajo, razen tistih, ki si jih posebej želel obdržati. (Murphyjev zakon) eličina ni v tem, da nikoli ne padeš, temveč da se po padcu vedno pobereš. (Kitajski V pregovor) ivljenje ni lahko za nikogar. A kaj potem? Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti Ž zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo nadarjeni, in to uresničiti za vsako ceno. (Marie Curie) aže je zadržati na hribu velik kamen, kakor ustaviti malega, ki se vali po bregu. L (Slovenski pregovor) Domišljija je pomembnejša od znanja. (Albert Einstein) 2. Razloži, kaj izražajo misli. 66 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci po vlogah preberejo besedilo Čestitka in voščilo v učbeniku na str. 48. Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o besedilu – učbenik, str. 48, 2. naloga. Učenci preberejo voščilnice in čestitke v učbeniku na str. 49 in se o njih pogovorijo, odgovarjajo na vprašanja na str. 50, 4. naloga. Poudarek. Kaj so sporočevalci poslali ob rojstvu dečka? Kdo so sporočevalci? Kdo so naslovniki? Po čem se uradna čestitka loči od neuradne? Zakaj ima vsaka čestitka tudi datum? V čem se voščilo in čestitka razlikujeta? i Preberejo, kaj je voščilnica in kaj čestitka. (Pravilo v učbeniku na str. 50.) Voščilnica je vizitka ali razglednica za pisanje voščil. Voščilo je želja, da bi se naslovniku zgodilo vse dobro. Čestitka je izraz veselja ob pomembnem dogodku. Čestitke in voščila so lahko ustna ali pisna. Lahko so uradna ali neuradna. Uradna so takrat, kadar jih pišejo predstavniki institucij oz. uradne osebe, neuradna pa takrat, kadar so tvorci in naslovniki v enakovrednem družbenem razmerju. Učenci ustno in pisno rešujejo naloge v DZ, str. 29. Preberejo čestitke in voščilnice, obkrožijo pravilne odgovore in dopolnijo povedi, 1. naloga. Dopolnijo nedokončano voščilo, 2. naloga. Napišejo voščilo sošolki za rojstni dan, 3. naloga. Napišejo uradno čestitko znancu, ki je uspešno opravil maturo, 4. naloga. Napišejo čestitko teti za god, 5. naloga. Določijo sporočevalce in naslovnike, 6. naloga. Preverijo svoje naloge, jih primerjajo s sošolci in popravijo napake. Pobude Učenci pri likovni vzgoji izdelajo več različnih voščilnic oziroma vizitk za različne priložnosti. Pripravijo razstavo zanimivih vizitk, ki so jih naredili doma ali pri pouku. Učenci pišejo čestitke in voščila. 67 Pišejo zanimive in prijazne misli ob različnih priložnostih. Preberejo zapisane misli in se pogovorijo o njih. Gredo v knjižnico in v različnih knjigah iščejo lepe misli. Zapiski 68 Pozdravi (Učbenik, str. 51; DZ, str. 31) Še o pozdravih 6 (Učbenik, str. 53) Cilji Učenci • vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v uradnih in neuradnih položajih, • izbirajo okoliščinam primerno oziroma ustrezno vljudno opravljanje govornega dejanja, lahko kot igro vlog, • presojajo vljudnost sogovorcev, ustreznost njihove besedne oziroma nebesedne govorice (predvsem pozdravov), • svoje mnenje utemeljijo, • tiho in glasno berejo uradne in neuradne pozdrave, • povedo, kdo je sporočevalec, kdo naslovnik, • v besedilu poiščejo jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali, • povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja besedilo, v besedilu pa poiščejo tiste jezikovne prvine, iz katerih so to prepoznali, • povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, v besedilu pa poiščejo tiste jezikovne prvine, iz katerih so to prepoznali, • povedo, ali je besedilo popolno ali ne, in dodajo (če je potrebno) manjkajoče podatke (npr. naslov, nagovor, datum, podpis), • sami tvorijo podobna besedila in pri tem pazijo na estetskost in pravilnost zapisa, vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer izbiro predloga z/s in iz. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce, ki berejo ali govorijo. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v uradnih in neuradnih položajih. BRANJE Berejo besedilo o pozdravih v učbeniku. Tiho in glasno berejo uradne in neuradne pozdrave. V besedilu prepoznavajo uradne ali neuradne prvine. 69 n PISANJE Pisno rešujejo naloge. Dopolnijo povedi. Odgovarjajo na vprašanja. Sami tvorijo podobna besedila in pri tem pazijo na estetskost in pravilnost zapisa. Didaktične zamisli Ustni pozdravi Igra vlog Učenci prevzamejo vloge ljudi iz soseske, npr. učenca, sosede s cekarjem, mamice z otrokom, poslovneža, učitelja ... Predpostavljamo, da se vsi ti ljudje poznajo. Kako se bodo pozdravili? Kdo pozdravi prvi? Kdo odzdravi? Oblikujejo razredni bonton o pozdravljanju. Na raznobarvne lističe napišejo pravila o pozdravljanju in jih obesijo na tablo. Mlajši prvi pozdravi starejšega. Ob pozdravu tistega, ki ga pozdravljamo, pogledamo v oči. Pozdravljamo jasno, razločno, dovolj glasno. Če nas kdo pozdravi, vedno odzdravimo. Zjutraj pozdravimo DOBRO JUTRO, čez dan DOBER DAN, zvečer DOBER VEČER. Ko gremo spat, pozdravimo LAHKO NOČ. Znanca, ki ga v kratkem času večkrat srečamo, pozdravimo le prvič in se mu, ko ga znova srečamo, le nasmehnemo. Pozdravi v družini in šoli Učenci se pogovorijo o svojih navadah pri pozdravljanju. 70 Učni list Ko zjutraj vstanem, vedno pozdravim svoje domače. RES JE NI RES Ko odidem od doma, pozdravim. RES JE NI RES Ko vstopim v razred, pozdravim. RES JE NI RES Pozdravljam vse učitelje na šoli. RES JE NI RES Ne pozdravljam neznancev. RES JE NI RES Mlajše od sebe pozdravljam prvi. RES JE NI RES Starejše od sebe pozdravljam prvi. RES JE NI RES Pozdravljam sosede na cesti. RES JE NI RES Ko grem spat, pozdravim. RES JE NI RES Ko vstopi v razred ravnatelj, pozdravim. RES JE NI RES Pisni pozdravi Učenci prinesejo v šolo več razglednic iz različnih turističnih krajev, od koder so dobili pozdrave. Ogledajo si sporočila in se pogovorijo. Kdaj pošiljamo pisne pozdrave iz turističnih krajev? Komu pošiljamo pozdrave? Ob katerih priložnostih pošiljamo pozdrave? Kdo so sporočevalci in kdo naslovniki? Ali so pozdravi uradni ali neuradni? Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Preberejo pozdrave v učbeniku na str. 51. Upoštevajo različno razpoloženje. Odgovorijo na vprašanja v učbeniku, kako pozdravljamo in zakaj se pozdravi med seboj razlikujejo. Svoje mnenje utemeljijo, ga zagovarjajo ali spremenijo, ko ga primerjajo z mnenji sošolcev, učbenik, str. 51, 2. in 3. naloga. 71 Preberejo pozdrave otrok na gorskem sprehodu, učbenik, str. 51. Odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 52 o pozdravljanju v gorah. Svoje mnenje utemeljijo. Igrajo igre vlog o pozdravljanju, učbenik, str. 52. Vsak učenec ima drugo vlogo: tabornik, deklica, mati z otrokom, očka z dečkom na ramenih ... Srečujejo se in se pozdravljajo. O čem se še planinci pogovarjajo na srečanju v gorah? Pozdravita vedno oba, sporočevalec in naslovnik. Besedilo Še o pozdravih v učbeniku na str. 53 preberejo kot igro vlog. Preberejo pravilo v učbeniku o uradnih in neuradnih pozdravih. Uradni pozdrav je dober dan, neuradni pa živjo, zdravo ... Učenci na tablo napišejo čim več neuradnih pozdravov. Berejo pozdrave, kot da sami naslavljajo naslovnike, učbenik, str. 53, 1. naloga. Zaigrajo več podobnih pozdravov, npr. na morju, v trgovini, na cesti, v dvigalu ... (2. naloga). Pripovedujejo o svojih občutjih (3. naloga). Kako se počutijo, če jim sogovornik prijazno odzdravi? Kakšni občutki jih obhajajo, če jim na cesti ljudje ne odzdravijo? Pisno rešujejo naloge v DZ, str. 31. Dopolnijo povedi (1. naloga). Obkrožijo uradne pozdrave (2. naloga). Odgovarjajo na vprašanja (3. naloga). Zaigrajo uradni pozdrav gasilcev na gasilski vaji (4. naloga). Preberejo vse neuradne pozdrave (5. naloga). Zaigrajo pozdravljanje pri zdravniku, v knjižnici in na tržnici (6. naloga). Učenci poskušajo razložiti razliko: pozdrav z gora, pozdrav iz Portoroža. 72 Z/s pišemo, kadar smo na nečem, iz pa, kadar smo v nečem. Ponovijo, kdo je naslovnik in kdo sporočevalec, DZ, str. 32, 1. naloga. Napišejo pozdrave staršem, pazijo, da so naslovi in sporočila pravilno oblikovani (2. naloga). Vadijo rabo predlogov iz ali z/s, 3. naloga. Preberejo razglednico in odgovorijo na vprašanja v 4. nalogi. Napišejo pozdrave pisateljici Desi Muck, 5. naloga. Učenci zaigrajo pozdrave različnih obiskovalcev, ki vstopijo v razred, učbenik, str. 54, 6. naloga. Pobude Učenci napišejo spis z naslovom Sosed mi nikoli ne odzdravi, učbenik, str. 53, 4. naloga. Zapiski 73 7 Opis rastlin (Učbenik, str. 55; DZ, str. 34) Cilji Učenci • tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer poljudnoznanstvena, povezana s temami drugih predmetnih področij, npr. opis rastline, • ob učiteljevi pomoči po drugem branju uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga upovedijo ter tako ustno obnovijo (lahko tudi pisno), • povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti, • v besedilu iščejo ustrezne podatke, • opazujejo rastline v svoji okolici in opišejo njihove zunanje značilnosti, • iz opisa ugotavljajo, kakšna je rastlina, • poimenujejo in opisujejo rastline ob pomoči poljudne literature, • povedo, kaj vse bi lahko poimenovali z dano besedo, • navedejo čim več pomenov iste besede in jih ponazorijo v povedi, • iz preprostih opisov prepoznajo rastline in jih poimenujejo (tudi s sopomenkami). Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Pozorno poslušajo sošolce in njihovo mnenje oziroma ugotovitve primerjajo s svojimi. GOVORJENJE Ob pomoči miselnega vzorca obnovijo besedilo. Sodelujejo v pogovoru. Povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti. Odgovarjajo na vprašanja. Opisujejo rastline. BRANJE Tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila. V besedilu iščejo ustrezne podatke. PISANJE Bistvene podatke uredijo v miselni vzorec in ga pisno obnovijo. Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Zapišejo opis rastline. 74 Didaktične zamisli 1. Učitelj razdeli učencem knjige ugank. Učenci poiščejo uganke o rastlinah in jih zastavijo sošolcem. Sprva bela kot sneg, potem zelena kot trava, nazadnje rdeča kot kri. Kaj je to? (češnja) Sonce ga kuha, roka trga, noga tlači, usta užijejo. (grozdje) V cvetu mladosti najslajše dišim, v zrelosti svoji pa kmeta redim. (ajda) Zlato valovje krog in krog, bredem do pasa, ne zmočim si nog. (pšenica) Učenci poskušajo rešiti uganke. Razložijo, da je uganka zaokrožena misel, ki ponuja rešitev. 2. Učitelj prinese v razred rastlino/lončnico, ki si jo učenci natančno ogledajo. Nato prosto opisujejo vse, kar opazijo na rastlini. Poročajo, na kaj so bili pozorni pri opisu rastlin, in sestavijo miselni vzorec. vrsta kje se nahaja uporabnost velikost korenine RASTLINA razmnoževanje zunanja podoba nega LISTI oblika velikost CVETOVI barva barva oblika velikost vonj 75 Učenci si ogledajo poljudnoznanstveno literaturo, kjer so predstavljene sobne rastline, gozdne, planinske in travniške rože, drevesa, sadje, poljski pridelki, gozdni sadeži ... Izberejo si rastlino, ki jo dobro poznajo, in jo ob pomoči miselnega vzorca predstavijo sošolcem. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učitelj pritrdi na tablo slike rastlin iz knjige Sto znamenitih rastlin na Slovenskem ali pripravi kakšno drugo obliko predstavitve alpske možine, kranjskega jegliča, Zoisove zvončnice, kranjske lilije in divjega klinčka. Poklicani učenci ob fotografijah opišejo rastline. Sošolci ob pomoči učiteljevih vprašanj dopolnijo opis. Glasno preberejo vse opise v učbeniku, str. 55. Učenci se razdelijo v pet skupin. Vsaka skupina si izbere eno od rož, ki jo bo podrobno opisala. V vsaki skupini ponovno preberejo opise svojih rastlin. Obnovijo besedilo. Zapišejo si vprašanja o izbrani rastlini, ki so jim v pomoč pri opisu. Svojo rastlino predstavijo ob pomoči miselnega vzorca. Če želijo o izbrani rastlini izvedeti več, pogledajo še v knjigo Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Napišejo, katere trditve veljajo oziroma ne veljajo za njihovo rastlino. Vsaka skupina poroča o svojih izbranih rastlinah. Ko vsi učenci predstavijo svoje rastline, postavljajo trditve o rastlinah, npr. Alpska možina ima slikovito narezljane ogrinjalne liste. Ogrinjalni listi niso bodeči. Alpska možina je zavarovana. Najdemo jo na Gorenjskem. Bohinjski pastirji se nikoli niso zmenili za to rastlino. Alpska možina je izumrla. RES JE RES JE RES JE RES JE RES JE RES JE Učenci izberejo trditev in jo utemeljijo. Preberejo pravilo o opisu rastline v učbeniku na str. 56. astline pišemo z malo začetnico, razen če je poimenovanje izpeljano iz R lastnega imena. Učenci v poljudnoznanstveni literaturi poiščejo čim več takih imen. Sestavijo kratke uganke o znanih rastlinah, učbenik, str. 57, 3. naloga. Iščejo sopomenke (4. naloga). 76 NI RES NI RES NI RES NI RES NI RES NI RES Sopomenke so besede, ki pomenijo skoraj enako. Učenci po predhodnem pogovoru tiho in glasno rešujejo naloge v DZ, str. 34. Preberejo stolpca in ju povežejo (1. naloga). Razložijo pomene manj znanih besed in iščejo podatke v SSKJ (2. naloga). Naloga je zahtevnejša, zato je v razredu verjetno ne bodo znali rešiti vsi. Namenjena je višjemu nivoju. Odgovorijo na vprašanja o opisu rastlin (3. naloga). Pomagajo si s podatki v učbeniku na str. 55. V 4. nalogi dopolnijo povedi, pomagajo si s podatki v učbeniku. Poiščejo več podobnih izrazov (7. naloga). Učenci ustno opisujejo rastline, ki jih imajo na okenski polici v razredu, in rastline na fotografijah v poljubnih knjigah. Pomagajo si z miselnim vzorcem na tabli. Ustno opišejo najbolj znano rastlino v domačem kraju (DZ, str. 35, 5. naloga). Rastlino opišejo tudi pisno. Oblikujejo skupno pravilo za opisovanje rastlin, živali, oseb in predmetov; preberejo pravilo v učbeniku na str. 56. Pobude Zaigrajo prizore, v katerih nastopajo rastline, ki govorijo – učbenik, str. 57, 5. naloga. Pripravijo razstavo fotografij in živih primerkov zanimivih rastlin, npr. sekvoje, mesojede rastline, eksotične rastline, ki jih opremijo z njihovimi opisi. Obiščejo knjižnico, poiščejo knjige o rastlinah v Sloveniji in pripravijo govorni nastop. Literatura Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 1990. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 77 8 Pripoved Bajeslovna bitja v slovenskih ljudskih pripovedih (Učbenik, str. 57) Velikani so gradili naše gore (DZ, str. 36) Iz Špelinega dnevnika (Učbenik, str. 60) Cilji Učenci • preberejo pogovor, kratko neumetnostno besedilo in dnevnik ter besedila razčlenijo po odstavkih, • ustno obnovijo besedilo, • povedo svoje mnenje o besedilu in ga utemeljijo, • pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu, • sestavijo vprašanja o vsebini besedila, • razumejo prebrano besedilo, • v besedilu poiščejo zahtevani podatek, • besedam iščejo protipomenke, • sami pišejo kratka besedila, in sicer pripoved o življenju ljudi nekoč in danes in o bajeslovnih bitjih, ki »živijo« v pripovedih v njihovih krajih, • pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca, • po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, • pred pisanjem osnutka napišejo naslov in določijo vrsto besedila, • miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek, • po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/ sošolcev/priročnikov/staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake, • prepišejo besedilo, pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila, izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, svoja besedila primerjajo in presojajo. 78 Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo branje sošolcev. Prisluhnejo ostalim odgovorom na vprašanja in jih primerjajo s svojimi. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Ustno obnovijo besedilo. Povedo svoje mnenje o besedilu in ga utemeljijo. Pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu. Sestavijo vprašanja o vsebini besedila. S smiselnimi odgovori na vprašanja dokažejo, da razumejo prebrano besedilo. BRANJE Berejo pogovor, neumetnostno besedilo in dnevnik. Besedila razčlenijo po odstavkih. PISANJE Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Pišejo kratka besedila (pripovedi o življenju ljudi nekoč in danes in o bajeslovnih bitjih, ki »živijo« v pripovedih v njihovih krajih). Pred pisanjem izdelajo ogrodje miselnega vzorca. Po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca. Pred pisanjem osnutka napišejo naslov in določijo vrsto besedila. Didaktične zamisli Učitelj razdeli učencem lističe, na katerih so naslednje besede. VILA BELA ŽENA ROJENICA SOJENICA AJDOVSKA DEKLICA DIVJA ŽENA VELIKAN HRUST DIVJI MOŽ HOSTNIK AJD POVODNI MOŽ VAMPIR DIVJA JAGA HIŠNI ŠKRAT ČADEŽ VEDOMEC KRESNIK ŠKRAT VOLKODLAK GOZDNI ŠKRAT GORSKI PRITLIKAVEC PALČEK MORA POLJSKI ŠKRAT HIŠNI DUH ORKO Učenci poskušajo razložiti, kaj pomenijo napisana imena. Kdo je to? Kakšen je? Je to bitje dobro ali hudobno? 79 Kakšna je njegova zunanjost? Kje živi? Kaj dela? Kdaj in kje ste že slišali zanj? (Učitelju je v pomoč zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi.) x Učitelj vodi pogovor o prebranih knjigah o bajeslovnih bitjih. Učenci pripovedujejo pripovedi o bajeslovnih bitjih, ki krožijo v njihovem kraju. Pripovedujejo o ostankih iz davnine v njihovem kraju. Pri likovnem pouku lahko rišejo bajeslovna bitja. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci po vlogah preberejo besedilo Bajeslovna bitja v slovenskih ljudskih pripovedih v učbeniku na str. 57. Drugi učenci pogovor med Rokom, Urbanom, Barbaro, Katarino, Maksom in Markom pozorno poslušajo in potem odgovorijo na vprašanja ob besedilu, učbenik, str. 57, 1. naloga. Kdo zna pripovedovati zanimive pripovedke? O čem je pripovedoval pastir Urban? Iščejo protipomenke za besede v besedilu. Učenci se razdelijo v dvojice. Kar eden trdi, drugi zanika. bel – črn velik – majhen vsakokrat – nikoli Protipomenke so besede z nasprotnim pomenom. Učitelj prebere besedilo Velikani so gradili naše gore. Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu. Koliko odstavkov ima besedilo? O čem govori besedilo v uvodu, o čem v jedru in o čem v zaključku? Koliko odstavkov ima jedro? Kakšna je bila prvotna dežela naših prednikov? Katera krajevna imena so dobila ime po njih? Poiščejo razlago za manj znane besede v SSKJ. Iščejo sopomenke in protipomenke za izbrane besede iz besedila. Ustno obnovijo prebrano besedilo. 80 V učbeniku preberejo pravilo, kaj je obnova. Obnova je besedilo, ki nastane po prebranem ali poslušanem besedilu. V njem so vsi bistveni podatki iz besedila v istem časovnem zaporedju, povedani z lastnimi besedami. Učenci v knjižnici poiščejo knjige iz zakladnice ljudskih pripovedi in v njih preberejo zgodbe o bajeslovnih bitjih (6. naloga). Napišejo pripoved o bajeslovnih bitjih, ki kroži v njihovem kraju (7. naloga). Učenci rešujejo naloge v DZ, str. 36. Poiščejo čim več izrazov, ki povedo, kakšni so bili velikani (1. naloga). Ustno razložijo manj znane besede in te besede uporabijo v novih povedih (2. naloga). Preberejo kratka sporočila in jih povedo drugače (3. naloga). Ustno dopolnijo besedilo (5. naloga). Krepko tiskane besede nadomestijo z drugimi besedami tako, da pomen ostane isti (6. naloga). Poiščejo besede z nasprotnim pomenom (7. naloga). Opazujejo jutranjo svetlobo ter svetlobo pred mrakom ali pred nevihto. Opazujejo svečo in odseve obrazov v njej (8. in 9. naloga). Utrjujejo znanje o zemljepisnih lastnih imenih (10. naloga). Razložijo, kaj pomenita pojma naselbinsko in nenaselbinsko ime. Razložijo imena v domačem kraju, ki spominjajo na prastare čase (11. naloga). Pomagajo si z Leksikonom krajevnih imen. večbesednih naselbinskih imenih pišemo vse z veliko začetnico, izjeme so V le neprvi predlogi in samostalniki vas, selo, mesto, trg, naselje. V večbesednih nenaselbinskih imenih pišemo prvo besedo vedno z veliko začetnico, neprve besede pa z malo, če niso lastno ime, npr. Gospodarsko razstavišče, Cesta v Mestni log, Goriška brda, Julijske Alpe. Pogovor o dnevniku. Kdo v razredu piše dnevnik? Kaj zapisujejo vanj? Ali dnevnik skrivajo pred domačimi, da ti ne bi brali njihovih skrivnosti? So prebrali kakšen zanimiv dnevnik? Poznajo dnevnik Ane Frank? Opisujejo dogodke, ki so se jim vtisnili v spomin in bi jih zapisali v dnevnik. 81 Učenci preberejo stran iz Špelinega dnevnika v učbeniku na str. 60. Pogovorijo se o njenih doživljajih. Ovrednotijo dnevnik. Učenci odgovarjajo na vprašanja, učbenik, str. 60, 2. in 3. naloga. Pobude Na sprehodu ali izletu opazujejo, ali so v njihovem kraju ostanki pradavnih ljudi, učbenik, str. 59, 8. naloga. Obiščejo muzej in si ogledajo orodje in orožje nekdaj živečih ljudi (9. naloga). Učitelj predlaga učencem, da bi tudi oni pisali dnevnik. Skupaj načrtujejo delo. O čem bodo pisali? Kdaj? Katere teme jih zanimajo? Učenci si v knjižnici ogledajo nekaj znanih dnevnikov, npr. Župcin dnevnik Majde Koren. Preberejo nekaj odlomkov in jih komentirajo. Doma v celoti preberejo dnevnik. Napišejo stran v svoj dnevnik. Literatura Zakladnica slovenskih pripovedi. Radovljica: Didakta, 1999. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Slovenska krajevna imena. Leksikon. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. Majda Koren: Župcin dnevnik. Ljubljana: Karantanija, 2004. Zapiski 82 aravoslovni dan v N Prekmurju (Učbenik, str. 62; DZ, str. 39) III Cilji Učenci • preberejo ali poslušajo neumetnostno besedilo, • v besedilu poiščejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu, npr. na zemljevidu), • v besedilu poiščejo neznane besede, razlago zanje pa poiščejo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, • po različnih virih iščejo podatke, sestavijo vprašanja, s katerimi bodo med sošolci izvedli anketo o poznavanju Prekmurja, • tvorijo neumetnostna besedila (pripravijo referat), in sicer opis pokrajine, opis ljudi/ živali, ki živijo v tej pokrajini, pripoved o kakšnem dogodku. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 19 na CD-ju. Poslušajo predstavitve svojih sošolcev. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Ustno tvorijo krajše neumetnostno besedilo, in sicer opis pokrajine, opis ljudi/živali, ki živijo v tej pokrajini, pripoved o kakšnem dogodku. Izvedejo anketo. BRANJE Berejo besedilo v učbeniku. Berejo zemljevid in se orientirajo na njem. Berejo različne vire z informacijami o Prekmurju. PISANJE Napišejo odgovore na vprašanja. Pripravijo referat na temo Prekmurje (značilnosti pokrajine, življenje ljudi v tej pokrajini, zanimivi dogodki). Didaktične zamisli Učitelj v razred prinese zanimive posnetke iz Prekmurja (med drugim tudi posnetke s tipičnimi prvinami Prekmurja, npr. štorkljo). Z učenci se pogovarja o tem, ali vedo, 83 od kod so posnetki. Ko skupaj ugotovijo, da gre za Prekmurje, preberejo besedilo v učbeniku na str. 62–63. Lahko izvede tudi igrico, in sicer pokaže fotografije enemu od učencev, ostali pa mu zastavljajo vprašanja o tem, kaj je na fotografiji. Učenec lahko odgovarja le z da ali ne. Pri tem učenci vadijo oblikovanje odločevalnih vprašanj, na katera je odgovor da ali ne. Odločevalna vprašanja so tista, ki se začenjajo z vprašalnim členkom ali (pogovorno a), lahko so oblikovana tudi le z zamenjanim besednim redom (npr. Ali je to Prekmurje? A je to Prekmurje? Je to Prekmurje?). Končna intonacija pri teh vprašanjih je (v nasprotju s poizvedovalnimi ali dopolnjevalnimi vprašanji, ki se začenjajo z vprašalnimi zaimki in prislovi, npr. kaj, kje, zakaj, odgovor nanje pa je informacija, po kateri sprašujemo, kjer je intonacija padajoča) rastoča. Pomembno pri tem je, da učenci sledijo izbrani strategiji oblikovanja vprašanj in da izberejo govornemu položaju primerno obliko. Druga možna motivacija je ogled katerega od slovenskih filmov s tematiko Prekmurja, npr. Strici so mi povedali, ki je bil posnet po delu Miška Kranjca … Film si lahko prej ogledajo skupaj, iztočnica pa je lahko tudi ogled filma, ki so ga morda vrteli na televiziji. Izhodišče je lahko tudi obisk koncerta katerega od prekmurskih glasbenikov ali skupin, npr. Vlada Kreslina, Beltinške bande … Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci preberejo 3. poglavje okvirne zgodbe (učbenik, str. 62–63), nato pa sledi samostojno odgovarjanje na vprašanja v 1. nalogi. Variantno lahko še pred odgovarjanjem na vprašanja v 1. nalogi učbenika učenci samostojno nadaljujejo zgodbo (DZ, 1. naloga) in nato po 1. nalogi iz učbenika rešijo še 2. nalogo iz DZ, v kateri ugotavljajo, ali so trditve resnične ali ne. Spodbudimo učence k temu, da svoje odgovore utemeljijo, saj so nekatera vprašanja taka, da so lahko pravilni oziroma ustrezni vsi odgovori, v njih pa lahko kažejo svoje kritično mnenje. V prebranem besedilu Naravoslovni dan v Prekmurju poiščejo neznane besede in jih poskušajo skupaj razložiti. Če ne najdejo razlage zanje, besede poiščejo v SSKJ in preberejo razlago (2. in 3. naloga). Na zemljevidu Slovenije poiščejo Prekmurje (4. naloga) in povedo, kako je nastalo ime pokrajine. Nato učitelj vodi pogovor o tem, na katere vsebine smo pozorni, ko predstavljamo neko pokrajino. Pri tem učenci aktivno sodelujejo. Ob pogovoru lahko nastaja tabelska slika z miselnim vzorcem, ki predstavlja poglavja v referatu. Prekmurje v sredini miselnega vzorca v učbeniku na str. 64 lahko nadomesti splošni izraz, npr. POKRAJINA. Ko predstavljamo pokrajino, predstavimo najprej njeno • lego (kje), • zgodovino (od kdaj), • značilnosti, • jezik (narečje, dvojezičnost), • ljudi, • posebnosti (npr. živali, rastline, običaje …). 84 Učenci se razdelijo v skupine in samostojno doma ali med poukom poiščejo čim več podatkov o Prekmurju. Učitelj lahko v ta namen v razred prinese nekaj knjig, npr. Enciklopedijo Slovenije, če je učilnica ustrezno opremljena, pa lahko učenci iščejo podatke tudi na internetu. V skupinah nato pripravijo krajša neumetnostna besedila, in sicer opis pokrajine, opis ljudi ali živali, pripoved o kakšnem dogodku, ki je posebej zaznamoval Prekmurje (6. naloga). Svoja besedila nato predstavijo sošolcem, skupaj lahko na ta način oblikujejo daljšo predstavitev Prekmurja. O besedilih se pogovarjajo in razmišljajo, kaj bi lahko še dodali. Pri 7. nalogi se učenci v parih ali manjših skupinah pogovarjajo o tem, ali so že bili v Prekmurju, kaj so videli, kaj jih je pritegnilo. Razmišljajo o tem, ali morda poznajo ali so že slišali za katerega znanega Prekmurca, morda pisatelja ali pevca. Pripravijo vprašanja, ki bi jih zastavili tej znani osebi (8. naloga). Kot dodatno (9.) nalogo lahko učenci pripravijo vprašanja za anketo, ki jo izvedejo med učenci svoje osnovne šole. Vprašanja morajo biti oblikovana tako, da bodo pokazala, kako dobro učenci poznajo Prekmurje in njegove značilnosti, znane osebe … Variantno lahko učenci šele na koncu obravnave enote v učbeniku samostojno nadaljujejo zgodbo (DZ, 1. naloga), nato pa rešijo še 2. nalogo iz DZ, v kateri ugotavljajo, ali so trditve resnične ali ne. Spodbudimo jih k temu, da svoje odgovore utemeljijo, saj so nekatera vprašanja taka, da so lahko pravilni oziroma ustrezni vsi odgovori, v njih pa lahko kažejo svoje kritično mnenje. Pobude Rezultate ankete, ki so jo učenci izvedli v 9. nalogi, lahko predstavijo v obliki poročila za šolski časopis ali radio. Enak projekt naj učenci izvedejo tudi za svoj kraj oz. za posamezne slovenske pokrajine. Zberejo naj podatke o njem in jih posamezno ali v skupinah predstavijo v obliki referata ali plakata. V razredu lahko pripravijo razstavo o svojem kraju in pokrajini. Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987–2002. Slovenski kraji, drobtinice Evrope. Zapiski q 85 1 Prekmurje nekoč in danes (Učbenik, str. 65; DZ, str. 39) Cilji Učenci • pišejo o življenju v Prekmurju nekoč in danes, pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca, • pred pisanjem osnutka napišejo naslov in določijo vrsto besedila, • miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek, • izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, svoja besedila primerjajo in presojajo, • tiho (in glasno) berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer obrazce (anketni list), v besedilu iščejo podatke (tudi v njegovem nebesednem delu, npr. pri rezultatih ankete), • ob učiteljevi pomoči (ali sami) uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno upovedijo ter tako ustno, lahko tudi pisno, obnovijo, spoznavajo pojem anketa. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce, ki odgovarjajo na anketna vprašanja. Poslušajo sošolce, ki utemeljujejo svoje mnenje. GOVORJENJE Učenci odgovarjajo na anketna vprašanja in se pogovarjajo s sošolci o odgovorih. Pogovarjajo se o zanimivih trditvah. Pripravijo govorno vajo o Prekmurju. BRANJE Berejo anketna vprašanja in odgovore nanje. PISANJE Pišejo odgovore na anketna vprašanja in pripravijo poročilo o poteku ankete in njenih rezultatih. Pišejo načrt za zbiranje podatkov. Predstavijo Prekmurje in svoj domači kraj. Didaktične zamisli Anketo, ki ste jo izvedli v prejšnjem poglavju, si zdaj še enkrat podrobno oglejte. Ugotovite, o čem ste spraševali anketirane. Koga vse ste spraševali? Kako ste se na anketo pripravili? Učitelj lahko v razred prinese tudi kakšno anketo, ki jo je reševal sam 86 ali pa je bila objavljena v časopisu. Lahko jo prinesejo tudi učenci sami. Pogovorite se o njej, o njenem namenu in rezultatih, če so objavljeni. Učenci naj razmislijo o načrtu, kako se lotiti ankete in kaj vse je treba pripraviti, preden jo izvedemo. Razmišljajo naj, kaj je namen anket in kaj to sploh je. Anketa je zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Preden se lotimo dela z učbenikom, rešimo naloge v DZ na str. 39 (od 1 do 7). Učenci namreč pripravijo načrt zbiranja podatkov (1. naloga). Načrt lahko napišejo v različnih oblikah, od miselnega vzorca do alinej ali v krajšem besedilu. Učitelj se o obliki odloči glede na skupino. Učenci naj nato povedo čim več virov, kjer bi lahko našli podatke o Prekmurju (2. naloga). Učitelj jih lahko zapisuje na tablo, saj bo seznam učencem pomagal pri drugih podobnih nalogah. Lahko pa možne vire zapisujejo tudi učenci ali eden od njih. Za domačo nalogo pripravijo govorno vajo o Prekmurju (4. naloga), nato pa ob govornih nastopih ocenjujejo nastope sošolcev in jih ovrednotijo (5. naloga). Pri tem si lahko pomagajo s tabelo, v kateri označijo, ali so bile prvine prisotne ali ne. Učni list Govorni nastop DA NE KOMENTAR Izbral(a) je ustrezno temo. Bil(a) je jasen(na) in natančen(na). Upošteval(a) je, da govori – govoril(a) je dovolj počasi in razumljivo. Govoril(a) je in ne bral(a). Govoril(a) je v knjižnem jeziku. Gledal(a) je naslovnike in ni preveč mahal(a) z rokami. Uporabljal(a) je ustrezna pomagala (slike …). 87 z Učenci naj pripravijo vprašanja o Prekmurju za sošolce, ti pa naj nanje odgovarjajo. Poskušajo naj oblikovati čim več različnih vprašanj. Pri tem vadijo oblikovanje vprašanj tako, da ne bo vedno možen le odgovor da ali ne ali pa informacija, po kateri sprašujemo. Zastavljajo naj kompleksnejša vprašanja, ki zahtevajo daljše odgovore, npr. Kakšno je tvoje mnenje o … Zakaj je po tvojem mnenju v Prekmurju veliko zdravilišč? … Doma lahko pripravijo tudi plakat o Prekmurju (6. naloga) in za domačo nalogo napišejo kratko predstavitev Prekmurja (7. naloga, učbenik, str. 64). Učenci nato preberejo vprašanja iz kratke ankete v 1. nalogi v učbeniku na str. 65. Ugotovijo naj, kaj manjka v anketi. To so navodila za reševanje, ki naj jih učenci napišejo. (Npr. Obkroži pravilno trditev. Podčrtaj pravilno trditev.) Nato naj še sami odgovorijo na vprašanja. Svoje odgovore primerjajo s sošolci (2. naloga) in ugotovijo, kdo bolje pozna Prekmurje. Utemeljijo naj, kdo po njihovem mnenju bolje pozna Prekmurje in zakaj tako mislijo (3. naloga). V 4. nalogi so navedene tri trditve, učenci pa naj jih komentirajo. Povedo naj, ali se z njimi strinjajo ali ne in zakaj. Po obravnavi Prekmurja sledi sklop nalog, vezanih na domači kraj (DZ, str. 40). Učenci podobno kot za Prekmurje poiščejo čim več podatkov o svojem domačem kraju. Pri tem si lahko pomagajo s seznamom virov, ki so si ga zapisali oziroma ga je zapisal učitelj ob obravnavi Prekmurja. V 2. nalogi, ki jo lahko izvedemo kot kviz, v katerem sodelujejo tri ali več ekip (učence razdelimo v manjše skupine), učenci najprej oblikujejo vprašanja o svojem kraju, nato pa jih zastavijo drugim ekipam. Tista ekipa, ki pravilno odgovori na največ vprašanj, najbolje pozna svoj kraj. Vprašanja zberite in naj služijo kot pomoč pri oblikovanju predstavitve vašega kraja (4. naloga). Učenci v 3. nalogi pripravijo anketna vprašanja in izvedejo anketo med naključno izbranimi starejšimi prebivalci kraja o tem, kakšno je bilo življenje v njihovem kraju nekoč. Pri oblikovanju ankete si lahko pomagajo z vprašanji, ki so jih zastavili sošolcem v 2. nalogi, dopolnijo pa jih še z vprašanji o življenju nekoč. Rezultate ankete nato predstavijo v razredu. Rezultati naj bodo predstavljeni tudi grafično, npr. v obliki grafov ali potičk. Četrta naloga ponuja nekaj tem za oblikovanje predstavitev. Učenci izberejo eno, učitelj pa izbere obliko predstavitve. Lahko je to pisna predstavitev, govorni nastop ali pa predstavitev posterja v obliki miselnega vzorca, dopolnjenega z zbranim gradivom. Pobude Trditve iz 4. naloge v učbeniku na str. 65 so lahko izhodiščni stavek za učenčev govorni nastop ali spis. Zadnja trditev je lahko tudi izhodišče za pogovor npr. o Ferdu Godini in njegovem romanu Bele tulpike, če ga učenci poznajo. Učitelj učence vpraša, ali jih morda bele tulpike na kaj spominjajo. 88 Zapiski 89 2 Opis živali (Učbenik, str. 66; DZ, str. 40) Cilji Učenci • preberejo kratko neumetnostno besedilo, in sicer opis živali, • odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih v besedilu, • sami tvorijo podobno besedilo, • iz preprostih opisov prepoznajo žival, sami tvorijo vprašanja o živali, ki jo učenec opisuje z nebesednim jezikom, poslušajo kratko neumetnostno besedilo in poskušajo iz opisa prepoznati, za katero žival gre, • ustno tvorijo opis živali, lahko ga tudi zapišejo, • poslušajo pogovor na CD-ju, povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev oziroma čustveno ozračje pogovora, in svoj odgovor utemeljijo, • učenci berejo kratko neumetnostno besedilo, • primerjajo prebrano besedilo s prejšnjim, ki so ga poslušali na CD-ju, ugotavljajo razlike med besediloma, vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer veliko (ob lastnih imenih) in malo začetnico za praznike. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetka št. 20 in 21 na CD-ju. Poslušajo sošolce in učitelja. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Tvorijo opis živali. Primerjajo različne opise in utemeljujejo razlike. BRANJE Berejo besedila v učbeniku in delovnem zvezku. PISANJE Napišejo opis živali. Dopolnjujejo povedi z manjkajočimi besedami. c Didaktične zamisli Učitelj opiše npr. znano žival iz berila. Učenci pa ugibajo, katera žival je to. Učitelj prinese v razred nekaj slik znanih živali iz časopisov ali revij. Eden od učencev skuša brez besed ponazoriti, katera žival je to, drugi pa ugibajo. 90 Eden od učencev gleda sliko znane živali, drugi v razredu pa mu zastavljajo vprašanja o tem, katera žival je to. Učenec odgovarja le z da ali ne. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci preberejo besedilo o ptičih v 1. nalogi v učbeniku na str. 66, nato pa odgovorijo na vprašanja v 2. nalogi. Skupaj z učiteljem ugotovijo, za katero vrsto besedila gre. Ker je to opis, ponovijo, kaj je zanj značilno. Pozorni smo na naslednje prvine. Predstavitev živali (vrsta, okolje, v katerem živi …). Zunanjost (velikost, deli telesa, dlaka, perje, barva …). Vedenje in navade (krotek, napadalen, odnosi z drugimi živalmi, odnos do človeka, prehranjevanje …). V 3. nalogi učenci opišejo ptiča na sliki, v četrti pa sošolcu zastavljajo vprašanja o tem, katero žival je ta posnemal z gibi. Pri tem si lahko pomagajo z naslednjimi prvinami. življenjski prostor (morje, gozd, zrak ...) tip, družina, vrsta videz (dlaka, perje, barva, postava …) divja/domača ŽIVAL premikanje (se plazi, leti, dobro teče, skače …) značaj (krotka, krvoločna, roparica …) navade (prehranjevanje, razmnoževanje, gnezdenje …) Pri 5. nalogi učenci poslušajo posnetek št. 20 na CD-ju. Konj je štirinožna rastlinojeda žival. Na vsaki nogi ima po eno samo kopito, zato ga imenujemo tudi lihoprsti kopitar. Zaradi te lastnosti in dolgih močnih nog je konj hiter in neutrudni tekač. Je družabna žival, ki živi v čredah. Danes poznamo skoraj 200 konjskih pasem. Med njimi so tudi lipicanci, ki jih krasita snežno bela koža in dolga črna griva. 91 V DZ na str. 40 v 1. nalogi obkrožijo fotografijo živali, ki je opisana na poslušanem posnetku, nato pa opišejo še drugo žival. Nato rešijo naloge v DZ na str. 40 in 41. V 2. nalogi dopolnijo besedilo z manjkajočimi besedami, v 3. pa ustno opišejo svojo najljubšo žival, pri tem si pomagajo z miselnim vzorcem. V DZ lahko prilepijo tudi njeno sliko. Četrta naloga je namenjena igri – učenci ugibajo, katera žival je na sliki. Učenci prinesejo v šolo različne slike in fotografije živali, nato pa si izberejo eno. Drugi učenci ugotavljajo, katera žival je na sliki. Zastavljajo odločevalna vprašanja, učenec pa odgovarja z da ali ne. V 5. nalogi učenci za domačo nalogo v zvezkih opišejo smešen dogodek, ki se je zgodil njihovi najljubši živali. V 6. nalogi pa sošolcu zastavljajo vprašanja o njegovem hišnem ljubljenčku. Pri sedmi nalogi v DZ na str. 41 učenci na podlagi svojih izkušenj z opisom dopolnijo pravilo. Dopolnijo ga lahko samostojno ali pa skupaj s sošolci in učiteljem povzamejo značilnosti besedila, ki so jih spoznali pri branju in analizi besedil. Ponovimo. Besedilo, v katerem opisujemo rastlino, žival, osebo ali predmet, imenujemo opis. V opisu predstavimo zunanjost, kraj, kjer živi ali se nahaja, način življenja osebe, način razmnoževanja rastline ali živali, za kaj predmet uporabljamo. Spet sledi delo z učbenikom, in sicer na str. 68 in 69. Učenci najprej preberejo besedilo in pogovor na str. 68. Pogovorijo se o besedilu. Odgovorijo na vprašanja. Kdo se pogovarja? O čem se pogovarjajo? Kateri odgovor izstopa iz pogovora? Zakaj? V 7. nalogi v učbeniku učenci nato poslušajo telefonski pogovor med Špelo in Barbaro (CD, posnetek št. 21). Špela: Halo, Barbara, veš, kaj so mi povedali prvošolčki, da jih je prinesla štorklja. Barbara: Kaj pa je to kaj takega? Ko sem bila majhna, sem tudi jaz mislila, da sta me ati in mami dobila od štorklje. Špela: Kaj si nora? Barbara: Ma ne, veš, to je zgodbica za otroke. Jutri ti prinesem eno otroško knjigo. V njej boš lahko to zgodbico prebrala. Špela: Ojoj, ojoj. Prav. 92 Učenci razmišljajo o tem, kakšno je Špelino razpoloženje med pogovorom. Odgovorijo na vprašanja v 8. nalogi, učbenik, str. 68, in primerjajo svoje odgovore. Utemeljijo svoje mnenje. s Nato preberejo Zgodbico o štorklji in odgovorijo na vprašanji v 9. in 10. nalogi v učbeniku na str. 69 ter napišejo spis z naslovom Prinesla me je štorklja (8. naloga v DZ na str. 41). Štorklja je torej dobra vila in staršem prinese za darilo otroka, kdo pa prinaša darila ob praznikih? Učence ob 11. nalogi v učbeniku opozorimo na velike in male začetnice. Pobude Učenci v učbeniku poiščejo podatek, kdo je avtor knjige Štorklja gre v pokoj, v knjižnici ali na internetu pa najdejo še druge podatke o knjigi. Zapiski 93 3 Samostalnik (Učbenik, str. 70; DZ, str. 42) Cilji Učenci • spoznajo naslednji jezikoslovni pojem in izraz zanj: samostalnik, • vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer rabo velike začetnice v lastnih imenih, • spoznajo vrste lastnih imen (in sicer imena bitij, zemljepisna in stvarna imena). Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Učenci poslušajo učitelja in sošolce. GOVORJENJE Pogovarjajo se in ustno odgovarjajo na vprašanja. Poimenujejo stvari. BRANJE Berejo besedila v učbeniku in delovnem zvezku. PISANJE Pišejo imena stvari in pisno odgovarjajo na vprašanja. Pisno popravijo besedilo in uporabijo korekturna znamenja. Didaktične zamisli Učitelj prinese v razred stavnico. Lahko prinese tudi druge fotografije stvari ali stvari same. Učenci nato poimenujejo stvari, ki so na slikah. Poišče lahko tudi besedila, v katerih so besede nadomeščene s slikami, učenci pa morajo povedati, za katere stvari gre. Učitelj pove zgodbico Berte Golob Samostalnik Samo. Učenci naštejejo vse stvari, ki jih imajo v torbi, ki so v razredu, na mizi, v omari … Povedo, kaj so – učenci, prijatelji, otroci, sinovi, hčerke … Učitelj učence vpraša, kaj slišimo, kadar se smejimo – smeh, jokamo – jok, kričimo – krik, govorimo – govor … 94 In kadar smo veseli, je v hiši veselje, kadar smo žalostni, je žalost, kadar se bojimo, je strah … Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci najprej rešijo naloge od 1 do 7 v delovnem zvezku na str. 42 in 43. Gre za naloge, v katerih poimenujejo, kar je na slikah (1. naloga), slike nadomestijo z besedami (2. naloga), v razpredelnice vpišejo besede, s katerimi poimenujemo stvari, osebe, živali in rastline, ki so v njihovi bližini (3. naloga). Prvi dve nalogi lahko rešijo ustno ali pisno, odvisno od tega, koliko vaje v pisanju učenci še potrebujejo. Enako se lahko učitelj odloči tudi pri naslednjih nalogah, ko učenci poiščejo čim več besed, s katerimi poimenujemo oblačila, hrano, bivališče, sorodnike, živali in rastline (4. naloga), besede razvrščajo v skupine (5. naloga), poimenujejo stvari v učilnici (6. naloga) ali povedo, kaj so (7. naloga). Nato pa trije učenci preberejo pogovor med Špelo, Maksom in Barbaro v učbeniku na str. 70. Sličice v besedilu nadomestijo z besedami. S katerimi besedami so jih nadomestili (1. naloga v učbeniku)? Besede lahko napišejo pod sličice ali pa v zvezek. Sledi pogovor o tem, kako se pripravljamo na odhod na počitnice. V učbeniku na str. 70 je napisanih nekaj trditev in vprašanj, na katere lahko učenci odgovorijo. Dodajo še druga vprašanja, ki se nam porodijo, ko se kam odpravljamo, in jih zapišejo v zvezek. Razmišljajo o tem, kako so se sošolci lotili priprav (2. naloga). Pri tem si pomagajo z lastnimi izkušnjami. Učitelj spodbudi pogovor med učenci in poskuša poudariti različna mnenja, če do njih prihaja. Učenci naj utemeljijo svoje trditve, nato pa odgovorijo na vprašanja v 3. nalogi. Skupaj si oglejmo poudarjene besede v odstavku, ki sledi 3. nalogi. Kaj je skupnega tem besedam? Kaj z njimi poimenujemo? To so samostalniki. Z njimi poimenujemo osebe, stvari, živali, rastline in pojme. Učitelj lahko ob tem opozori učence še na sliko, ki dopolnjuje pravilo. Te besede se tako imenujejo tudi zato, ker stojijo same, ob sebi ne potrebujejo nujno nobene druge besede, da bi jih razumeli in vedeli, kaj je z njimi poimenovano. Učenci skupaj z učiteljem vse poudarjene besede iz odstavka za 3. nalogo na str. 70 v učbeniku poiščejo v SSKJ. Ugotavljajo, kakšna oblika je zapisana v slovarju. Ugotovijo, da je v slovarju zapisana slovarska oblika, v besedilu pa se oblike razlikujejo. V 4. nalogi učenci še enkrat preberejo isti odstavek in ugotavljajo, kako so zapisani samostalniki. V 5. nalogi pa spoznajo, da samostalnike lahko pišemo z malo in veliko začetnico, pač glede na to, kaj poimenujejo (6. naloga). Spoznajo občna in lastna imena ter njihove vrste, rešijo še 7. in 8. nalogo v učbeniku, nato pa naloge od 8. do 20. v DZ na str. 43–46. V teh nalogah učenci utrjujejo poznavanje samostalnikov in se jih učijo ločevati na občna in lastna imena. Hkrati spoznavajo tudi različne oblike (in sicer 95 sklone, ki pa jih še ne spoznajo) samostalnikov (14. naloga) in utrjujejo pravopisna pravila, predvsem veliko (pri lastnih imenih) in malo (pri občnih imenih) začetnico – 17. naloga. V 19. nalogi podčrtane samostalnike iz 18. naloge poiščejo v SSKJ in jih v 20. nalogi izpišejo v slovarski obliki. Če potrebujejo več vaje, lahko samostalnike podčrtajo tudi v 17. nalogi in jih nato poiščejo v SSKJ. Pobude Če učenci potrebujejo več vaje v prepoznavanju samostalnikov in vstavljanju ustreznih sklonskih oblik, lahko učitelj fotokopira še dodatno gradivo na učnih listih. Učni list 1. V besedilu podčrtaj samostalnike. V razpredelnico vpiši lastna in občna imena. Nera in Nelson sta doma v Novem mestu. Vedno sta pripravljena na akcijo. Samček ima že enajst let, a ga le malo vrstnikov lahko ujame. Nera pa rada vohlja po grmičkih. Za kratkodlake foksterierje sta namreč značilni živahnost in radovednost. V Sloveniji živi približno dvajset predstavnikov te pasme. LASTNA IMENA OBČNA IMENA 2. V besedilu podčrtaj samostalnike. Pečico segrejemo. Jajčevce in česen popečemo in pazimo, da ne počijo. Jajčevce ohladimo in izdolbemo meso. Damo v skledo in dodamo česen. Dodamo kis, limono, sol in poper. Vmešamo še olje, da dobimo zmes. Pire zelo tekne, če ga jemo skupaj z olivami. Lahko ga postrežemo tudi kot prilogo ali skupaj s testeninami. 96 3. Samostalnike v oklepajih postavi v pravo obliko. (človek), ki ne bi mogel živeti z ne more živeti s (mačka), (hrt). (hrt) so po svojem (značaj) zelo posebni. Znajo biti bolj pasji od (pes) in bolj mačji od (mačka). Nikoli se ne podrejajo (človek), ampak so enakovredni družinski (član). Do (tujec) so po navadi zadržani. S (hrt) je treba delati drugače kot z drugimi (pes). 4. Samostalnike v oklepajih postavi v pravo obliko. Marsikdo še vedno misli, da so (zajedavka), ker sesajo (orhideja) (hranilo) iz na katerih rastejo. To ne drži, saj s (deblo) in jim dajejo (korenina) le objemajo (veja) (opora). Takšnim (drevo), ki (rastlina) pravimo (priraslika). Njihove (hranilo) in (drevo), (korenina) dobijo vsa (voda) z (dež). Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Stavnica. Zapiski 97 4 Spol samostalnika (Učbenik, str. 73; DZ, str. 46) Cilji Učenci • spoznajo jezikoslovni pojem in izraz zanj, in sicer spol samostalnika (moški, ženski, srednji) ter pojma naravni : slovnični spol, • v besedilu podčrtajo samostalnike in jih izpišejo, • izpisanim samostalnikom določijo spol, poiščejo samostalnike za poimenovanje oseb in živali nasprotnega spola. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Učenci poslušajo učitelja in sošolce. GOVORJENJE Pogovarjajo se in ustno odgovarjajo na vprašanja. Poimenujejo stvari. BRANJE Berejo besedila v učbeniku in delovnem zvezku. PISANJE Pišejo imena stvari in pisno odgovarjajo na vprašanja. Didaktične zamisli Učitelj učence vpraša, koliko je v razredu deklic in koliko dečkov. Na tablo napiše njihova imena. Ugotavljajo, v čem se razlikujejo, npr. Jan in Jana. Ali – v razred prinese rezultate atletskega tekmovanja. Vpraša učence, zakaj so dvakrat tekli na 100 metrov, zakaj so dvakrat metali kroglo itn. Učenci ugotovijo, da gre za moške in ženske ekipe, torej za dve vrsti rezultatov. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci tiho preberejo pogovor v 1. nalogi v učbeniku na str. 73. Poiščejo neznane besede, če so v besedilu, in jih poskušajo razložiti. Odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Kdo se pogovarja? O čem se pogovarjajo? Kako so razpoloženi? 98 Nato pa v besedilu poiščejo samostalnike, ki poimenujejo osebe (2. naloga). Lahko poiščejo vse samostalnike in jih razvrstijo v skupine, nato pa si natančneje ogledajo samostalnike, ki poimenujejo osebe. Učni list OSEBE STVARI RASTLINE ŽIVALI POJMI Poskušajo ugotoviti, v čem se samostalniki, ki poimenujejo osebe, razlikujejo – eni poimenujejo ženske, drugi pa moške. To je spol. Spol lahko določimo tudi drugim samostalnikom. Rešijo še naloge od 4 do 6 (tu je oštevilčenje v učbeniku napačno – tiskarski škrat je izpustil 3. nalogo; učitelj lahko učencem to pojasni, hkrati pa lahko razloži tudi stalno besedno zvezo, ki jo pri tem uporabljamo, to je tiskarski škrat). Učenci v teh nalogah spoznajo, da lahko spol določimo tudi drugim samostalnikom. Hkrati ugotovijo, da spol ni samo naravna kategorija, marveč tudi slovnična. V nalogah od 7 do 10 spoznajo še srednji spol, ki je samo slovnični, in se seznanijo z dejstvom, da sta lahko naravni in slovnični spol različna. V 11., 12. in 13. nalogi pa vadijo uporabo jezikovnih sredstev, s katerimi samostalnikom spreminjamo spol. Naloge v DZ lahko sledijo nalogam iz učbenika, lahko pa jih kombiniramo. Tako lahko npr. 1. in 2. nalogo v DZ rešimo za 10. nalogo v učbeniku, nato pa po 13. nalogi v učbeniku še preostale tri naloge v DZ na str. 47 in 48. Pobude Če je potrebno, lahko učitelj učencem razdeli še dodatne učne liste, na katerih so naloge za določanje spola samostalnikom. 99 Učni list 1. Samostalnikom določi spol. orhideja zajedavka hranilo drevo korenina veja priraslika dež deblo voda opora rastlina 2. Samostalnikom določi spol. človek hrt mačka pes član tujec značaj pečica jajčevec česen meso skleda kis limona sol poper olje zmes pire oliva priloga Zapiski 100 Število samostalnika (Učbenik, str. 75; DZ, str. 48) Cilji Učenci • spoznajo jezikoslovni pojem in izraz zanj, in sicer število samostalnika (ednina, dvojina, množina), • v besedilu poiščejo samostalnike in jim določijo število, • spreminjajo število samostalnika, • v besedilu nebesedna sredstva nadomestijo z besednimi (s samostalnikom v ustreznem številu), berejo neumetnostno besedilo in presodijo njegovo jezikovno pravilnost (dvojina), • popravijo nepravilnost ter ob učiteljevi pomoči ali pomoči jezikovnih priročnikov utemeljijo popravke. 5 Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Učenci poslušajo učitelja in sošolce. GOVORJENJE Pogovarjajo se in ustno odgovarjajo na vprašanja. Poimenujejo stvari. Utemeljujejo popravke. BRANJE Berejo besedila v učbeniku in delovnem zvezku. PISANJE Pišejo imena stvari in pisno odgovarjajo na vprašanja. Pisno popravijo besedilo in uporabijo korekturna znamenja. Didaktične zamisli a Učitelj vpraša učence, kaj imajo na mizi, kaj je v učilnici, npr. Kaj imaš na mizi ti? In kaj imata na mizah s sošolcem? Kaj imajo na mizah sošolci? (Besedo sošolec lahko nadomestimo z imeni oziroma ustrezno z ženskim spolom.) Na tabli tako nastaja tabelska slika. sošolec sošolca sošolci sošolka sošolki sošolke miza mizi mize Tabelski sliki dodajamo še imena predmetov, ki jih učenci navajajo. Sledi pogovor o tem, v čem se samostalniki razlikujejo. 101 Druga možnost je, da učitelj prinese v razred več stavnic in dodaja slike predmetov. Nato sprašuje učence, koliko različnih predmetov ima. Spet lahko sproti nastaja tabelska slika, sledi pa pogovor o tem, v čem se samostalniki razlikujejo. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Pravilo, ki je v učbeniku napisano takoj za naslovom na str. 75, lahko sledi uvodni motivaciji, lahko pa ga učitelj razloži šele kasneje, ko se že pogovori z učenci o tabeli, v kateri so prikazana vsa tri števila in primeri, in rešijo 1., 2., 3. in 4. nalogo v DZ na str. 48–49, v katerih morajo učenci na črte napisati samostalnike, ki poimenujejo stvari na sliki, dopolniti besedilo s pravilno obliko ter samostalnike postaviti v vsa števila in z njimi ustrezno dopolniti razpredelnico. Učenci nato najprej preberejo besedilo v 1. nalogi v učbeniku na str. 76, nato pa poiščejo samostalnike in jim določijo število. V 2. nalogi občnim imenom iz 1. naloge spreminjajo število. Besedila lahko prepišejo v celoti ali pa zgolj napišejo občna imena v vseh treh številih. V 3. nalogi samostalnikom iz 2. naloge dodajo še števila. Tudi v 4. nalogi učenci najprej preberejo besedilo in poiščejo samostalnike. V 5. nalogi samostalnikom iz 4. naloge spremenijo število tako, da spet tvorijo še preostali dve števili. Nato rešijo še 5. nalogo v DZ na str. 49, v kateri morajo v besedilu poiskati samostalnike in jih razvrstiti na ustrezna mesta v razpredelnici, pri tem pa morajo analizirati njihov spol in število. Sledi še popravljanje napak. Učenci preberejo pogovor v učbeniku na str. 76 in rešijo 6. nalogo. Preden rešijo nalogo, se o besedilu pogovorijo. Učenci odgovorijo na učiteljeva vprašanja. Kdo se pogovarja? Kaj je v besedilu narobe? Se ti zdi, da Katarina zafrkava Roka? Zakaj? Pobude Učenci lahko rešijo še dodatno vajo na učnem listu. Učni list Izpiši samostalnike in jim določi spol in število. Ljudje še vedno mislijo, da so orhideje zajedavke, ker sesajo hranila iz dreves, na katerih rastejo. To ne drži, saj s koreninami le objemajo deblo in veje dreves, ki jim dajejo oporo. Takšnim rastlinam pravimo priraslike. Njihove korenine dobijo vsa hranila in vodo z dežjem. 102 Literatura Stavnica. Zapiski q 103 6 Vremenska napoved (in vozni red) (Učbenik, str. 77; DZ, str. 50) Cilji Učenci • nadomeščajo prvine nebesednega jezika s prvinami besednega, • tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer javno obvestilo (vremensko napoved), • v besedilu poiščejo bistvene podatke (tudi v njegovem nebesednem delu – legenda simbolov), • sami dopolnijo besedilo, • poslušajo vremensko napoved, primerjajo besedili ter ugotavljajo razlike in podobnosti med njima, svoj odgovor utemeljijo, • ob vremenski karti sami tvorijo podobno neumetnostno besedilo, to je vremensko napoved, • pred pisanjem izdelajo osnutek, • pri pisanju pazijo, da besedilo vsebuje vse bistvene podatke, značilne za to vrsto besedila, • po pisanju svoja besedila primerjajo in presojajo, • tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer javno obvestilo (vozni red), • v besedilu poiščejo bistvene podatke, • poslušajo pogovor, • presojajo, ali gre za uradni ali neuradni pogovor, • vadijo telefoniranje v uradnih govornih položajih (lahko tudi kot igro vlog). Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo pogovor. GOVORJENJE Vadijo telefoniranje v uradnem govornem položaju, in sicer v obliki igranja vlog. BRANJE Berejo neumetnostna besedila, in sicer javno obvestilo in vremensko napoved. PISANJE Pišejo neumetnostno besedilo, in sicer vremensko napoved. 104 Didaktične zamisli Učitelj učence vpraša, kakšno bo vreme čez nekaj dni, ko imajo npr. športni dan ali pa kakšen izlet. Ko pripovedujejo, jih vpraša, kako to vedo. Če obstaja možnost, učenci poiščejo spletne strani, kjer lahko spremljamo vremenske napovedi za različne kraje na Zemlji (www.weather.yahoo.com), in stran Zavoda za meteorologijo RS (www.arso.gov.si). Učenci naj prinesejo vremenske napovedi iz časopisov. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci rešijo 1., 2. in 3. nalogo v DZ na str. 50. V 1. nalogi pripovedujejo, kakšno je lahko vreme v različnih letnih časih. Odgovore lahko zapišejo v DZ ali v svoj zvezek, nato v 2. nalogi vadijo enobesedna poimenovanja za vremenske pojave, v 3. pa prepoznavajo pomen nebesednih znakov, ki jih uporabljamo pri napovedovanju vremena. V učbeniku na str. 77 si ogledajo vremensko napoved, ki je razžalostila Špelo. Odgovorijo na učiteljeva vprašanja. Kakšno vreme napovedujejo vremenoslovci za Slovenijo? Zakaj je bila Špela žalostna? Kakšno vreme naj bi bilo v Prekmurju? Kakšen zrak priteka k nam z vzhoda? Kdaj se bodo pojavljale krajevne plohe v zahodni Sloveniji? Učenci preberejo vremensko napoved v 1. nalogi v učbeniku, nato pa odgovorijo na vprašanja v 2. nalogi. Poslušajo še vremensko napoved z radia. Lahko jo prebere tudi učitelj. Na CD mora vremensko napoved posneti učitelj sam – lahko jo bere tudi v učilnici ali pa predvaja katero drugo. V tem primeru je treba zamenjati tudi spodnje besedilo, če ga seveda projicira ali da učencem. Vremenska napoved Danes bo po vsej Sloveniji jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 18 do 22, ob morju okoli 25, najvišje dnevne pa od 28 do 34 stopinj Celzija. Obeti. Z zahoda se k nam bliža hladna fronta, ki bo naše kraje zajela predvidoma jutri. Temperature po Sloveniji ob petnajstih: povsod je bilo jasno, Ljubljana, Maribor, Celje, 29 stopinj, Letališče Brnik, 28, Nova Gorica, 33, letališče Portorož 32, Kredarica 10 stopinj. Nato primerjajo napovedi iz 1. in 3. naloge. Ugotavljajo, v čem se razlikujeta. Vremenska napoved v 3. nalogi namreč vsebuje tudi podatke o temperaturah, kar ni napoved za naprej, ampak na neki način poročilo o tem, kakšno je vreme ob določeni uri. V 5. nalogi učenci sami napovejo, kakšno bo vreme naslednji dan, in sicer ob karti, ki 105 jo v razred prinese učitelj. Sledita še 4. in 5. naloga v DZ na str. 50 in 51. V 4. nalogi v zemljevid Slovenije vpišejo podatke iz vremenske napovedi. Pri tem si pomagajo s simboli, ki so na sliki v učbeniku na str. 77 spodaj. V 5. nalogi pa napišejo vremensko napoved po karti. Vozni red Učenci zaigrajo oba pogovora v učbeniku na str. 78. Odgovorijo na učiteljeva vprašanja. Kdo se pogovarja v prvem in kdo v drugem pogovoru? Kakšna sta govorna položaja v prvem in drugem pogovoru? Kdaj se je spremenil vozni red avtobusov? Kje bi našli podatke o voznem redu avtobusov? V voznem redu na internetu na strani http://www.slo-zeleznice.si/ poiščejo podatek, ki ga zahteva 6. naloga v učbeniku na str. 78, v DZ na str. 51 pa poiščejo konkretne podatke v besedilih v delovnem zvezku. Pobude Učitelj spodbuja učence, naj sami poiščejo podatke o prevoznih sredstvih, s katerimi gredo na izlet ali ekskurzijo. Nekatere lahko najdejo tudi na teletekstu TV Slovenija, npr. o odhodih in prihodih letal (str. 178 in 179), pa o zamudah v železniškem prometu. Zapiski 106 Uradni in državni jezik (Učbenik, str. 79; DZ, str. 52) Cilji Učenci • spoznavajo vlogo in položaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju, • poslušajo pogovor na CD-ju, • se pogovarjajo o posebnem položaju slovenskega jezika v Sloveniji (državni in uradni jezik) in v Prekmurju, kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina, ter delu slovenske Istre, kjer je uradni jezik tudi italijanščina, • berejo neumetnostno besedilo, po branju ga obnovijo tako, da uredijo bistvene podatke v miselni vzorec, ki ga nato ubesedijo, • samostojno oblikujejo vprašanja o besedilu in tako vodijo pogovor v razredu na temo prebranega besedila, • vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer rabo male začetnice pri poimenovanju jezikov. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 22 na CD-ju. Poslušajo odgovore svojih sošolcev. GOVORJENJE Pripovedujejo o besedilu. Razlagajo pomene besed. Odgovarjajo na vprašanja. Obnovijo pripoved o Prekmurju. BRANJE Berejo besedila v učbeniku, delovnem zvezku in berilu. 7 5 PISANJE Prepišejo neznane besede. Pišejo odgovore na vprašanja. Pišejo neumetnostno besedilo o zagatah, ki so jih doživeli zaradi neznanja tujega jezika. Vadijo rabo male in velike začetnice. Didaktične zamisli Če obstaja možnost, je primeren uvod za to sociolingvistično problematiko ekskurzija na eno od dvojezičnih področij v Sloveniji, sicer pa ogled katere od dvojezičnih oddaj 107 na TV Slovenija, npr. Mostovi Hidak. Sledi pogovor o tem, zakaj dvojezični napisi obstajajo na določenem področju, na drugem jih pa ni. Ali je vedno bilo tako ali se je situacija kaj spreminjala? Učencem pokažemo različne poštne obrazce. Če je mogoče, tudi dvojezične. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Kot uvod v sociolingvistično problematiko, in sicer obravnavo pojmov uradni in državni jezik, učenci poslušajo posnetek št. 22 na CD-ju (1. naloga v učbeniku). Rok: Oči, poglej, avtobus. Rokov oče: Ja, ja, pomiri se. Saj vidim. Maks: Rok, Rok, živjo. Rok: Živjo. Barbara, Špela, živjo. Barbara: O, živjo. Učiteljica: Dober dan. Rok: Tole je moj oči. Odpeljal vas bo do kampa. Saj ni daleč. Rokov oče: Kar za mano pojdite. Rokov oče: Ste že bili kdaj v Prekmurju? Maks: Jaz sem se enkrat z očkom peljal v Moravske Toplice in v Lendavo. Rokov oče: Pa se spomniš, kje vse sta se vozila? Maks: Ne prav dobro. Samo tega se spomnim, da so imeli vsi kraji nekam ... Rokov oče: Drugačna imena? Maks: Ja. Nenavadna. Rokov oče: Peljala sta se skozi Martjance. Še veliko imen krajev v Prekmurju se končuje na -ci, npr. Puconci, Križevci, Gornji Petrovci, Prosenjakovci ... Maks: Gospod, zakaj pa sta na nekaterih tablah dve imeni kraja? Rokov oče: Veš, to je pa zato, ker v nekaterih krajih v Prekmurju poleg Slovencev živijo tudi Madžari. Dva jezika pa nista samo na tablah, tudi v šolah se otroci učijo obeh jezikov. Špela: Saj se mi tudi učimo dveh jezikov. Poleg slovenščine še angleščino. Rokov oče: Ne, deklica, to ni enako. Veš, učenci se ne le učijo oba jezika. Učitelji poučujejo v obeh jezikih. Take šole imenujemo dvojezične. Špela: Ali bomo videli, kako to izgleda? Rokov oče: Seveda, če boste želeli. Po poslušanem posnetku, ki ga lahko zavrtimo dva- ali večkrat, ker je pogovor malo daljši, učenci odgovarjajo na vprašanja iz 2. naloge. Potem pa tiho preberejo besedilo o Prekmurju in se o njem pogovorijo. Pogovarjajo se lahko v parih ali pa frontalno odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Najprej poiščejo neznane besede in razlage zanje (4. naloga), nato pa obnovijo pripoved o zgodovini Prekmurja (5. naloga). Ker so učenci o Prekmurju že veliko izvedeli, naj zdaj dodajo še kakšno zanimivost in jo predstavijo sošolcem. Hkrati naj utemeljijo svojo izbiro – vsem namreč izbrano ne bo zanimivo. 108 V 7. nalogi razmišljajo o obsežnejši tematiki, zato je primerno, da se nanjo doma pripravijo. V tem kontekstu razložijo tudi pomen glagola obiskovati, ki tu ni rabljen v svojem primarnem pomenu. Učenci poskušajo skupaj z učiteljem ugotoviti, kakšen vpliv je imela zgodovina Prekmurja na jezikovno situacijo. Odgovorijo še na vprašanja v 9. in 10. nalogi. Sledi razlaga o državnem in uradnem jeziku ter razliki med njima. V Sloveniji imamo tri uradne jezike, poleg slovenščine na območjih, kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost, tudi madžarščino in italijanščino, toda samo slovenščina je v Sloveniji državni jezik. Italijanščina je državni jezik v Italiji, madžarščina pa na Madžarskem. Tak status/položaj je zapisan tudi v uradnih dokumentih, npr. v najvišjem dokumentu, to je v ustavi. Učenci naj si preberejo 11. člen ustave na 82. strani v učbeniku. Rabo velike in male začetnice bodo utrdili v 1. nalogi v DZ na str. 52, v 2., 3. in 4. nalogi pa bodo razmišljali o rabi jezikov in različnih situacijah, do katerih lahko pride zaradi neznanja jezika. Svoje izkušnje naj predstavijo tudi sošolcem. Pobude Če je v razredu kakšen učenec, katerega prvi jezik ni slovenščina, lahko predstavi svoje izkušnje z učenjem tujega jezika. Predstavi naj svoj prvi jezik. Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 109 IV Tekmovanje razrednih časopisov (Učbenik, str. 84; DZ, str. 53) Cilji Učenci • poslušajo posnetek, • preberejo neumetnostno besedilo, • tiho berejo in razčlenjujejo besedilo, • odgovarjajo na vprašanja o vsebini, • se pogovarjajo o tem, ali govorijo doma oziroma s prijatelji enako kot v šoli ali z neznanci in tujci, • navedejo razlike v obeh vrstah pogovorov, • premišljujejo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, • se pogovarjajo o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika, • ugotavljajo, ali je v časopisih uporabljen knjižni jezik, • odgovor poskušajo utemeljiti, • obnovijo neumetnostno besedilo, ki jih je v časopisu najbolj pritegnilo, oblikujejo vprašanja o vsebini tega besedila in jih zastavijo sošolcem, • presojajo ustreznost izbire jezikovne zvrsti, • pisno zamenjajo neknjižne besede s knjižnimi, • utrjujejo znanje o samostalniku. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce, ki berejo. Poslušajo posnetek št. 23 na CD-ju. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Razčlenjujejo besedilo, odgovarjajo na vprašanja o vsebini in odgovore utemeljujejo. Pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika. Obnovijo neumetnostno besedilo, ki jih je v časopisu najbolj pritegnilo. BRANJE Preberejo neumetnostno besedilo. PISANJE Prepišejo besedilo in upoštevajo navodila. Pisno zamenjajo neknjižne besede s knjižnimi. 110 Didaktične zamisli Učenci prinesejo več različnih časopisov in revij, na katere so naročeni in jih berejo doma. Sodelujejo v pogovoru o časopisih in revijah. Katere revije in časopise poznajo? Katere radi berejo? Katere teme pritegnejo njihovo pozornost (izbiro utemeljijo)? Poznajo pisce člankov? Se o vsebini člankov pogovarjajo s starši? Kaj povedo sošolcem o člankih, ki so jih prebrali? Kaj jih prepriča, da članek preberejo? Si zanimive članke izrežejo iz časopisa? Kakšno vlogo imata fotografija, ilustracija? Kaj menijo o karikaturah? Pripravijo razstavo časopisov in revij. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci poslušajo posnetek št. 23 na CD-ju ali samostojno berejo besedilo Tekmovanje razrednih časopisov. Po branju/poslušanju besedila povedo svoje mnenje o njem. Odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 86, 1. naloga. V besedilu Tekmovanje razrednih časopisov poiščejo vse besede, ki so značilne za govor mladih (npr. ful, fovš, plonk, scenske farbe ...). Zamenjajo jih s knjižnimi besedami. Poskušajo ugotoviti, ali zdaj, ko je besedilo spremenjeno, še vedno izraža ista občutja govorcev. V SSKJ poiščejo razlago za te besede. Nato odgovorijo na vprašanja v 2. nalogi v učbeniku na str. 86. Pogovarjajo se o govoru mladih (slengu). Učenci razmišljajo o vlogi takega govora in o tem, kako bi se obnašali do prijatelja, če bi na zabavi govoril le v knjižnem jeziku. Svoje mnenje utemeljijo. Prelistajo dnevne časopise in se pogovarjajo o njihovi vsebini (4. naloga). Podrobneje si ogledajo revijo Pil in odgovorijo na vprašanja (5. naloga). Pripovedujejo sošolcu o članku, ki je pritegnil njihovo pozornost (6. naloga). Preberejo prispevek in sestavijo vprašalne povedi (7. in 8. naloga). 111 Pobude Rešijo naloge v DZ na str. 53 in utrjujejo znanje o samostalniku. Zbirajo prispevke, ki so pritegnili njihovo pozornost, in oblikujejo svoj časopis. Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 112 1 Razredni časopis, projektno delo Oglas (Učbenik, str. 88; DZ, str. 54) Cilji Učenci • se pogovarjajo o časopisu – naslovu, sporočevalcih, naslovnikih, temah, • iščejo podatke v različnih virih, • berejo novice, • ponovijo, kaj so novice, • pišejo kratke novice, • preberejo neumetnostno besedilo, in sicer oglas, • v besedilu iščejo pomembne podatke. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce, ki berejo oglase. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Tiho in glasno berejo oglase. d PISANJE Pišejo oglase. Didaktične zamisli Učitelj seznani učence s projektom Šolski časopis. Pripravi in napiše smešne, vendar uresničljive oglase in jih pritrdi na pano v razredu. Učenec, ki prvi prebere oglas, se lahko nanj odzove. Če odziva ni, učitelj učence dodatno motivira. 113 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Delo v skupinah Učenci berejo oglase v dnevnem časopisu in se pogovorijo o njih. Kakšna sporočila so oglasi? Kaj ljudje sporočajo bralcem v oglasih? Komu so oglasi namenjeni? Povedo svoje izkušnje o tem, kdaj učenci berejo oglase. Učenci preberejo oglas v učbeniku na str. 88 in se o njem pogovorijo. Kaj oglas sporoča? Komu je namenjen? Kdo je sporočevalec? Učenci preberejo pogovor v učbeniku na str. 88. Odgovorijo na vprašanja v 2. nalogi. Ustno sestavijo oglas, ki vabi sošolce k sodelovanju v šolskem časopisu, in ga zapišejo v zvezek – 3. naloga (v učbeniku je naloga napačno oštevilčena, in sicer kot druga). Preberejo pravilo, kaj je oglas, in ga obnovijo s svojimi besedami. Oglas je javno besedilo, ki je objavljeno v medijih. V njem sporočevalec javnosti sporoča, da se bo nekaj zgodilo. Naslovnike vabi, da se odzovejo. Sporočilo je kratko, v njem morajo biti informacije o tem, kdo oglaša, kaj oglaša, komu je sporočilo namenjeno, čemu oglaša - kaj se bo zgodilo, kdaj in kje se bo zgodilo. Rešujejo naloge v DZ na strani 54. Napišejo oglas, da prodajajo kolo. Oglase zamenjajo s sošolcem v klopi. Sošolec prebere oglas in preveri, ali vsebuje vse potrebno. Pri ponovni zamenjavi zvezkov učenci v svojem besedilu podčrtajo samostalnike. Preberejo oglas v 2. nalogi, izpišejo samostalnike ter jim določijo osebo in število. Preberejo oglas v 3. nalogi, izpišejo iz besedila samostalnike in jih uporabijo v novih povedih. 114 Pobude Iz časopisa izrežejo najbolj zanimive oglase in jih prilepijo v zvezek. Ugotavljajo, ali so oglasi razumljivi in ustrezno opremljeni. Zapiski 115 2 Anketa (Učbenik, str. 89; DZ, str. 55) Cilji Učenci • tiho berejo neumetnostno besedilo, in sicer obrazec (anketni list) ter rezultate ankete, ki so predstavljeni v obliki stolpcev in potičk, • poiščejo zahtevane podatke v nebesednem delu, • ob vprašanjih obnavljajo vsebino anketnih vprašanj in rezultate, • utemeljijo svoje odgovore. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo predstavitve anket. j GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Obnavljajo vsebino anketnih vprašanj in rezultate. Odgovarjajo na vprašanja. Oblikujejo vprašanja. BRANJE Berejo ankete. PISANJE Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Odgovarjajo na vprašanja. Sestavijo anketo. Didaktične zamisli Učenci sodelujejo v pogovoru o anketi. Povedo, da so zasledili ankete v časopisih in videli na TV, ko so novinarji anketirali ljudi na cesti. Izvedejo anketo, ker želijo izvedeti mnenje ljudi o neki temi, npr. Ali želite, da se v mestu postavi nova šola?. Anketo lahko izvedejo tudi pisno. V tem primeru ima anketno vprašanje vnaprej pripravljene odgovore. Anketiranci med več odgovori izberejo tistega, ki najbolj ustreza njihovemu mnenju. Učenci oblikujejo pravilo, kaj je anketa. 116 Anketa je zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju. Delo v skupinah Učenci v Pilu poiščejo ankete in jih rešujejo. Komentirajo svoje odgovore. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Rešijo anketo iz Pila Časa imamo vedno premalo, DZ, str. 55, 1. naloga, in se pogovorijo o svojih odgovorih (2. naloga). Učitelj projicira anketna vprašanja o šolskem časopisu iz učbenika, str. 89, oziroma razdeli učencem fotokopije vprašanj. Učenci se v skupinah ali dvojicah pogovorijo o njih. Nato samostojno napišejo odgovore. Odgovore preberejo, se pogovarjajo o njih in utemeljujejo svoje odločitve. Zberejo rezultate ankete. Predstavijo rezultate razredne ankete. Primerjajo svoje odgovore z rezultati razredne ankete in ugotovijo, v čem so si enaki in v čem se razlikujejo. Preberejo rezultate ankete v učbeniku na str. 90 in primerjajo svoje rezultate z rezultati prekmurskega razreda. Odgovorijo na vprašanja v 1. nalogi. Pobude Učenci doma samostojno, v dvojicah ali skupinah sestavijo anketo in anketirajo sošolce o počutju v razredu, konjičkih, knjigah ... (DZ, str. 56, 3. naloga). Pripravijo analizo ankete in poročajo o rezultatih. Zapiski 117 3 Uredniški odbor časopisa (Učbenik, str. 92; DZ, str. 56) Cilji Učenci • preberejo pogovor uredniškega odbora, • presojajo vljudnost sogovorcev, • povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev oziroma čustveno ozračje pogovora, • povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, utemeljijo svoj odgovor, • ob vprašanjih obnovijo vsebino pogovora, • bistvene podatke uredijo v miselni vzorec, ki ga nato ustno upovedijo, • v besedilu poiščejo zahtevani podatek. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo pogovor uredniškega odbora. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Odgovarjajo na vprašanja. Obnavljajo pogovor. Ob pomoči miselnega vzorca ponovijo bistvene podatke v besedilu. BRANJE Po vlogah berejo besedilo. PISANJE Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Didaktične zamisli Učenci si ponovno ogledajo časopise, ki so jih prinesli v šolo, in poskušajo iz vsebine razbrati naslednje. Kdo sodeluje pri nastajanju časopisa? Kakšno delo opravljajo novinarji? Kdo vodi delo novinarjev? Katera področja obravnava časopis? O katerih temah pišejo novinarji npr. za šport, kulturo, gospodarstvo ...? Kakšno delo bi oni opravljali pri časopisu? 118 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci po vlogah preberejo pogovor v učbeniku, str. 92, Uredniški odbor časopisa. Po branju odgovorijo na vprašanja ob besedilu v učbeniku na str. 93, 1. naloga. V učbeniku si ogledajo kolofon na str. 93 in se pogovorijo o njem. Poiščejo neznane besede in razlago zanje poiščejo v slovarju (kolofon, letnik, sofinancira, ministrstvo za kulturo, urednik, uredništvo, naročnina ...). Odgovarjajo na vprašanja. Kdo izdaja revijo Kekec? Komu je revija namenjena? Koliko letnikov je doslej izšlo? Kdo revijo sofinancira? Kdo je glavni in odgovorni urednik? Kdo je v uredniškem odboru? Kje je sedež uredništva? y V dnevnem časopisu si ogledajo še druge kolofone, ki jih izrežejo in preberejo vsebino (učbenik, str. 94, 3. naloga). Delo v skupinah Učenci obiščejo knjižnico, kjer si ogledajo otroške revije Pil, Ciciban, Cicido, Trobentica, Galeb ... in ob njih odgovarjajo na vprašanja v učbeniku, str. 94, 4. naloga. Ob pomoči miselnega vzorca obnovijo, kaj je delo posameznih sodelavcev pri časopisu. Glavni urednik vodi delo celotne skupine. Sodeluje z novinarji (učenci), jim razdeli naloge, bere in pregleduje članke, svetuje, kaj naj popravijo. Novinarji pripravljajo članke. Novinar za kulturne strani obišče kulturne prireditve v kraju ali prebere zanimivo knjigo in o tem napiše prispevek. Novice iz razreda pripravlja novinar, ki spremlja kulturne, športne ali druge dejavnosti na šoli. Predstavi učence, njihove konjičke in interesne dejavnosti. Zanimivosti iz sveta pripravlja učenec, ki je seznanjen s časopisi in revijami, veliko posluša radio in o tem piše zanimive novice. Novinarji pripravljajo tudi članke s področja glasbe in športa, pišejo o razrednih in šolskih dogodkih ali dogodkih iz širše okolice in sveta. V rubriki z naslovom pošta sodelujejo vsi učenci, ki s predlogi, nasveti in kritičnimi pripombami ovrednotijo delo na šoli. Urednik pa poskrbi, da vsebina člankov ni žaljiva ali neresnična. 119 Na literarni strani so objavljeni govorni nastopi in zanimive šolske ali domače naloge. Novinar učenec obišče zanimivo osebo in pripravi intervju. Učenci pripravljajo križanke in druge šaljive ali ugankarske prispevke. Učenci se povežejo s fotografskim krožkom in v časopis vključijo zanimive fotografije. Časopis dobi ime, ki ga izberejo učenci. Ponovijo, kaj so lastna imena. Ob pomoči miselnega vzorca iščejo primere za osebna, zemljepisna in stvarna lastna imena. Samostojno ali v parih rešujejo naloge v delovnem zvezku na str. 57. Razložijo manj znane izraze v 1. nalogi. Berejo dnevni časopis in odgovarjajo na vprašanja v 2., 3., 4., 5. in 6. nalogi. Ko odgovorijo na vprašanja, odgovore primerjajo in jih utemeljujejo. Svoje izdelke preverijo in popravijo. Pobude Časopis razmnožijo na fotokopirnem stroju in ga zvežejo. Naredijo toliko kopij, kolikor je paralelk, in jim podarijo časopis. Zapiski 120 Poročilo V šoli v naravi, Smučarski poleti (Učbenik, str. 94; DZ, str. 57) 4 Cilji Učenci • preberejo neumetnostno besedilo v časopisu, in sicer poročilo, • besedilo predstavijo sošolcem tako, da o njem povedo svoje mnenje in ga utemeljijo, • povedo, ali je besedilo zanimivo ali ne, • ugotavljajo, v katero rubriko v časopisu sodi, na kratko ga obnovijo ob pomoči miselnega vzorca, • med govornim nastopom samostojno govorijo ob pomoči miselnega vzorca, in to razločno, naravno in čim bolj zborno, • govorni nastop ocenijo, • besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek, • iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec, • odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila in odgovore utemeljujejo, • besedilo preberejo in ugotavljajo ustreznost, • pripovedujejo s svojimi besedami in besedilu dodajo svoj uvod in zaključek. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo govorne nastope. GOVORJENJE Govorno nastopajo. Presodijo in ovrednotijo govorni nastop. Odgovarjajo na vprašanja in odgovore utemeljujejo. Sodelujejo v pogovoru. BRANJE Preberejo neumetnostno besedilo v časopisu, in sicer poročilo. Preberejo svoje izdelke. PISANJE Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Besedilo ustrezno uredijo. 121 Didaktične zamisli Učitelj vodi pogovor o šoli v naravi ali drugi dejavnosti, pri kateri so sodelovali vsi učenci (športni dan, smučarski skoki itn.). Pripovedujejo o svojih doživetjih, vtisih, občutkih. V časopisih in revijah poiščejo poročila. Seznanijo se z njihovo vsebino in poskušajo določiti, kaj je poročilo. Poskušajo ugotoviti, po čem sta si podobna oziroma po čem se razlikujeta novica in poročilo. Novica je kratko sporočilo, ki seznanja naslovnike z določenim dogodkom. Je aktualna, saj naslovnika seznanja z dogodkom, ki se je zgodil v bližnji preteklosti. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Tiho preberejo poročilo V šoli v naravi v učbeniku na str. 94. Besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek; učbenik, str. 95, 1. naloga. Ustno odgovarjajo na učiteljeva vprašanja ob besedilu. Preberejo pravilo, kaj je poročilo, v učbeniku na str. 95. Poročilo je besedilo, ki je namenjeno širši javnosti. V poročilu sporočevalec seznani naslovnika s tem, da se je zgodil aktualen dogodek. V poročilu izvemo, kje, kdaj in zakaj se je zgodil dogodek in kdo je v njem sodeloval. V poročilu izvemo tudi, kako je dogodek potekal. Preberejo še poročilo Smučarski poleti. Odgovorijo na vprašanja v 4. nalogi v učbeniku na str. 97. Besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek. Učenci se razdelijo v skupine in vsaka od njih prebere eno besedilo ter odgovori na vprašanja ob njem. 122 Pobude Še enkrat preberejo besedili v učbeniku. Odgovorijo na vprašanja ob besedilih, učbenik, str. 95 in 97. Napišejo miselni vzorec, kako je potekal dogodek. Rešijo 1., 2. in 3. nalogo v DZ, str. 57 (skupina, ki ima poročilo V šoli v naravi). Obnovijo svoje besedilo. Odgovarjajo na vprašanja, ki jim jih zastavlja sosednja skupina, ki je obdelala isto besedilo. Zaključek in individualno delo Ustno in pisno rešujejo naloge v DZ, str. 59 in 60, in sestavljajo zložene povedi, ki v drugem delu izražajo namen. Samostojno oblikujejo podobne povedi, DZ, 4. naloga. Napišejo poročilo s športnega dneva. Zapiski 123 5 Reportaža Neznano bitje v omari (Učbenik, str. 97) Cilji Učenci • preberejo neumetnostno besedilo v časopisu, in sicer reportažo, • besedilo predstavijo sošolcem tako, da o njem povedo svoje mnenje in ga utemeljijo, • povedo, ali je besedilo zanimivo ali ne, • ugotavljajo, v katero rubriko v časopisu sodi, • besedilo na kratko obnovijo s pomočjo miselnega vzorca, • besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek, • iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec, • odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila in odgovore utemeljujejo, • besedilo preberejo in ugotavljajo ustreznost, • pripovedujejo s svojimi besedami in besedilu dodajo svoj uvod in zaključek, • napišejo samostojno reportažo. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce in jih po potrebi dopolnijo. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Odgovarjajo na vprašanja in utemeljijo svoje mnenje. Obnovijo besedilo ob pomoči miselnega vzorca. BRANJE Berejo reportažo. PISANJE Zapišejo samostojno reportažo. Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Didaktične zamisli Učenci pripovedujejo o razburljivih dogodkih, ki so jih doživeli. Pripovedujejo, kaj so doživeli, kje, kako so se počutili, kako se je dogodek iztekel, zakaj jih je razburil ... 124 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Preberejo reportažo Neznano bitje v omari. e Po branju povedo svoje mnenje o besedilu. Razložijo manj znane besede in jih uporabijo v novih povedih. Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu v učbeniku na str. 98, 5. naloga. Razčlenijo besedilo na uvod, jedro in zaključek. Preštejejo odstavke. Besedilo obnovijo. Delo v skupinah Spremenijo uvod ali zaključek. Oblikujejo pravilo, kaj je reportaža. eportaža je besedilo, ki prikazuje aktualne dogodke, kraje, ljudi, objavljena R pa je lahko kot govorjeno ali zapisano besedilo. Učenci v DZ na str. 60 preberejo besedilo Tudi šah je lahko konjiček in življenje v malem in ugotovijo, ali bi besedilo lahko tudi uvrstili med reportaže. Svoje mnenje utemeljijo. Primerjajo ga z mnenji sošolcev. Odgovarjajo na vprašanja v DZ na str. 60 v 1., 2. in 3. nalogi. Pobude Samostojno tvorijo reportaže. Zapiski 125 6 Moja babica (DZ, str. 61) Cilji Učenci • utrjujejo pojem samostalnik, • berejo besedilo Moja babica, • tiho berejo in razčlenjujejo besedilo, • ob besedilu odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih, • povedo svoje mnenje in ga utemeljijo, • ponovijo pojme sopomenka, protipomenka, podpomenka, nadpomenka. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo branje besedila Moja babica. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Preberejo besedilo. PISANJE Pisno rešujejo naloge v DZ. Didaktične zamisli Ponovijo znanje o samostalniku. S amostalniki so besede, s katerimi poimenujemo osebe, živali, stvari, rastline in pojme. Iščejo posamezne primere. Določajo spol samostalnika. Določajo število samostalnika. 126 Učni list Podčrtaj samostalnike v besedilu ter jim določi spol in število. Barbara in Maks sta se z vlakom odpeljala na obisk k teti. Na dvorišču so se sprehajale kure in iskale zrnje. Petelin je kikirikal na gnoju. V hlevu je mukala krava, okoli nje je skakal teliček. Teta trenutno nima konja, osla pa ni imela nikoli. V potoku so plavale race, na bregu pa so se sprehajale goske. Pes se je jezil na avto, ki je hrumel po beli cesti. Ob poti so rasle jelše in leske. Na travniku je bilo nešteto ivanjščic, spominčic in marjetic. Barbara je našla tudi travniško kaduljo. Lep sončen dan je obetal mir, srečo in zadovoljstvo. Delo z delovnim zvezkom Učenci samostojno preberejo besedilo Moja babica v DZ na str. 61. Odgovarjajo na vprašanja. Izpišejo samostalnike v tabelo (1. naloga). Samostalnikom določajo spol in število. c Ponovijo, kaj so sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke. Iščejo sopomenke (2. naloga). Iščejo protipomenke (3. naloga). Iščejo podpomenke (4. naloga). Iščejo nadpomenke (5. naloga). Ponovijo, kdaj pišemo veliko začetnico. Učni list Izberi pravilni odgovor. Imena avtomobilskih znamk pišemo z malo/veliko začetnico. Pasme psov pišemo z malo/veliko začetnico. Praznike pišemo z malo/veliko začetnico, izjema je . Pobude Učenci sestavijo kratko besedilo z naslovom Moj dedek. V besedilu uporabijo čim več samostalnikov. 127 Didaktična igra s protipomenkami Ali ima vsaka stvar na svetu tudi svoje nasprotje? Učenci na list zapišejo različne besede. Liste z besedami odložijo v škatlo. Eden od učencev žreba lističe, glasno prebere besedo, drugi pa ji poskušajo poiskati (šaljivo) protipomenko. Zapiski 128 Stvarna lastna imena (DZ, str. 63) Cilji Učenci • uporabijo velike začetnice v zemljepisnih lastnih imenih, • rabijo male začetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen, • se pogovarjajo o prednostih maternega jezika pred tujim ter o pomenu učenja tujih jezikov, • utrdijo znanje, da prebivalce držav in države pišemo z veliko, njihov jezik pa z malo, • odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na veliko začetnico, • znajo uporabiti malo in veliko začetnico pri sestavljenih zemljepisnih imenih, • utrjujejo svoje znanje o zapisu lastnih imen, • so pozorni na zapis stvarnih lastnih imen. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce, ki berejo. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Utemeljujejo svoje mnenje. BRANJE Berejo kratko besedilo. PISANJE Odgovorijo na vprašanja ob besedilu. Dopolnjujejo besedilo z manjkajočimi besedami. 7 k Didaktične zamisli Učenci listajo po revijah in časopisih in si jih ogledujejo. V njih iščejo naslove oddaj na radiu in televiziji. Izpišejo jih na list. Izberejo si eno od novic na športni strani. Iz besedila v zvezek prepišejo vse besede, ki se začenjajo z veliko začetnico. V pogovoru jih razvrstijo glede na to, ali gre za prvo besedo v povedi ali za osebno ali zemljepisno lastno ime. 129 Ogledajo si naslove revij, knjig v razredni knjižnici, v časopisu poiščejo naslove filmov, glasbenih skupin, tovarn itn. Zapišejo njihova imena. Učenci ponovijo ob pomoči miselnega vzorca. LASTNA IMENA ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA imena ulic, mest, vasi, dežel, rek, hribov, jezer, morij, planetov ... IMENA BITIJ oseb, živali, prebivalcev dežel, mest, priimki... STVARNA LASTNA IMENA imena revij, naslovi knjig, filmov, slik, imena tovarn, podjetij, trgovin ... Delo z delovnim zvezkom V zvezek si zapišejo miselni vzorec LASTNA IMENA in ob imenih napišejo tudi svoje primere. Rešujejo naloge v DZ na str. 63. V povedih uporabljajo stvarna lastna imena (1. naloga). Preberejo besedilo Gregorjevo. Pogovorijo se o njegovi vsebini in odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Prepišejo besedilo s pisanimi črkami, pri tem so pozorni na rabo velike začetnice. Učitelj projicira besedilo na tablo. Učenci preverijo svoj zapis in napake popravijo. Pobude Doma se pogovorijo o ljudskih običajih in napišejo spis z naslovom Ljudski običaji v našem kraju. 130 Intervju (Učbenik, str. 99; DZ, str. 65) Cilji Učenci • berejo neumetnostno besedilo, in sicer intervju, • povedo, kdo se je pogovarjal, • povedo, o čem sta se sogovorca pogovarjala, • odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih, • presojajo vljudnost sogovorcev in povedo, kakšno je njuno čustveno stanje, • povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, • odgovore utemeljijo, • sami pripravijo podoben pogovor (lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo). 8 Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce, ki izražajo svoje mnenje. Poslušajo sošolce, ki predstavijo svoje intervjuje. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Utemeljujejo svoja mnenja. Primerjajo mnenja med seboj. Iščejo mnenja sošolcev in se z njimi pogovarjajo. BRANJE Preberejo intervju. PISANJE Pripravijo vprašanja za intervju. Zapišejo odgovore. 1 Didaktične zamisli Učenci preberejo intervjuje v dnevnem časopisu. Ob prebranem besedilu odgovarjajo na vprašanja. Kdo je vodil intervju? Kdo je na vprašanja odgovarjal? Ob kateri priložnosti je bil izveden intervju? O čem sta se sogovorca pogovarjala? 131 Sta bila vljudna? Je bil pogovor uraden ali neuraden? Utemeljijo svoj odgovor. Kako pripravimo intervju? Učenci se pred pripravo intervjuja z znano osebo pogovorijo o pomembnih pravilih. 1. Z znano osebo se vnaprej dogovorimo za obisk. 2. Doma si pripravimo vprašanja. 3. Ob pogovoru si delamo zapiske v zvezek. 4. Doma pogovor uredimo. Zapišemo vprašanja in odgovore. 5. Intervju napišemo na računalnik. Delo v paru Intervju s sošolcem Učenci po navodilih pripravijo intervju s sošolcem. Samostojno pripravijo vprašanja. V nadaljevanju so navedena nekatera od možnih vprašanj. 1. Kako ti je ime? 2. V katero šolo hodiš? 3. Kateri šolski predmet imaš najraje? 4. S čim se ukvarjaš v prostem času? 5. Imaš doma hišnega ljubljenčka? 6. Katera je tvoja najljubša hrana? 7. Kje preživljaš počitnice? 8. S katerim športom se ukvarjaš? 9. Kdo še živi v tvoji družini? 10. Kateri spomin iz zgodnjega otroštva ti je ostal v najlepšem spominu? 11. Kakšne načrte imaš, ko boš zrasel? Dodamo še npr. intervju z ravnateljem. 1. Koliko let ste že zaposleni na naši šoli in koliko časa ste ravnatelj? 2. Kaj vam je pri vašem delu najmanj všeč? 3. Kdaj ste najbolj zadovoljni? 4. Kaj menite o učencih na naši šoli? 5. Kaj delate v prostem času? 6. Kje ste bili lani na počitnicah? 7. Katera je vaša najljubša knjiga? 8. Kakšno glasbo radi poslušate? 9. Imate doma hišnega ljubljenčka? 10. Kaj je za vas največja vrednota? 132 Preberejo svoje intervjuje. Primerjajo intervju s sošolcem in intervju z ravnateljem. Ugotavljajo razlike. Kateri intervju je uraden? Zakaj? Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci v starejših številkah Pila preberejo intervjuje z znanimi osebami, pevci, pisatelji, pesniki, športniki itn. Sodelujejo v pogovoru. Ali so podobne intervjuje že brali? Kaj so izvedeli o znanih osebah? Ali pogosto berejo intervjuje? Utemeljijo odgovore. Učenci glasno preberejo intervju s pesnikom Andrejem Rozmanom Rozo v učbeniku na str. 99. Pogovorijo se o besedilu. Razložijo manj znane besede in razlago zanje poiščejo v SSKJ. Odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 100, 6. naloga. Po ponovnem branju obnovijo besedilo. Preberejo pravilo, kaj je intervju. Intervju je besedilo, ki je sestavljeno iz vprašanj in odgovorov. V njem sodelujeta vpraševalec in vprašani. Vpraševalec si vprašanja v delno pomoč pripravi vnaprej. Intervju je lahko objavljen v časopisu ali na radiu ali televiziji. Učenci rešujejo naloge v DZ na str. 65. Vprašanja in odgovore zapišejo v šolski zvezek. Poročajo o sošolčevih odgovorih. Pobude Pripravijo intervju z znanim športnikom na šoli. Pomagajo si z vprašanji v DZ (1. naloga). 133 Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 134 Ocena Skrivnostni ferari (Učbenik, str. 101) 9 Cilji Učenci • berejo neumetnostno besedilo, in sicer oceno nove knjige, • besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek, • iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec, • odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila in odgovore utemeljujejo, • iščejo zahtevane podatke v besedilu, • vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer rabo velike začetnice pri stvarnih lastnih imenih. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo mnenja drugih. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru o prebranih knjigah. Primerjajo mnenja. Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Preberejo knjižno oceno. Iščejo zahtevane podatke v besedilu. PISANJE Odgovarjajo na vprašanja. Iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec. Pri zapisu so pozorni na veliko začetnico. Didaktične zamisli Učenci prinesejo v šolo več literarnih revij oz. revij, v katerih so ocene knjig. Preberejo oceno prebrane knjige iz Književnih listov. Odgovarjajo na vprašanja o prebrani oceni. Kdo je oceno napisal? 135 Katero knjigo je ocenjevalec predstavil? Je ocenjevalec knjigo prebral? Kakšen je njegov odnos do knjige? Kaj mu je pri delu najbolj všeč? Je opozoril na pomanjkljivosti v knjigi? Kako se ocena še imenuje? (Recenzija.) Kdo so po navadi recenzenti? Didaktična igra Eden od učencev si zamisli knjigo, ki jo je prebral. Njen naslov zapiše na listek. Učenci mu zastavljajo vprašanja o prebrani knjigi. Na vprašanja o knjigi učenec odgovarja samo z da ali ne. Ko uganejo, za katero knjigo gre, se pogovorijo o tem, ali so tudi oni prebrali to knjigo. Povedo svoje mnenje o njej. Predstavljajo svojo najljubšo knjigo in svojo izbiro utemeljujejo. Vadijo utemeljevanje mnenj in utrjujejo spoznanje, da nobeno mnenje ni nepravilno. Vsakdo ima lahko svoje mnenje. Delo z učbenikom Učenci preberejo besedilo Skrivnostni ferari v učbeniku na str. 101. Odgovorijo na vprašanja. Katere so najnovejše izdaje slovenskih založb? Katere založbe so omenjene v besedilu? Katero knjigo je Tina prebrala? Kakšno je njeno mnenje o knjigi? Zakaj knjigo priporoča tudi drugim? Ali ste tudi vi prebrali to knjigo? V kateri zbirki je izšla? Kateri naslovi so še v tej zbirki? o Ocena je besedilo, v katerem sporočevalec ocenjuje umetnostno ali strokovno delo. V njej izrazi svoje mnenje in ga poskuša utemeljiti. Ponovitev. S katero začetnico pišemo naslove knjig? S katero začetnico pišemo imena založb? 136 Pobude Napišejo oceno knjige/televizijske nadaljevanke/gledališke predstave/likovne razstave itn., ki so jo pred kratkim prebrali oziroma si jo ogledali. Pripravijo govorni nastop z naslovom Moja najljubša knjiga. Zapiski 137 10 Pripoved Kako slepi vidijo? (Učbenik, str. 102; DZ, str. 66) Cilji Učenci • poslušajo besedilo, • pripovedujejo o svojih občutjih, • se ob poslušanem besedilu pogovarjajo o tem, kako živijo slepi, • se pogovarjajo o jeziku kretenj kot o posebnem jeziku, ki ga uporabljajo slepi, • iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec, • odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila in odgovore utemeljujejo, • iščejo zahtevane podatke v besedilu, • sami tvorijo podobno besedilo, v katerem pripovedujejo o nenavadnem dogodku v svojem življenju, ko so bili drugačni od drugih. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo mnenje sošolcev. Poslušajo posnetek št. 24 na CD-ju. GOVORJENJE Sodelujejo v pogovoru. Primerjajo različna mnenja. Utemeljujejo svoje mnenje. Pripovedujejo o svojih občutjih. BRANJE Berejo besedilo. Iščejo zahtevane podatke v besedilu. PISANJE Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Sami tvorijo podobna besedila o nenavadnih dogodkih. Didaktične zamisli Učenci izvedejo anketo o tem, kakšen odnos imajo do ljudi, ki so drugačni od njih (DZ, str. 66). 138 Ogledajo si rezultate ankete in se pogovorijo. Svoje odgovore utemeljujejo. Delo z učbenikom Poslušajo posnetek št. 24 na CD-ju. Kako slepi vidijo? Ko sem se rodil, sem kmalu po rojstvu izgubil tisto, kar bi moral imeti. To je bil moj vid. Starši so skrbno pazili name, a pustili so me na prosto, kadar sem si to zaželel. Zunaj smo se s prijatelji igrali skrivalnice in se lovili. V teku sem bil počasen. A ko smo se igrali skrivalnice, mi še mižati ni bilo treba! Ugotovil sem, da ne potrebujem vida, saj imam dobro razvit sluh. Če so se odpirala vrata hiše, sem uganil, da se je nekdo skril v hišo. Če je zašelestelo listje, se je nekdo motal na travniku. Ko sem koga našel, je bil strašno užaljen. Včasih mi je dejal: »Ta igra ne velja! Še enkrat miži!« ali: »Ne ljubi se mi več!« V šoli sem se včasih zaletel v kakega dečka, deklico ali v vrata. Dečki so bili pogosto kruti do mene. Namesto pozdrava pa so me klicali slepec. Tudi v razredu je bilo podobno. Vedno znova sem poslušal: »O, živijo, slepec. Splazi se sem!« Kmalu sem moral v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Tu se je zame odprl nov svet. Svet slepih in slabovidnih se mi je zdel kot Indija Koromandija. Tu so bili le dobri ljudje in dobri otroci. V šoli je pouk potekal malce drugače. Slepi otroci so tolkli na čudna ropotala. »Kaj pa je ta zadeva, ki tako glasno tolče?« sem vprašal enega svojih sošolcev. On mi je dal kratek odgovor: »To je brajev stroj, ki piše brajevo pisavo. Izumil pa jo je Francoz Louis Braille.« Zahvalil sem se mu. Čez nekaj časa sem spoznal, da sploh ni tako hudo biti slep, saj slep otrok ni nič drugačen od videčega. Luka Odgovorijo na vprašanja v učbeniku, str. 102, 10. naloga. V skupinah razmišljajo o prebranem besedilu (11. naloga). Ponovijo, kaj je pripoved. ripoved je osebna predstavitev zanimivega dogodka, ki se je zgodil v P preteklosti. 139 Pobude Napišejo spis ali pripravijo govorni nastop z naslovom Zaradi poškodbe se nisem mogel igrati s sošolci. Učenci v pripoved vključijo, kako so se počutili, ko so bili drugačni od drugih. Spise preberejo in se o njih pogovorijo. Pripovedujejo o drugačnosti, ki so jo sami doživeli. Zapiski 140 Koncept časopisa (Učbenik, str. 103) Cilji 11 Učenci • preberejo pogovor uredniškega odbora, • v besedilu poiščejo neznane besede in njihovo razlago poiščejo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, • odgovarjajo na vprašanja, • tvorijo podobna neumetnostna besedila, in sicer oceno, poročilo, novico ali pripoved, reportažo, sestavijo anketo, pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca, po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, • pred pisanjem osnutka napišejo naslov in določijo vrsto besedila, • miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek, • po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja, sošolcev, priročnikov ali staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake, • prepišejo besedilo, pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila, izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, svoja besedila primerjajo in presojajo, • v skupinah oblikujejo časopis, • se učijo sprejemati otroke takšne, kot so. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo predloge drugih učencev. Poslušajo sošolce, ki berejo. GOVORJENJE S svojimi predlogi in idejami aktivno sodelujejo pri pripravah na razredni časopis. v BRANJE Berejo članke in novice v različnih časopisih. PISANJE Predloge in zamisli zapišejo. 141 Didaktične zamisli Učitelj prinese v šolo razredne časopise, ki so jih naredili učenci z drugih šol ali iz sosednjih razredov. Učenci se ponovno seznanijo s časopisi in revijami, ki jih tiskajo odrasli. Ogledajo si jih in jih ovrednotijo. Pogovorijo se o videzu, besedilih, temah, straneh svojega razrednega časopisa. Komentirajo prispevke. Ugotovijo, da je namen razrednega časopisa seznanitev sošolcev, staršev, učiteljev in drugih ljudi z delom v razredu in dogodki na šoli. Kakšno ime ima časopis? Kako je potekala razdelitev dela? Kaj je delal glavni urednik? (Vodil je delo celotne skupine. Sodeloval je z učenci, razdelil naloge, bral in pregledoval članke, svetoval učencem, kaj naj popravijo.) Kaj je delal novinar rubrike za kulturo? (Obiskal je kulturne prireditve v kraju ali prebral zanimive knjige in o tem pisal prispevke.) Katere novice iz razreda ali šole so zbrali novinarji učenci? So zbirali med kulturnimi, športnimi ali drugimi dejavnostmi na šoli? S katerimi konjički in interesnimi dejavnostmi se ukvarjajo učenci? Katere zanimivosti so se dogajale v svetu? Kaj o tem pravijo drugi časopisi in revije, kaj je bilo mogoče poslušati na radiu in videti na televiziji? Katera zanimiva glasbena in športna dogajanja so se zgodila v tem času? So prispela pisma na naslov Pošta? Kakšne predloge imajo učenci? Kakšni so njihovi nasveti in kritične pripombe? Kako so ovrednotili delo na šoli? Je bila vsebina člankov kdaj žaljiva ali neresnična? Katere članke ste uvrstili na literarno stran? S katerimi zanimivimi osebami ste pripravili intervju? Ste pripravili stran s križanko in drugimi šaljivimi ali ugankarskimi prispevki? So prispele tudi fotografije? Kdo je oblikoval časopis? 142 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci po vlogah preberejo besedilo Koncept časopisa v učbeniku na str. 103. Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, učbenik, str. 104, 1. naloga. Po skupinah še enkrat preberejo • poročilo (v učbeniku na str. 94 in 96), • reportažo (v učbeniku na str. 97 in DZ na str. 60), • intervju (v učbeniku na str. 99), • oceno (v učbeniku na str. 101) in se o besedilih pogovorijo. Primerjajo svoje mnenje z mnenjem učencev v učbeniku. Pobude Učitelj razdeli različna besedila, intervjuje, ocene, novice, reportaže, poročila, med učence. Učenci določijo vrsto besedila in povedo, kaj je značilno za to vrsto besedila. Lahko pa izvedejo projekt Razredno glasilo, katerega rezultat je glasilo. V tem primeru jih učitelj opozori tudi na način priprave in izvedbo projekta. Po končanem projektu napišejo še poročilo o njegovem poteku. Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 143 12 Neuradno pismo (Učbenik, str. 105; DZ, str. 67) Cilji Učenci • preberejo neuradno pismo, • povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali, • povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so to prepoznali, • presodijo, ali so ti izrazi vljudni ali ne, zamenjajo jih z vljudnejšimi, povedo svoje mnenje o tem, kako se bo odzval naslovnik, • svoje mnenje utemeljijo, • povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, v njem poiščejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali, • povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka, ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo sošolce in njihovo mnenje. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Presodijo, ali so izrazi v besedilu vljudni ali ne, zamenjajo jih z vljudnejšimi. Povedo svoje mnenje in ga utemeljijo. BRANJE Berejo neuradno pismo. PISANJE Tvorijo podobna besedila, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. Didaktične zamisli Delo v skupinah Učenci preberejo več neuradnih pisem in komentirajo. (Primer: Prešernovo pismo staršem, pisma v mladinski literaturi itn.) Povedo, po katerih jezikovnih prvinah prepoznajo neuradno pismo. 144 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci preberejo neuradno pismo v učbeniku na str. 105. Povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali. Povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo. Svoje mnenje utemeljijo. Povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, v njem poiščejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali. Povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka. Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu, učbenik, str. 105, 1. naloga. Pogovorijo se o odnosu do sošolca, ki je bil daljši čas odsoten, 2. naloga. Preberejo pismi v DZ na str. 67. Pogovorijo se o ustreznosti oziroma neustreznosti obeh pisem. Odgovorijo na vprašanja o besedilu, str. 67. Pobude Tvorijo podobno besedilo, neuradno pismo, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. Napišejo neuradno pismo prijatelju. Zapiski 145 13 Uradno pismo (Učbenik, str. 106; DZ, str. 68) Cilji Učenci • preberejo uradno pismo, • povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali, •povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so to prepoznali, presodijo, ali so ti izrazi vljudni ali ne, • zamenjajo jih z vljudnejšimi, povedo svoje mnenje o tem, kako se bo odzval naslovnik, • svoje mnenje utemeljijo, • povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, • v besedilu poiščejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali, • povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka, • ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo mnenje sošolcev. Poslušajo posnetek št. 25 na CD-ju. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Berejo uradno pismo. PISANJE Ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila. Didaktične zamisli Učenci se seznanijo z različnimi uradnimi pismi. Odgovarjajo na vprašanja o uradnem pismu. Povedo, ali so že dobili uradno pismo in kaj je v njem pisalo. Sodelujejo v pogovoru o bontonu, o branju tujih pisem. Učenci povedo svoje mnenje in izkušnje. 146 Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Poslušajo posnetek št. 25 na CD-ju. Učiteljica: Učenci, danes smo dobili pismo. Učenci: Ali gre za rezultate, kateri časopis je najboljši? Učiteljica: Tako je. Naš časopis smo še zadnji trenutek poslali v Ljubljano. Marko: Delo z njim nam je vzelo ogromno časa. Tina: Ko smo imeli končno pripravljene prispevke, so se začele težave s tiskom. Maja: Tiskar iz Dobrovnika je obljubil pomoč, a nazadnje je odklonil, saj je imel drugega dela preveč. Učiteljica: Lahko vas pohvalim, ker ste še zadnji dan celo popoldne fotokopirali in spenjali časopis. Morda prav zato, ker ni bil zvezan v tiskarni, nismo uspeli ... Katarina: Hočete reči, da smo zadnji. Učiteljica: Ne vem, saj še nisem odprla pisma. Naslovljeno je na glavnega urednika. Vsi: Marko, preberi pismo! Pogovor. O čem se pogovarjajo učenci v razredu? Je pogovor uraden ali neuraden? Kdo sodeluje? Preberejo uradno pismo v učbeniku na str. 106. Ob ponovnem branju si podčrtajo manj znane besede in jih razložijo ob pomoči SSKJ. Manj znane besede uporabijo v novih povedih, učbenik, str. 107, 3. naloga. Odgovorijo na vprašanja v učbeniku. Ponovijo znanje o uradnem in neuradnem pismu ter rešijo naloge v DZ, str. 68. Pišejo uradno pismo mentorici in se v njem zahvalijo za pomoč pri pripravi časopisa, DZ, str. 68, 1. naloga. Razložijo pomene posameznih besed. Če besede ne poznajo, poiščejo razlago v SSKJ (2. naloga). Preberejo odlomke iz različnih besedil in poskušajo ugotoviti, za katero vrsto besedila gre (4. naloga). Pobude Predstavijo svoj časopis na razredni prireditvi. Povabijo tudi starše. Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). 147 V Obisk v ljubljani (Učbenik, str. 108; DZ, str. 69) Cilji Učenci • berejo neumetnostno besedilo, • v besedilu iščejo zahtevane podatke tako, da odgovarjajo na vprašanja, • poslušajo pogovor, • po poslušanju povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev oziroma čustveno ozračje pogovora, • svoje mnenje utemeljijo, • vadijo težja mesta v pravopisu, npr. pisanje glavnih in vrstilnih števnikov do 100 s števkami in črkami, • iščejo podatke na zemljevidu. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetka št. 26 in 27 na CD-ju. Poslušajo odgovore in igro vlog svojih sošolcev. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Igrajo igro vlog. BRANJE Berejo neumetnostno besedilo in vprašanja. Berejo kratek pogovor med Špelo in Maksom. PISANJE Pišejo odgovore na vprašanja. Didaktične zamisli Učitelj učence spodbudi, da na glas razmišljajo o svojem zadnjem obisku. Njihovo razmišljanje lahko tudi vodi z vprašanji. Koga ste nazadnje obiskali? Kdo vse je šel na obisk? Kako ste šli tja? Koliko časa je trajala vožnja? 148 Ste se obiska veselili? Zakaj? V kakšnem odnosu ste z osebo/osebami, ki ste jih obiskali? Kakšen je bil njihov sprejem? So vas bili veseli? Kako so to po vašem mnenju pokazali? Koliko časa ste bili na obisku? Kakšno je bilo slovo? Obiski pa seveda niso vedno samo neformalni. Pravimo npr. tudi, da obiščemo zdravnika. V tem primeru gre seveda za formalni govorni položaj, zato vrsta vprašanj, navedenih pred tem, ni primernih, npr. Ali je bil zdravnik vesel vašega obiska?, Kako je to pokazal?. Kot rezultat pogovora lahko nastane miselni vzorec v zvezku, njegova vsebina pa je lahko naslednja. OBISK FORMALNI ZDRAVNIK LOGOPED namen NEFORMALNI SORODNIKI trajanje PRIJATELJI udeleženci ozračje Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci lahko 5. poglavje okvirne zgodbe poslušajo na CD-ju (posnetek št. 26, učbenik, str. 108–109), nato pa poskušajo odgovoriti na vprašanja samostojno ali v parih. Pri tem lahko eden od učencev zastavlja vprašanja, drugi pa odgovarja, pri čemer prvi preverja v besedilu, ali so odgovori pravilni. Ker gre zgolj za preverjanje razumevanja besedila in so odgovori enoznačni, ni potrebno, da poslušajo odgovore sošolcev ter presojajo njihovo ustreznost. 149 V 2. nalogi v učbeniku poslušajo posnetek št. 27. Maks: No, pa ste pršli. Barbara: Vesela sem, da se spet vidmo. Špela: Kako ste potoval? Marko: Čakajte, čakajte. Lepo po vrsti. Živjo vsem. Maks, Barbara, Špela: O, živjo. Katarina: Živjo. Rok: Super smo, pa vi? Katarina: Poslovni vlak je mega, ste se že peljal z njim? Maks: Js sem se. Barbara: Zdej nas pa čaka žur. Nato pa v 3. nalogi razmišljajo o čustvih prijateljev in opredelijo vrsto pogovora ter izbrano socialno zvrst. Vrsto pogovora lahko razberejo tako iz vsebine pogovora kot tudi iz načina, kako se udeleženci pogovarjajo med seboj. Učenci lahko v 4. nalogi zaigrajo veselo srečanje prijateljev, katerih pogovor so poslušali na posnetku 27, ali pa uprizorijo svoje srečanje. Pri tem samostojno oblikujejo tudi besedilo. Učenci še enkrat poslušajo posnetek št. 27 na CD-ju (DZ, str. 69, 1. in 2. naloga) in ugotovijo, kako vse so se prijatelji pozdravili med seboj. Pozdrave lahko zapišejo na plakat ali tablo, nato pa dodajo še pozdrave, ki jih v podobnih okoliščinah uporabljajo sami. Če se pojavijo razlike, se o njih pogovorimo – zakaj se različno pozdravljamo v neformalnih govornih položajih? Od česa je odvisno, kateri pozdrav bomo uporabili? Skupaj ugotovijo, da je izbira pozdrava v veliki meri odvisna od govornega položaja in tega, v kateri socialni zvrsti se pogovarjajo. In seveda od tega, od kod prihajajo. Verjetno bo več razlik med pozdravi v razredih, ki so na drugih območjih Slovenije kot šoli, od koder so prijatelji. Nadaljevanje besedila na str. 110 učencem da nekaj koristnih informacij o tem, kako bodo prijatelji preživeli tri dni v Ljubljani. Učitelj prinese v razred karto ljubljanskega mestnega prometa, kjer so narisane proge in postaje mestnih avtobusov. Učenci naj poiščejo izhodiščno postajo, iz besedila jo lahko določijo sami, nato pa preštejejo postaje do živalskega vrta. Pri tem si lahko pomagajo tudi z zemljevidom mesta Ljubljane. l 150 Učni list 151 Nato preberejo kratek pogovor med Špelo in Maksom. V parih naj se o pogovoru pogovorijo, nato pa svoje razmišljanje predstavijo sošolcem. Poskušajo naj odgovoriti na naslednja vprašanja. Kdo se pogovarja? V kakšnem odnosu sta osebi? Kakšen je njun pogovor? V 5. nalogi odgovorijo še na vprašanja o svojih izkušnjah, odgovore pa lahko tudi zapišejo v zvezke (6. naloga). Pri zapisu odgovorov učitelj učence opozori na pisanje števnikov. Pri tem si lahko pomaga z veznim besedilom v učbeniku na str. 111 in pravilom o pisanju števnikov do 100. Sledijo naloge, povezane z zapisom števnikov, v delovnem zvezku na str. 69. Učenci v njih števke v besedilu nadomeščajo z besedami in nasprotno – besede s števkami. Števniku je v učbeniku in delovnem zvezku namenjeno malo prostora. Če učitelj opazi, da imajo učenci težave z njim, lahko njegovo obravnavo podaljša. Učitelj učence opozori na to, da lahko števnike pišemo z besedami ali pa s števkami. Števniki so tiste besede, s katerimi poimenujemo količino, npr. 1 (eden), 2 (dva), 3 (tri) …, ali pa zapovrstje, npr. 1. (prvi), 2. (drugi), 3. (tretji) … Slednje pišemo s piko za števko in jih imenujemo vrstilni, prvi pa so glavni števniki. Dodatne naloge pri utrjevanju so lahko tudi naloge naslednjih tipov. Učni list 1. Z besedami napiši uro začetka in konca pouka. 2. Z besedami napiši količine v receptu za svojo najljubšo jed. Poišči ga v kuharski knjigi. 3. Z besedami napiši, kdaj si rojen(a), kdaj si se vpisal(a) v šolo … 4. Iz besedila izpiši števnike in jih napiši s števkami. 5. Cene z računa prepiši z besedami. 152 Za 4. nalogo na učnem listu učitelj izbere besedilo, v katerem je veliko števnikov, zapisanih z besedami. Učitelj in učenci za 5. nalogo prinesejo v razred nekaj računov iz trgovin, potem pa z njih prepišejo števnike. Pobude Če je šola v kraju/mestu, kjer so proge avtobusnega (mestnega) prometa označene s številkami, naj učenci napišejo, • s katerim avtobusom se vozijo v šolo, • kateri avtobus pelje do pošte, • kateri avtobus pelje do železniške/avtobusne postaje, • kateri avtobus pripelje najbližje trgovini, kjer največkrat nakupujejo … Literatura in učni pripomočki Zemljevid Ljubljane in karta ljubljanskega mestnega prometa. Zapiski 153 1 Pridevnik (Učbenik, str. 111; DZ, str. 70) Cilji Učenci • spoznavajo jezikoslovni pojem in izraz zanj, in sicer pridevnik, • primerjajo kratki neumetnostni besedili, • ugotavljajo, da se razlikujeta predvsem v rabi pridevnika, • spoznavajo vrste pridevnikov, in sicer lastnostnega oziroma kakovostnega, • v besedilu podčrtajo in iz njega izpišejo pridevnike, • na podlagi vprašalnic jih razvrstijo v pomenske skupine, • spoznavajo slovnične lastnosti pridevnikov, in sicer spol, • v besedilu poiščejo pridevnike in jim določijo spol, • preberejo besedilo, • v besedilu poiščejo samostalnike in jim določijo število, določijo še število pridevnikom, • tvorijo vprašanja za trdilne povedi in s tem utrjujejo vprašalnico za lastnostni oziroma kakovostni pridevnik, • spoznavajo vrstni pridevnik, • se ob besedilu sprašujejo po podčrtanih podatkih, • vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer rabo male začetnice pri vrstnih pridevnikih, • na podlagi vprašalnic jih razvrstijo v pomenske skupine, • vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer rabo velike/male začetnice v svojilnih pridevnikih, • poslušajo besedilo na CD-ju, • v besedilu opazujejo stopnjevanje pridevnikov, • pridevnikom določijo stopnjo, • primerjajo lastnosti med seboj. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 28 na CD-ju. Poslušajo sošolce in učitelja. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Pripovedujejo o tem, kakšne so stvari, osebe … Zastavljajo vprašanja. BRANJE Berejo krajša neumetnostna besedila in navodila k nalogam. 154 m PISANJE Pišejo odgovore na vprašanja. Dopolnjujejo povedi z manjkajočimi besedami in oblikami. Pišejo vprašalne povedi. Didaktične zamisli Učitelj lahko učence seznani z novo večjo slovnično enoto, to je obravnavo besedne vrste pridevnik, na več načinov, in sicer • jih lahko sprašuje, kakšne so stvari, ki so danes v razredu, kakšne so njihove obleke, kakšne volje so; • jih lahko prosi, naj povedo slepi osebi, kakšen je neki predmet, prostor ali stvar, npr. razred; avtobus, s katerim so se pripeljali v šolo; kolo, ki ga vozijo; kakšen je njihov sosed v klopi …; • v razred lahko prinese različne fotografije ali risbe predmetov, oseb, prostorov; učenci morajo povedati, kakšne so; pri tem jih lahko vodi s podvprašanji, npr. pri osebi: Kakšna je? Kakšne lase ima? Kakšna je njena postava? Kakšen je njen obraz? … Nato lahko učencem prebere ali pa pokaže na prosojnici najprej eno in nato še drugo besedilo. Razlikujeta se v tem, da v enem so, v drugem pa ni pridevnikov. Učenci poskušajo ugotoviti, v čem je razlika med obema besediloma. 1. Kolibri je ptič, ki ima kljun daljši od telesa. Kadar se ne hrani, ga drži navpik, da razbremeni mišice. Kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so nesimetrično oblikovani. Kolibri je kolibri, ki tehta le 1,6 g in je tako ptiček na svetu. Kolibri se hrani z medičino in žuželkami. Za srkanje nektarja ima kljunček z jezikom. 2. Dolgokljuni kolibri je edini ptič, ki ima kljun daljši od telesa. Kadar se ne hrani, ga drži navpik, da razbremeni mišice. Ukrivljen kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so nesimetrično oblikovani. Najmanjši kolibri je sršenji kolibri, ki tehta le 1,6 g in je tako najmanjši ptiček na svetu. Kolibri se hrani s cvetno medičino in žuželkami. Za srkanje cvetnega nektarja ima prilagojen kljunček z dolgim jezikom. (Prirejeno po: Maja Šubic: Kolibri. Kekec, št. 5, 2005, str. 12–13.) 155 Učitelj najprej prebere besedilo brez pridevnikov, nato pa učence sprašuje po lastnostih samostalnikov, ki se pojavljajo v besedilu. Ti seveda na vprašanja ne morejo odgovoriti. Nato prebere še drugo besedilo. Še enkrat jim zastavi ista vprašanja kot prej, zdaj so odgovori seveda mogoči. Možna vprašanja. Kateri kolibri je edini ptič, ki ima kljun daljši od telesa? Kakšen kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so nesimetrično oblikovani? Kateri kolibri je najmanjši ptiček na svetu? S katero medičino se hrani kolibri? Za srkanje katerega nektarja ima prilagojen kljunček? Kakšen kljunček ima? In kakšen je njegov jezik? Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Fotografijo hiše v učbeniku na str. 111, opremljeno z vprašalnicami Kakšna?, Katera? in Čigava?, lahko učitelj uporabi kot motivacijo za obravnavo pridevnika ali pa kot prvo nalogo po uvodnih motivacijskih minutah. Učenci lahko ugibajo, čigava bi ta hiša lahko bila, in utemeljujejo, zakaj tako mislijo. Njene lastnosti opišejo na podlagi opazovanja fotografije. Tudi vrsto prepoznajo s fotografije (gre za stanovanjsko hišo). Tudi 1. naloga v učbeniku od učencev zahteva, da poiščejo čim več lastnosti, ki bi jih lahko pripisali avtobusu s fotografije. Sledi 2. naloga, v kateri učenci preberejo najprej prvo in nato drugo kratko neumetnostno besedilo. Besedili se razlikujeta v rabi pridevnikov, kar učenci ugotovijo v 3. nalogi. (Podobno nalogo lahko izvedemo tudi v uvodnem delu, vendar z besedilom, ki vsebinsko ni vezano na zgodbo v učbeniku – glej poglavje Didaktične zamisli v tem razdelku.) Iz tega sledi sklep, da se besedili razlikujeta po tem, da eno vsebuje besede, s katerimi poimenujemo lastnosti predmetov, oseb, živali, rastlin …, drugo pa ne. T e besede, s katerimi povemo, kakšno kaj je, imenujemo pridevniki, ker jih pridajamo k samostalnikom. To kažeta tudi ilustraciji v učbeniku na str. 112. Lastnostni pridevniki Obravnavo lahko začnemo z nalogami od 1 do 3 v delovnem zvezku na str. 70, v katerih skušajo učenci opisati lastnosti predmetov na slikah in najti besedam, s katerimi poimenujemo lastnosti, nasprotni pomen. 156 Nato pa se vrnemo k učbeniku. Učenci (če je potrebno) še enkrat preberejo uvodno besedilo v peti enoti Obisk v Ljubljani na str. 108–109 in poskušajo označiti glavne junake. V besedilu poiščejo besede, ki označujejo lastnosti Roka, Katarine in Marka, iz vseh dosedanjih prebranih besedil pa so si verjetno zapomnili tudi nekaj lastnosti Maksa, Špele in Barbare. Naštejejo jih nekaj. (To nalogo lahko izvedejo v parih ali skupinah po tri ali štiri in se pogovorijo, zakaj menijo, da so naštete lastnosti značilne za izbrane osebe.) V 2. nalogi na str. 112 preberejo kratek pogovor med prijatelji. Pogovorijo se o njem. Kdo se pogovarja? O čem se pogovarjajo? Kakšno je njihovo razpoloženje? Kaj kaže na to? V pogovoru poiščejo vse pridevnike (3. naloga). V 4. nalogi ponovijo vprašalnice kakšen, kakšna, kakšno, s katerimi se sprašujemo po lastnostih. Peta naloga je namenjena utrjevanju, zato učenci izpisanim besedam, s katerimi so poimenovane lastnosti vlaka, sedežev in sprevodnika v pogovoru v 2. nalogi, dodajo še čim več novih lastnosti. Po končani nalogi lahko primerjamo sezname in ugotavljamo, v čem so si podobni in v čem se razlikujejo. Sledita še 4. in 5. naloga v delovnem zvezku. V nadaljevanju učenci spoznavajo slovnični kategoriji spola in števila, ki ju pridevniki izražajo (učbenik, str. 113 in 114). V 1. nalogi v učbeniku na str. 113 učenci odgovarjajo na vprašanja, v katerih jih sprašujemo po lastnostih treh samostalnikov, in sicer vlaka, Ljubljane in potovanja, ki so različnega spola. To učenci ugotovijo sami, in sicer v 2. nalogi, ko ugotavljajo razliko med vprašalnicami in poimenovanji lastnosti, in 3. nalogi, ko primerjajo oblike pridevnika zanimiv. Pravilo v učbeniku na str. 113 dejansko povzema ugotovitve, do katerih so učenci prišli sami ob pomoči učitelja v prejšnjih nalogah. Nova informacija je zanje morda le ta, da pridevniki sami po sebi nimajo spola, marveč ga privzemajo od samostalnika. Na to jih učitelj lahko še posebej opozori in pokaže kakšno geslo v SSKJ, npr. zanimiv, zapisano v moški obliki, ki je splošna oblika, sledita pa še informaciji o oblikah za ženski in srednji spol. V 4. nalogi v učbeniku in v nalogah v delovnem zvezku učenci utrjujejo novo vedenje o spolu pri pridevniku. Tako v učbeniku določajo spol pridevnikom v besedilu, ki so označeni s krepkim tiskom, v 1. nalogi v delovnem zvezku na str. 71 dodajajo pridevnike izbranim samostalnikom in določajo njihov spol, podčrtujejo pridevnike in določajo spol, v 3. in 5. nalogi pa iščejo čim več samostalnikov ženskega spola, ki imajo lastnosti, da so zvedavi, iskreni, veliki, razbiti, in moškega spola, ki so okrogli, majhni, stari, hitri. Lahko poskušajo poiskati tudi take samostalnike, ki v sebi združujejo vse lastnosti ali vsaj nekatere od njih. V 5. nalogi v DZ tvorijo povedi iz samostalnikov, ki so jih našteli ob navedenih pridevnikih, v 6. pa dopolnjujejo besedilo s pridevniki. Pri tem pazijo na ustrezno obliko in smiselnost besedila. 157 Število pridevnika je predstavljeno v nadaljevanju, in sicer v učbeniku na str. 114, v delovnem zvezku pa na str. 72 in 73. Učenci v 1. nalogi najprej preberejo kratko besedilo. V njem poiščejo samostalnike (lahko jih podčrtajo ali izpišejo) in ob njih stoječim pridevnikom določijo število (2. naloga). Pri tem se seveda ravnajo po številu samostalnika. Tretja naloga jih vodi k prepoznavanju pravila, da imajo tudi pridevniki tri števila (med seboj namreč primerjajo oblike pridevnika velik v treh številih pri dveh različnih spolih, pri tem jim pomagajo tudi ilustracije). Tudi število je, enako kot spol, prevzeto od samostalnika. V 4. nalogi se učenci sprašujejo po pridevnikih v povedih v 3. nalogi, pri tem pa jim je lahko v pomoč tabela z vprašalnicami za lastnostne (kakovostne) pridevnike vseh spolov in števil. Nato učenci rešijo še naloge v delovnem zvezku na str. 72 in 73, v katerih dodajajo pridevnike (in pri tem pazijo na število samostalnika, ki je izražen s sličico; 1. naloga), podčrtujejo pridevnike in določajo število (2. naloga) – učenci lahko pridevnike postavijo še v preostali števili, če potrebujejo več vaje –, v 3. nalogi v besedilu določajo spol in število pridevnikom, ki jih morajo prej poiskati, v 4. in 5. nalogi dopolnjujejo besedilo s pravilnimi oblikami pridevnikov v oklepajih, v 6. pa morajo besedilo sami dopolniti z lastnostnimi (kakovostnimi) pridevniki tako, da bo smiselno. Vrstni pridevniki Pridevniki pa ne poimenujejo samo lastnosti oziroma kakovosti. Učenci naj najprej rešijo 1. in 2. nalogo v DZ na str. 74, v katerih poimenujejo vrsto stvari na sliki (1. naloga) in katera po vrsti je stvar v skupini (2. naloga). To nalogo lahko še malo modificiramo – učenci lahko povedo zapovrstje ne le s števnikom, marveč tudi s pridevnikom – srednja domina, predzadnje kolo, zadnja žoga. Nato v učbeniku na str. 115 preberejo kratek pogovor med prijatelji. Lahko ga tudi zaigrajo kot igro vlog. V pogovoru so besedne zveze samostalnikov in pridevnikov označene s poudarjenim tiskom, učenci pa naj v njih najprej podčrtajo pridevnike. Nato se po njih vprašajo (1. naloga). V pravilu in tabeli vprašalnic za vrstne pridevnike v učbeniku na str. 115 preverijo, ali so se vprašali pravilno. Učenci nato preberejo besedilo v 2. nalogi v učbeniku na str. 116 in v besedilu poiščejo pridevnike. Po njih se vprašajo in tako določijo vrsto, spol in število pridevnika (3. naloga). Četrta naloga od učencev zahteva, da poiščejo čim več vrstnih pridevnikov za samostalnike šola, knjižnica in knjiga. Fotografija v učbeniku na str. 116 učence opozarja na razliko med lastnostnimi in vrstnimi pridevniki, ki jih včasih radi pomešamo. Pri spraševanju mora biti tudi učitelj dosleden in uporabljati ustrezne vprašalnice – če sprašuje po lastnosti, je to kakšen, če pa sprašuje po vrsti, je to kateri (kateri stroj, če je pričakovani odgovor pomivalni, kakšen stroj, če je pričakovani odgovor star, bel …). 158 V kratkem pogovoru, ki sledi v učbeniku na str. 116, lahko učenci sami poiščejo pridevnike. Učitelj naj jih posebej opozori na malo začetnico, s katero pišemo vrstne pridevnike. Sledijo še naloge v delovnem zvezku na str. 74 in 75. V nalogah od 3 do 6 učenci naštevajo vrstne pridevnike ob samostalnikih in z njimi dopolnjujejo besedilo (6. naloga). V 7. nalogi pa morajo v besedilu najprej poiskati pridevnike, potem pa te razvrstiti v tabelo glede na spol in število ter vrsto (lastnostne in vrstne). Zadnja, to je 8. naloga je besedotvorna. Učenci morajo iz navedenih imen slovenskih mest tvoriti vrstne pridevnike, nato dodati smiselni samostalnik in tvoriti poved. Svojilni pridevniki Obravnavo svojilnih pridevnikov lahko začnemo tako, da učencem postavimo nekaj vprašanj, vezanih na njihovo lastnino, npr. Čigav je ta zvezek? Čigava je kapa? Čigavo je kolo, ki je parkirano ob steni? Čigava je ta knjiga? … Nato pa jih učitelj spodbudi, da preberejo povedi v 1. nalogi v učbeniku na str. 116 in razmislijo, kaj o samostalnikih povedo poudarjene besede (2. naloga). Sledi 3. naloga, v kateri tvorijo samostalnike iz lastnih imen. Preberejo naj še primere, v katerih so pridevniki poudarjeni. Razmislijo naj, kaj je skupnega vsem poudarjenim besedam, hkrati pa opazujejo tudi, kako te besede pišemo, npr. sosedov : Maksov (4. naloga). Ob izražanju svojine se v pogovornem jeziku pogosto pojavlja tudi predložna besedna zveza *od nekoga. Tudi v govoru učencev taki primeri niso nujno redki, zato je prav, da jih opozorimo nanje in jih navajamo k ustrezni rabi svojilnih pridevnikov namesto neknjižne predložne besedne zveze. Učitelj naj zato učence spodbudi, da preberejo kratek pogovor med Maksom in Barbaro v učbeniku na str. 118. Temu naj sledi pogovor o tem, zakaj je Barbara popravila Maksa. Sledi reševanje nalog v DZ na str. 76. V 1. nalogi iz samostalnikov tvorijo svojilne pridevnike in jim dodajo samostalnike. Ustno tvorijo povedi, lahko pa jih napišejo v zvezek in s tem vadijo tudi pravopis – pisava svojilnih pridevnikov z veliko in malo začetnico (velika začetnica le, če so tvorjeni iz lastnega imena). V 2. nalogi svojilnim pridevnikom iz 1. naloge dodajo samostalnik drugega spola in spet tvorijo povedi. Tudi te lahko za domačo nalogo zapišejo v zvezek. Pri obeh nalogah lahko vadijo tudi vprašalnice, in sicer tako, da se potem ko tvorijo pridevnik in mu dodajo samostalnik, vprašajo po pridevniku. (Vprašalnice so sicer za vse spole in vsa števila navedene v tabeli v učbeniku na str. 117.) Prav tako se po pridevniku lahko vprašajo v 3. nalogi, kjer na črte vstavljajo svojilne pridevnike. V 4. nalogi pa v besedilo vstavljajo ustrezne oblike svojilnih pridevnikov, ki jih tvorijo iz samostalnikov v oklepajih. 159 Peta naloga v DZ na str. 77 je nekoliko težja, saj od učencev zahteva ne le prepoznavanje pridevnikov, marveč tudi prepoznavanje njihove vrste. V besedilu morajo tako poiskati pridevnike, jih podčrtati in izpisati na ustrezno mesto v razpredelnico, v 6. nalogi pa izpisanim pridevnikom določijo še spol in število. Pri 5. nalogi si lahko pomagajo s preglednico v učbeniku na str. 118, ki je ponazorjena še s fotografijami in vprašalnicami. Obravnavo pridevnikov lahko spremljamo tudi na plakatu, ki visi v razredu, in sicer tako, da ob obravnavi posamezne vrste pridevnika dopolnjujemo miselni vzorec. Na koncu izgleda takole. LASTNOSTNI (kakovostni) (kakšen) SVOJILNI (čigav) PRIDEVNIKI VRSTNI (kateri) Stopnjevanje pridevnikov Za uvodno spoznavanje s stopnjevanjem lahko uporabimo 1. in 2. nalogo v DZ na str. 77 in 78. V prvi nalogi namreč učenci s številkami označujejo zaporedje stvari na slikah po njihovih stopnjevanih lastnostih, v 2. pa jih spodbujamo, naj v knjižnici poiščejo podatke o tem, kdo je najhitrejši, najstarejši … Učitelj jim pri tem lahko pomaga z Guinnessovo knjigo rekordov. Nato pa učenci preberejo pogovor v učbeniku na str. 119. Odgovorijo na vprašanji v 1. nalogi in preberejo še preostala dva pogovora. Pogovorijo se o njiju, in sicer opazujejo, kaj se dogaja s pridevnikom v povedih. Nato primerjajo predmete na risbah (2. naloga) in ugotavljajo, kakšni so (3. naloga), ter primerjajo vlake (4. naloga). V 5. nalogi na str. 120 v učbeniku učenci poslušajo posnetek št. 28 na CD-ju. 160 Barbara: Ljubljanski živalski vrt je na jugozahodnem delu Rožnika. Do njega lahko pridete z vozilom ali peš po Večni poti ali čez Rožnik. Maks: Kot da tega ne vemo. Saj smo od avtobusa hodili več kot pol ure, da smo prišli do sem. Barbara: Poslušaj, prosim, naprej, ne bodi no siten. Ustanovljen je bil leta 1949. Sem so ga preselili dve leti kasneje. Njegovo ozemlje obsega 18 hektarov. V živalskem vrtu je predstavljenih več kot 150 različnih vrst živali, med njimi opice, sloni, velike mačke, kamele ipd. Na leto ga obišče okrog 300 000 obiskovalcev. Katarina: Res imajo kar veliko živali. Maks: Ampak manj kot v Münchnu. Rok: In celo manj kot v Helsinkih. Maks: In ljubljanski živalski vrt je mlajši od tistega v Münchnu. Sledijo vprašanja o podatkih v besedilu, na katera lahko učenci odgovarjajo ali ustno ali pisno (6. naloga), v 7., 8. in 9. nalogi pa primerjajo med seboj povedi in ugotavljajo, v čem se razlikujejo. V pravilu na str. 121 so nato razložene stopnje pridevnikov in načini primerjanja, na str. 122 pa je pojasnjen še drugi način stopnjevanja z besedicama bolj in najbolj. V 10. nalogi v učbeniku na str. 122 učenci berejo besedilo, v 11. pa najprej poiščejo pridevnike in nato pojasnijo, kaj pripovedujejo o samostalniku. Stopnjevanje utrjujejo v 3., 4. in 5. nalogi v DZ na str. 78, v 6. nalogi pa primerjajo med seboj lastnosti oseb, stvari in živali. 7. naloga dopolnjuje prejšnjo nalogo, v njej namreč učenci iščejo nove samostalnike, za katere veljajo lastnosti v parih iz 6. naloge. V nalogah od 8 do 13 učenci utrdijo znanje o pridevnikih. V 8. nalogi primerjajo med seboj besedili in ugotavljajo razlike. Po branju prvega besedila lahko učitelj zastavi naslednja vprašanja. Katere mačke naj bi bile prve domače mačke? Značilnosti katerih mačk so ohranile domače mačke? Kakšni lovci so? Kakšne kremplje imajo? Kakšne so njihove čeljusti? In zobje? Pa brčice? Kakšne so mačke po naravi? Kakšno hrbtenico imajo? V katere položaje se lahko zvijejo? Kakšne mačke so tigri? Kakšni lovci so? V katerih gozdovih predvsem živijo? 161 Ker so v 1. besedilu izpuščeni pridevniki, učenci na vprašanja ne morejo odgovoriti. Nato preberejo še drugo besedilo in ponovno odgovarjajo na vprašanja. Zdaj so odgovori seveda mogoči. Na ta način spoznajo ne le razliko med besediloma, marveč tudi funkcijo pridevnika. V 9. nalogi v 2. besedilu 8. naloge (DZ, str. 79) podčrtajo pridevnike. Nekaj jih izpišejo in jim določijo vrsto, spol in število. V nadaljevanju stopnjujejo pridevnik in na stopenjski lestvici razvrščajo mačke. Tudi v besedilu v 12. nalogi podčrtujejo pridevnike in jih razvrščajo v tabelo glede na njihovo stopnjo, v 13. pa stopnjujejo poljubno izbrane pridevnike. Če učenci potrebujejo še dodatne vaje za utrjevanje pridevnika, jim lahko učitelj pripravi nova besedila in jih ustrezno prilagodi, če je to potrebno, učenci pa v njih podčrtujejo pridevnike in jim določajo vrsto, spol in število. Na učnem listu sledi nekaj dodatnih nalog. Učni list 1. V besedilu podčrtaj pridevnike in jim določi vrsto, spol in število. Na Slovenskem živi veliko škratov, med njimi kapiči, maliki, škratci, pa gorski, vodni in gozdni škrati. Kravosov škrat Škrip Škrap živi v mestu in ima lastnosti, ki pritičejo škratom: iz starih časopisov zna napraviti marmelado, skuhati grozni čaj proti bolezni … Otrokom rad pripoveduje o starih časih, npr. o pogumnem dejanju, ko je s svojim pecilnim praškom spremenil vse orožje v sladkarije. Ko se pripravlja na škratovščine – to so drobne škratje nagajivosti, zamenja svojo rdečo škratovsko čepico z modro, da ima modrost že v glavi. 2. V besedilu podčrtaj pridevnike in jim določi vrsto, spol in število. Dolgokljuni kolibri je edini ptič, ki ima kljun daljši od telesa. Kadar se ne hrani, ga drži navpik, da razbremeni mišice. Ukrivljen kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so nesimetrično oblikovani. Najmanjši kolibri je sršenji kolibri, ki tehta le 1,6 g in je tako najmanjši ptiček na svetu. Kolibri se hrani s cvetno medičino in žuželkami. Za srkanje cvetnega nektarja ima prilagojen kljunček z dolgim jezikom. 162 Pobude Učenci naj za domačo nalogo napišejo spis z naslovom Moj najlepši izlet. V njem naj bodo pozorni na to, da bodo uporabili čim več pridevnikov. Literatura Guinnessova knjiga rekordov. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zapiski 163 2 Glasovi slovenskega knjižnega jezika (Učbenik, str. 122; DZ, str. 81) Cilji Učenci • poslušajo isto besedilo z različno izrečenimi stavčnofonetičnimi znamenji, • spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: samoglasnik, soglasnik, • navedejo soglasnike in samoglasnike slovenskega knjižnega jezika, • ločijo pojma črka in glas ter se zavedajo delne asimetrije v njunem razmerju. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo učitelja in sošolce. GOVORJENJE Govorijo abecedo. Ponovijo kratek pogovor. BRANJE Berejo kratek pogovor. Berejo navodila. PISANJE Napišejo črke slovenske abecede. 2 Didaktične zamisli Če ima učitelj možnost, naj posname sebe in učence pri eni od šolskih ur. Nato naj predvaja posnetek. Učenci naj bodo pozorni na izgovarjavo. Potem pa naj predvaja še kratek posnetek televizijske ali radijske oddaje, lahko tudi katerikoli posnetek s CD-ja (le da mora biti v knjižnem jeziku). Skupaj z učenci nato poskusi pojasniti razlike med obema posnetkoma na ravni izgovora. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci preberejo kratek pogovor med otroki in dekletom v učbeniku na str. 122 (gre za fotostrip – na fotografiji je samo dekle v živalskem vrtu). Nato v 1. nalogi razmišljajo 164 o tem, kaj je značilno za njihov govor in kako se pogovarjajo. Tudi sami preberejo obe povedi, in sicer tako, kot bi ju izrekli v svojem govoru in v knjižnem jeziku. Če je mogoče, naj učitelj posname različna branja učencev. Obe različici pogovora naj prebere tudi sam, da bodo učenci slišali razliko. Z učenci naj se pogovori o tem, kaj se je zgodilo v prvem pogovoru. V 4. in 5. nalogi učenci ponovijo abecedo in povedo, koliko črk ima slovenska abeceda. Učenci že vedo, da imamo v slovenščini 25 črk in 29 glasov, zdaj pa jim učitelj razloži, da se glasovi med seboj razlikujejo (glede na to, ali so nosilci zloga). V prvo skupino jih sodi 8, imenujemo jih samoglasniki, vsi ostali so soglasniki. V vsaki samostojni skupinici glasov (oziroma črk, če jih zapišemo) je po navadi en samoglasnik. Ta je lahko tudi sam, medtem ko soglasnik sam ne more biti. To je pomembno za deljenje besed. V nalogah v delovnem zvezku na str. 81 učenci utrjujejo spoznanje, da je glas tisti, ki razločuje pomen, kar pomeni, da vsakokrat, ko zamenjamo črko v zapisanem besedilu oziroma glas v govorjenem, spremenimo pomen. Zapiski 165 3 Deljenje besed (Učbenik, str. 124; DZ, str. 82) Cilji Učenci • vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer deljenje besed. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo učitelja, sebe in sošolce. GOVORJENJE Izgovarjajo zloge besed. BRANJE Berejo krajše neumetnostno besedilo. PISANJE Pišejo besede in jih delijo na zloge. Prepisujejo besedilo in pri tem ustrezno delijo besede. Didaktične zamisli Učitelj zbira napačne delitve besed iz spisov in drugih pisnih nalog učencev. Nato jih prinese v razred in jih ali napiše na tablo ali pa vsak učenec dobi svoj izvod z napačnimi delitvami. Učenci poskušajo razložiti, zakaj so delitve napačne. Pri tem si lahko pomagajo tudi z izgovorom. Iz revij in časopisov učenci izrežejo različne naslove. Besede razrežejo po pravilu deljenja besed in razrezke prilepijo v zvezek. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom V navezavi na prejšnje poglavje o glasovih slovenskega knjižnega jezika in uvodnim delom začnemo tokrat obravnavo teme s pravilom, in sicer s tem, da lahko samoglasnik ostane sam v eni vrsti, medtem ko soglasnik ne more. Nato skupaj na glas preberejo delitve besed v učbeniku na str. 124 in jih potem poskušajo prebrati še drugače (1. naloga), npr. živ-als-ki v-rt, m-ačka, tige-r, Ma-rko, K- 166 atar-ina. Na ta način učenci sami ugotovijo, da mora biti v vsakem delu (zlogu) besede samoglasnik, sicer je izgovor skoraj nemogoč. V nalogah v DZ na str. 82 vadijo deljenje besed, in sicer tako, da jih delijo na dva dela (1. naloga), na najmanjše dele (2. naloga) in prepisujejo besedilo v zvezek, pri tem pa se ne izogibajo deljenju besed (3. naloga). Pobude Če imajo učenci težave z deljenjem, jim učitelj lahko pripravi dodatne naloge. Pri tem si lahko pomaga tudi z že obravnavanimi besedili iz učbenika, delovnega zvezka ali priročnika in učnih listov. Zapiski 167 4 Spored (Učbenik, str. 124; DZ, str. 83) Cilji Učenci • poslušajo neumetnostno besedilo na CD-ju, • se pogovarjajo o vsebini pogovora, • berejo neumetnostno besedilo, in sicer TV-spored, • v besedilu poiščejo zahtevane podatke, • besedilo obnovijo ob pomoči vprašanj. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetka št. 29 in 30 na CD-ju. Poslušajo odgovore in mnenja sošolcev. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Izražajo svoja mnenja. Obnovijo svojo najljubšo risanko in film, ki so ga nazadnje gledali, ter pripoved, ki so jo slišali na CD-ju. BRANJE Berejo neumetnostno besedilo, in sicer spored. PISANJE Pišejo odgovore na vprašanja. Iz neumetnostnega besedila izpisujejo podatke. Pišejo obnovo. Didaktične zamisli Učitelj v razred prinese aktualne sporede iz različnih dnevnih časopisov ter njihovih tedenskih prilog (npr. Vikend, Pilot …) ali revij (npr. Stop). Učenci iščejo v njih podatke o tem, kdaj je neka oddaja na sporedu, ob katerih dnevih so na sporedu nanizanke, katere otroške in/ali informativne oddaje so na sporedu na različnih TV-postajah. Če obstaja ta možnost, lahko spored pogledajo tudi na teletekstu ali internetu. Tudi v teh sporedih iščejo podobne informacije. Lahko pa začne temo s pogovorom, npr. kje bi našli informacije o tem, kdaj je na 168 sporedu ponovitev oddaje, ki so jo zamudili, pa bi jo radi gledali. Učenci naštevajo različne možnosti, od klasičnih sporedov, objavljenih v časopisih ali njihovih prilogah ter revijah, do sporedov na teletekstu ali internetu. Lahko pa vsak dan gledamo npr. rubriko Napovedujemo (na TV Slovenija), v kateri napovedujejo oddaje za tisti dan, ali pa posebno oddajo na TV Slovenija Prvi in drugi, kjer so predstavljene zanimive oddaje, filmi …, ki bodo na sporedu tisti teden. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci kot uvod v obravnavo sporeda poslušajo posnetek št. 29 na CD-ju. Rok: O, Maks, kakšen dober televizor imaš. Marko: Pa samo tvoj je? Maks: Ja, ko smo imeli samo enega, sva se z očkom ves čas prepirala. On je hotel gledati poročila, jaz pa risanke. Ko sem hotel jaz gledati prenos tekme, je njega zanimal film. Rok: Tudi pri nas se včasih prepiramo, kaj bomo gledali. Največkrat je obveljala mamina. Marko: Pri nas pa sploh ne gledamo televizije. Mami pravi, da je škodljivo kar naprej sedeti pred ekranom. Maks: Saj tudi jaz ne gledam veliko, le kdaj pa kdaj. Danes jo bomo gledali, kajne, Rok? Rok: Kaj pa je na sporedu? V 2. nalogi (učbenik, str. 125) nato razčlenjujejo pogovor. Odgovore lahko zapišejo v zvezke, lahko pa se razdelijo v skupine, ki nato predstavljajo svoja mnenja drugim. Pri tem so pozorni na možne razlike v mnenjih. Poskušajo jih utemeljiti. V 3. nalogi iz sporeda v učbeniku na str. 125 izpišejo oddaje, ki bi jih trije prijatelji lahko gledali. Verjetno se bodo odgovori med seboj razlikovali. Učenci naj utemeljijo svoja mnenja, tako kot utemeljijo izbor ene od oddaj, ki naj bi jo prijatelji gledali (4. naloga). V 5. nalogi razložijo krajšave. Nato rešijo še naloge v DZ na str. 83. V nalogah od 1 do 4 iščejo podatke v sporedu, ki je objavljen v DZ na str. 83. Peta in šesta naloga sta tvorbni, in sicer učenci tvorijo obnovi risanke in filma. Obnovi po izbiri učitelja predstavijo ustno ali pisno. f 169 V 6. nalogi v učbeniku na str. 125 učenci poslušajo posnetek št. 30 na CD-ju. Mogočni vladar Olimpa v Grčiji je poslal zlatega ovna z deklico in dečkom na hrbtu preko morja. Deklica je na potovanju zdrsnila s hrbta, deček pa je srečno prispel na cilj. Ovna je kralj v deželi pod Kavkazom daroval bogovom, njegovo zlato runo pa pribil na deblo velikega hrasta in mu za stražarja postavil strašnega zmaja. Sloves o zlatem runu se je širil po vsem svetu. Mnogi junaki so hoteli ukrasti zlato runo. Nekega dne je po zlato runo odšel tudi največji junak stare Grčije Jazon z ladjo Argo, ki je bila najslavnejša ladja v tistih časih. Jazon je prišel do zlatega runa, a da bi ga lahko imel, je moral izpolniti tri zahtevne naloge. V plug naj bi vpregel dva bika, ki sta bruhala ogenj, z njima naj bi preoral polje in zasadil vanj zmajeve zobe. Iz teh zob naj bi po prerokbi zrasli vojščaki, ki bi ubili svojega sejalca. Morda bi Jazon takrat tragično končal svoje življenje, a pomagala mu je čarovnica, kraljeva hči Medeja. Jazon je dobil zlato runo in bežal z njim domov. A ladja je pomotoma zaplula v ustje Donave, od tam pa po Savi in Ljubljanici prav v naše kraje. Argonavte so ustavile šele skale pri izviru Ljubljanice. Toda argonavti niso hoteli ostati v naših krajih. Blizu kraja, kjer so potegnili ladjo na breg, je bilo v tistih časih veliko jezero in močvirje. V tem močvirju je živela pošast, podobna zmaju. Jazon se je boril z njo, nato pa so ladjo naložili na okrogla bruna in jo kotalili do Jadranskega morja. Odtod so argonavti srečno odpluli nazaj v Grčijo. V spomin na argonavte sta v vrhniškem grbu ostala ladja in zmaj – simbol Ljubljane. To naj bi bil tisti mogočni zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem mestnem grbu in steguje jezik ter dviga peruti. Sprva je imela Ljubljana zmaja le v mestnem pečatniku, kasneje pa se je preselil tudi v mestni grb. Stara zgodba o argonavtih in ljubljanskem zmaju hrani dokaz, da so že nekoč potekale v naših krajih prastare trgovske zveze med Evropo in Azijo. V naše kraje so prihajali trgovci z Baltika, se odpravili do Jadrana in nadaljevali pot proti Črnemu morju. Po poslušanju odgovorijo na vprašanja v 7. nalogi. Odgovori, s katerimi kažejo svoje razumevanje besedila, so lahko pisni ali ustni. Če imajo učenci veliko težav z odgovarjanjem na vprašanja, učitelj posnetek predvaja še enkrat. Pri preverjanju pravilnosti odgovorov pa si pomagajo z zapisanim besedilom, skopiranim na prosojnico ali na učnem listu. Nato rešijo še naloge v DZ na str. 84 in 85. V 1. nalogi dopolnjujejo samostalnike z ustreznimi pridevniki tako, da bodo oblikovali besedne zveze, ki so jih slišali/prebrali v besedilu. V 2. nalogi na kratko ustno obnovijo pripoved. Če je potrebno, učitelj še enkrat predvaja posnetek, pred tem pa opozori učence, naj si zapišejo pomembnejše podatke ali izpolnijo miselni vzorec, ki ga lahko pripravi učitelj ali pa ga med poslušanjem izdelajo učenci sami. Tretja naloga učence usmerja v samostojno raziskovanje virov, v katerih poiščejo podatke o tem, kako je nastal grb njihovega kraja. Če živijo in hodijo v šolo v manjšem 170 kraju, ki nima svojega grba, poiščejo podatek za najbližji večji kraj. V 4. nalogi učenci dopolnjujejo besedilo s samostalniki, ki jih izberejo izmed para v oklepaju. Pri tem pazijo na smiselnost besedila. Peta naloga je namenjena ponavljanju samostalnika. Iz besedila v 4. nalogi učenci izpišejo samostalnike in jih razvrstijo v razpredelnico glede na njihove vrste, določijo pa jim še spol in število. Da bi se izognili napakam, ki bi se lahko pojavile zaradi napačnih odgovorov v 4. nalogi, učitelj popolno besedilo skopira na prosojnico (sledi na učnem listu). Učni list Grb je razpoznavni znak že skoraj tisoč let. Prvič naj bi ga uporabili v križarskih vojnah. Križarji so imeli na ščitu narisan križ. Da bi se vitezi razlikovali med seboj, so kasneje začeli na ščite, obleko in konjsko opremo pritrjevati različne simbole in znake. Sprva so simbole izbirali sami, kasneje pa je pravica izbiranja simbolov prešla v roke poklicnih heraldov. Heraldi so bili glasniki, ki so najavljali turnirje in preverjali grbe udeležencev turnirja. Simboliko grbov so predstavljali krilati levi, zmaji in pošasti, da bi s temi podobami označili pomembnost viteza. Grb je kasneje postal dedni znak, a dodeljevanje grbov je postala izključna pravica vladarja. Uporaba grbov se je razširila tudi na razna združenja, ustanove, samostane in v 13. stoletju tudi na mesta. Mestni grbi pogosto pripovedujejo o nastanku tega in onega kraja. V 6. nalogi pa izpišejo samostalnike in pridevnike (vsaj nekaj, ni nujno vseh) iz besedila Ljubljanski zmaj, ki so ga poslušali na posnetku št. 30. Besedilo učitelj razdeli učencem na učnih listih, lahko pa ga skopira tudi na prosojnico. Izpisanim samostalnikom in pridevnikom določijo spol in število, pridevnikom pa še vrsto. Pobude Učenci naj za domačo nalogo napišejo vsaj eno besedilo, in sicer ali obnovo (5. in 6. naloga v DZ na str. 83) ali pripoved o zanimivosti, povezani z domačim krajem. Če bodo učenci naloge v delovnem zvezku na str. 84 in 85 reševali doma, potem naj učitelj učencem razdeli besedilo Ljubljanski zmaj na učnih listih. Zapiski 171 VI Raziskovalni tabor – zgodovina in prihodnost (Učbenik, str. 126; DZ, str. 86) Cilji Učenci • berejo neumetnostno besedilo, • odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila, • v besedilu iščejo neknjižne besede in jih zamenjajo s knjižnimi, • sami dopolnijo besedilo tako, da predvidijo nadaljevanje in konec. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 31 na CD-ju. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Nadaljujejo pripoved. BRANJE Berejo neumetnostno besedilo. Berejo vprašanja in navodila k nalogam. PISANJE Pišejo odgovore na vprašanja. Pišejo nadaljevanje pripovedi. Didaktične zamisli Učitelj lahko v razred povabi pravljičarja ali pripovedovalca, ki bo učencem pripovedoval pravljice ali zgodbe iz svojega življenja ali življenja svojih (njihovih) prednikov. Druga možnost je, da poslušajo posneto pripoved, si morda ogledajo kak film z motivi morja (lahko tudi Poletje v školjki) ali pa se preprosto pogovarjajo o svojih spominih na skupno bivanje v šoli v naravi ipd. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci lahko 6. poglavje okvirne zgodbe poslušajo na CD-ju (posnetek št. 31) ali pa ga preberejo sami. Lahko ga prebere tudi učitelj. Nato odgovorijo na vprašanja v 172 1. nalogi v učbeniku na str. 128. Z vprašanji po eni strani preverjamo razumevanje besedila, po drugi pa učence spodbujamo, da razlagajo nekatere stalne besedne zveze in besede v prenesenem pomenu. Pri razlagi besed si lahko učenci pomagajo tudi s SSKJ (v elektronski ali klasični knjižni obliki) ali morda kakšnim drugim slovarjem, namenjenim otrokom, če bo ta seveda že nastal oziroma bo dostopen. (Trenutno namreč specializiranega slovarja za otroke še ni, SSKJ pa je pogosto zanje prezahteven. Kljub temu jih navajamo k rabi priročnikov, morda v elektronski obliki, ker so za rabo velikokrat precej prijaznejši.) V 2. nalogi pa učenci nadaljujejo pripoved o tem, kaj se je dogajalo na obali. Pripoved zapišejo v zvezek, potem pa svoja nadaljevanja primerjajo in ugotavljajo, katera so bolj in katera manj verjetna. Pobude Nadaljevanje pripovedi naj učenci napišejo za domačo nalogo. Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 173 1 Večpomenke in podpomenke (Učbenik, str. 129; DZ str. 86) Cilji Učenci • poslušajo besedilo na CD-ju, • poiščejo besede oziroma besedne zveze s prenesenim pomenom, • iščejo večpomenke, ki jih poznajo, • v Slovarju slovenskega knjižnega jezika iščejo razlage za večpomenke. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 32 na CD-ju. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Berejo gesla v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. PISANJE Dopolnjujejo povedi. s Didaktične zamisli Učitelj iz lastne prakse učencem pove kakšno anekdoto, ki izvira iz dvoumnosti, ki je v besedilu nastala zaradi rabe večpomenk, npr. Zadnjič sem sedel v avtobusu in bral. Misli so mi kar naprej uhajale. Pa še sosedi na sedežih za mano sta bili precej glasni. Začel sem poslušati njun pogovor. Starejša oseba je mlajši rekla: »Ne moreš si predstavljati, Janezu je zadnjič med hojo odpadel jezik.« Mlajša pa ji je odgovorila: »A zaradi napora?« Sledil je odgovor: »Menda, ja.« Mlajša je bila izjemno zaskrbljena: »Pa so mu ga prišili nazaj?« »Mislim, da ni bilo mogoče.« »Kako pa je to prenesel? Zdaj verjetno ne more govoriti …« »Zakaj pa ne? Saj ne govori s čevlji.« 174 s Anekdoti sledi pogovor o tem, iz česa izvira nesporazum med osebama. Učitelj lahko nato vpraša učence, če so morda tudi oni kakšno besedo, ki ima več pomenov, kdaj razumeli napačno. Ali je bila situacija smešna ali neprijetna? Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci poslušajo posnetek št. 32 na CD-ju. Maks: Včeraj popoldan sem šel k potoku in opazoval pastirice. Barbara: Kaj pa so počele pastirice pri potoku? Pasle krave? Maks: Tepka. Opazoval sem ptice pastirice. Barbara: Aja. Jaz pa sem šla v gozd in poiskala lisičke. Maks: Daj no, Barbara. Ali se niso ustrašile in zbežale? Barbara: Lisičke – gobe, da bi bežale? Maks: Midva pa res vsak svoje misliva. Po poslušanju naj učenci razmislijo, zakaj je Maks rekel, da vsak svoje mislita. Ob katerih besedah se nista razumela? Zakaj? V drugi nalogi v učbeniku na str. 129 razmišljajo, ali poznajo še kakšno večpomenko. Napišejo jih lahko v zvezek in zraven napišejo, kaj pomenijo. V 3. nalogi večpomenkam pripišejo njihove pomene, pri tem pa si pomagajo s SSKJ. V 1. nalogi v DZ na str. 86 dopolnijo povedi s samostalniki, ki imajo vsaj dva pomena. Pri tem si pomagajo tudi z nekaterimi sličicami ob strani. Nasprotno od večpomenk pa imajo enopomenke samo en pomen. V 4. nalogi v učbeniku na str. 129 tako poiščejo pomena besed avtobus in čoln, ki sta enopomenki. Pobude V razredu lahko organiziramo tekmovanje. Izberemo nekaj večpomenk, učenci pa skušajo poiskati čim več njihovih pomenov. Pri drugi nalogi pa se poskušajo spomniti čim več enopomenk. Reševanje obeh nalog časovno omejimo na npr. 1 minuto. Vsak pravilni odgovor točkujemo z eno točko. Zmaga tisti, ki je zbral največ točk. 175 Literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zapiski 176 ovejmo natančno in P ustrezno (Učbenik, str. 130; DZ, str. 86) 2 Cilji Učenci • preberejo pogovor, • pogovor ustno obnovijo, • odgovorijo na vprašanja in utemeljijo svoje mnenje, • med dvema dejanjema prepoznajo namerno razmerje in ga izrazijo z veznikom da, • med dvema dejanjema prepoznajo vzročno-posledično razmerje in ga izrazijo z veznikoma ker (za vzrok) in zato (za posledico), • vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer pisavo vejice pred podrednim veznikom da, • iz zaporedja sličic oblikujejo zgodbo, • so pozorni na dobnostno razmerje, • poslušajo besedilo na CD-ju, • po poslušanju presodijo govorjeno besedilo, • povedo, ali je besedilo vsebinsko, slogovno, slovnično ustrezno, • obnovijo besedilo in popravijo napake, • pred obnovo ob pomoči učitelja bistvene podatke uredijo v miselni vzorec in ga nato ubesedijo, pri tem so pozorni na to, da govorijo razločno, naravno in čim bolj zborno, • obnovijo prebrano neumetnostno besedilo, • so pozorni zlasti na časovno zaporedje. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetek št. 33 na CD-ju. Poslušajo sošolce. GOVORJENJE Obnovijo pogovor in neumetnostno besedilo. Pripovedujejo o svojih načrtih v prihodnosti. Odgovarjajo na vprašanja. BRANJE Berejo pogovora. Berejo neumetnostno besedilo. PISANJE Pišejo spis na temo Ko bom velik(a), bom … x 177 Didaktične zamisli Učitelj spodbudi pogovor z učenci z vprašanjem, ali so že kdaj razmišljali o tem, kaj bi radi postali, ko bodo odrasli. Učenci pripovedujejo, nato pa učitelj nadaljuje, da so o tem, kaj bi radi bili, razmišljali tudi na taboru na Obali. Druga možnost je, da učitelj učence vpraša, kaj oni počnejo, kadar sedijo ob obali in opazujejo zvezde. O čem razmišljajo? Nato se pogovor nadaljuje enako kot v prvem primeru. Učence lahko motivira tudi tako, da prinese v razred fotografije oseb, ki meditirajo na obali, in jih vpraša, kaj mislijo, da počnejo osebe na fotografiji. O čem razmišljajo? Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Najprej v učbeniku na str. 130 preberejo pogovor med Rokom in Boštjanom, nato pa odgovorijo na vprašanja v 1. nalogi. Odgovore lahko tudi napišejo. V 2. nalogi napišejo zgodbo na podlagi dogajanja na fotografijah. Pri tem so pozorni na časovno zaporedje, v 3. nalogi pa pripovedujejo o tem, kaj bodo, ko bodo odrasli. Pri tem si pomagajo z miselnim vzorcem (1. naloga v DZ na str. 86). V 4. nalogi v učbeniku na str. 131 učenci poslušajo posnetek št. 33. Ko bom velik, bom mornar. Mornarji z velikimi ladjami plujejo po svetovnih morjih. Morja imam zelo rad, zato bom postal mornar. Vem, da morajo mornarji veliko in težko delati. Vendar si vseeno želim postati mornar. Poklic mornarja je moj sanjski poklic. Ko bom mornar, se bom z ladjo ustavljal v velikih pristaniščih po vsem svetu. V pristaniščih se vedno dogajajo zanimive stvari. Bral sem v časopisih in knjigi, da je v pristaniščih veliko ljudi z različnih koncev sveta. Prav zanima me, koga vse bom srečal, ko se bom z ladjo ustavil v pristanišču. Potem pa preberejo besedilo v učbeniku na str. 131, tudi pogovor med Barbaro in drugimi udeleženci tabora. Sledi 5. naloga, v kateri razmišljajo o tem, kaj je narobe v besedilu. Obnovijo ga tako, da popravijo številne dobesedne ponovitve. Besedilo lahko popravijo tudi pisno. Da bodo lažje popravili napake, lahko učitelj besedilo skopira na prosojnico ali učencem razdeli učne liste. Doma še sami napišejo spis z naslovom Ko bom velik(a), bom … (2. naloga v DZ na str. 86). 178 Sledi branje neumetnostnega besedila v učbeniku na str. 132 in 6. naloga, v kateri ustno obnavljajo prebrano. Pri tem si pomagajo z miselnim vzorcem. Pobude Drugo nalogo v DZ na str. 86 rešijo za domačo nalogo. Zapiski 179 3 Namen (Učbenik, str. 133; DZ, str. 87) Cilji Učenci • berejo obnovo filma, • razložijo besede oziroma besedne zveze s prenesenim pomenom, • sami tvorijo podobno neumetnostno besedilo, in sicer obnovo filma, • pred pisanjem izdelajo ogrodje miselnega vzorca, • pred pisanjem osnutka napišejo naslov in določijo vrsto besedila, • miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek, • po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/ sošolcev/priročnikov/staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake, • prepišejo besedilo, pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila, • izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, • svoja besedila primerjajo in presojajo, • če obnovo tvorijo ustno, potem samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa, in to razločno, naravno ter čim bolj zborno, • med dvema dejanjema prepoznajo namerno razmerje in ga izrazijo z veznikom da, • preberejo odlomek iz umetnostnega besedila, • ugotavljajo, ali je besedilo napisano v knjižnem ali neknjižnem jeziku, • berejo neumetnostno besedilo, in sicer dnevnik, • tvorijo podobno neumetnostno besedilo, • v zaporednih povedih izrazijo isto osebo/žival/predmet/kraj z osebnim zaimkom ali s kazalnim zaimkom. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo razmišljanja sošolcev in učitelja. GOVORJENJE Odgovarjajo na vprašanja. Pripovedujejo obnovo. BRANJE Berejo neumetnostna besedila in odlomek iz umetnostnega besedila. PISANJE Pišejo obnovo in dnevnik. 180 Didaktične zamisli Učenci pripovedujejo, kateri film so si nazadnje ogledali. Povedo, kaj jih je najbolj pritegnilo, čemu so si ga ogledali … Učitelj jih vpraša, ali so si morda ogledali film Popolni vihar. Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učenci preberejo neumetnostno besedilo v 1. nalogi v učbeniku na str. 133. Nato se o besedilu pogovorijo in odgovorijo na vprašanja v nalogah 2 do 4. Dopolnijo še povedi v 1. in 2. nalogi v DZ na str. 87. Pogovorijo se, kaj je skupnega vsem povedim. Kako se lahko vprašamo po delih povedi, ki so jih dopisali? S katero besedo so se vsi deli začeli? Katero ločilo stoji pred besedo da? Pravilo si nato preberejo v učbeniku na str. 133. Tudi sami obnovijo film, ki jim je najbolj všeč ali so ga nazadnje videli v kinu ali na televiziji (5. naloga v učbeniku na str. 133). Obnovo napišejo za domačo nalogo, lahko pa jo govorno predstavijo naslednji dan pri pouku. Nizajo odgovore na vprašanje, čemu so učenci šli na Obalo (6. naloga v učbeniku na str. 134), nato pa preberejo njihove misli, zapisane v učbeniku na str. 134. Misli med seboj primerjajo in ugotavljajo, katere so pomensko ustreznejše (7. naloga). Ugotovijo, da se med seboj razlikujejo po rabi besedic ker in zato. Gre za vzrok in posledico, ki ju ne smemo pomešati, če želimo v povedi ohraniti ustrezen pomen. Preberejo še povedi v 8. nalogi in razmislijo, ali so zdaj povedi pomensko ustrezne. Kaj se je zgodilo z njimi? Kje zdaj stoji beseda zato? Ker stoji pred vzrokom, zato pa pred posledico. Kje v povedi sta, ali v prvem ali v drugem delu, je odvisno od sobesedila, pomembno je, da sta pred pomensko ustreznim delom. Ob tem je za učence lahko koristna še opomba, da pred obema, to je pred ker in zato, stoji vejica, če sta seveda v drugem delu povedi. V 9. nalogi berejo odlomek iz umetnostnega besedila Martova velika junaštva Marjana Tomšiča. Po branju lahko razmislijo o tem, ali se pogovor v tem odlomku kaj razlikuje od drugih pogovorov v tem poglavju. Pri tem jih učitelj lahko vodi z vprašanji, npr. Kje je zapisan ta pogovor? Kdo je avtor besedila? Ali mislite, da se je ta pogovor res odigral? Kakšno besedilo je to? Kaj pomenijo besede, zapisane v oklepajih? Zakaj jih je po vašem mnenju avtor zapisal? … 181 Nato odgovorijo še na vprašanja v 10. nalogi. Tudi učenci naj pripovedujejo o svojih junaštvih, če to seveda želijo (11. naloga v učbeniku na str. 135). Morda kdo ne bo želel pripovedovati o njih, ker se boji kazni ali pa ne želi izdati kakšnih skrivnosti. V takih primerih nalogo izpustimo oziroma jo preoblikujemo v domišljijsko. Učenci namreč lahko pripovedujejo o tem, kaj se jim zdi junaštvo oziroma katera dejanja si predstavljajo kot junaška. V 12. nalogi pa naj pripovedujejo o igrah, ki se jih igrajo. Iz Rokovega dnevnika Sledi še ena besedilna vrsta, ki pa so jo učenci spoznali že v 4. razredu. Najprej preberejo besedilo v učbeniku na str. 136, nato pa odgovorijo na vprašanja o podatkih iz besedila in vrednotijo Rokovo pripoved iz dnevnika (1. naloga). Tudi sami pripovedujejo o podobnih dogodkih (pikniku, taboru, kosilu …) (2. naloga). Pobude Dvanajsto nalogo v učbeniku na str. 135 lahko v razredu nadgradimo. Pripravimo lahko plakat z imeni iger, ki se jih učenci igrajo. Lahko dodamo tudi navodila, kako se jih igrati. Ta plakat pa lahko primerjamo še z drugimi, na katerih so imena iger, ki so se jih igrali 1. starši, 2. stari starši učencev. Tudi tem lahko dodamo navodila za igranje. Na ta način učenci neposredno vzporejajo majhen segment preteklosti in sedanjosti, ki jim je vsebinsko blizu, hkrati pa jih vodi tudi do spoznavanja različnosti načina življenja nekoč in danes. Na pripovedovanje v 2. nalogi v učbeniku na str. 136 naj se pripravijo kar pri pouku. Učitelj naj za to nameni približno 5 minut, da učenci oblikujejo miselni vzorec ali alineje, s katerimi si bodo pomagali pri pripovedovanju. Na ta način vidimo, kako so učenci sposobni sami oblikovati kratka neumetnostna besedila in jih predstaviti naslovnikom (učencem in učitelju), ne da bi se na to prej pripravili doma. Pomembno pa je, da vseeno imajo nekaj časa pri pouku za priprave na govorni nastop. Zapiski 182 S lovensko primorje tako in drugače (Učbenik, str. 137) 4 Cilji Učenci • preberejo neumetnostno besedilo, • iščejo podatke v besedilu, • poslušajo posnetek umetnostnega besedila na CD-ju, • ugotavljajo, v katerem narečju je besedilo, • primerjajo obe besedili, spoznavajo dvojezično situacijo na delu slovenske Istre, • preberejo umetnostno besedilo, • odgovarjajo na vprašanja, • pripravijo referat o znamenitem kraju, osebi ..., • pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca, • po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, • pred pisanjem osnutka napišejo naslov in vrsto besedila, • miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek, • po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/sošolcev/ priročnikov/staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake, • prepišejo besedilo, pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila, izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, • svoje besedilo predstavijo sošolcem, nato besedila primerjajo in presojajo. Sporazumevalne dejavnosti POSLUŠANJE Poslušajo posnetka št. 34 in 35 na CD-ju. Poslušajo sošolce. GOVORJENJE Predstavijo sošolcem in učitelju svoje besedilo (predstavitev znane osebe, kraja …). Presojajo govorne nastope sošolcev. Utemeljujejo svoja mnenja. BRANJE Berejo neumetnostna besedila in odlomke iz umetnostnih besedil. Berejo obrazce. PISANJE Odgovarjajo na vprašanja. 183 Didaktične zamisli Učitelj lahko za izhodišče obravnave zadnje vsebine v učbeniku vzame razredno končno ekskurzijo, če je ta slučajno (ali načrtno) vodila v slovensko Istro. Sicer pa si pomaga z vodenim pogovorom o življenju in sociolingvistični situaciji na Obali in v zaledju. V učbeniku je namreč že v tretjem poglavju opozorjeno na dvojezično območje (učbenik, str. 82 in 83). V razred prinese za slovensko Istro značilne stvari, npr. oljčno olje, oljke, morsko sol …, in fotografije solin, oljčnih nasadov, nacionalnega parka Škocjanske jame … Pogovarjajo se o njih in lastnih izkušnjah z njimi. Na zemljevidu poiščejo Obalo in vasi v zaledju slovenske Istre. Lahko predvaja tudi kakšen odlomek iz dokumentarnih filmov o solinarstvu, o aleksandrinkah … Delo z učbenikom in delovnim zvezkom Učitelj pogovor vodi tako, da je vanj logično umeščeno tudi vprašanje o tem, ali vedo, kdo so aleksandrinke. V 1. nalogi v učbeniku na str. 137 učenci preberejo besedilo, lahko pa ga poslušajo tudi na CD-ju, in sicer posnetek št. 34. Pogovorijo se o tem, kdo so aleksandrinke, kaj je zanje značilno. V 2. nalogi poslušajo posnetek št. 35 o Šavrinkah. »Kaj Katina! Ta se bo znašla: je bistra, hitra, brumna. Kaj ona! Ali Cilja, ta je bolj boječa. In preveč tiha je. Magari je mlajša od Katine, ali vseenako. Kdu zna, kaj toká človeka na tašni poti? Pa kaj ćemo? Ko ćem, da grejo od hiše, bo treba začet. Anbot je treba, ni kaj.« Približno tako je mislila tudi njegova žena, le da ni bila popolnoma prepričana glede časa. Boječe je pregovarjala: »Ko bi počakali en malo? Še kašno leto? Ali vsaj pol leta, do pomladi?« »Ma kaj ćeš čakat!« se je jezil on in se delal dosti bolj hudega, kot je bil v resnici; da bi prikril lastne pomisleke in strah, ki je tudi njemu tiho kljuval srce. Ali rekel je: »Bo treba začet. Življenje ni lahko. Še znaš sama.« Tako je bilo ob prvih jesenskih sapicah odločeno, da gresta Katina in Cilja po svetu. Potem se je odlašalo iz tedna v teden. / .../ Po božiču so se odpravili. / .../ Zgodaj so se spravili v postelje, kajti vstati je bilo treba že pred četrto. Katinca je presanjarila pol noči, drugo polovico pa je prebila v nekakšni vročici. Strašansko jo je vznemirjalo to, kar se bo dogajalo prihodnje dneve. Veliko je že slišala o Šavrinkah, ki so se vsak teden odpravljale v Istro po jajca. Poslušala je njihove štorije, ko je še palec cuzala, in vedno so se ji zdele te ženske imenitne, pogumne, drzne, ožarjene z nedoumljivo skrivnostjo. Sanjarila je o neznanih krajih, o daljnih vaseh in o tistem mestu, ki leži nekje tam za hribi in se mu pravi Motovun. V preživih slikah so se ji prikazovali potoki, drage, reke, polja, temačni in grozljivi gozdovi, široke ceste in komaj zaznavne poti, beli oblaki nad njimi ... (M. Tomšič: Šavrinke. Ljubljana: Kmečki glas, 1986, str. 4–5.) 184 Nato odgovorijo na vprašanja v 3. nalogi. V 4. nalogi preberejo še eno besedilo o Šavrinkah in odgovorijo na vprašanja o vsebini besedila (5. naloga). Šesta naloga je namenjena primerjavi med obema besediloma, in sicer predvsem razlikam med umetnostnim in neumetnostnim besedilom. Namen slednjega je namreč seznaniti naslovnika z informacijami, podatki so preverljivi, pri umetnostnem besedilu pa je bistvo predvsem v njegovi estetski funkciji. V učbeniku na str. 138 je nekaj fotografij dvojezičnih napisov in obrazcev. V 7. nalogi naj bi učenci razmislili, zakaj je tako. V 8. nalogi učenci preberejo še en odlomek iz umetnostnega besedila, v 9. pa odgovorijo na vprašanja o vsebini besedila. Učenci pa nato rešijo še 3. in 4. nalogo v DZ na str. 87 in 88, kjer povezujejo dele povedi tako, da dobijo smiselne povedi (3. naloga), v 4. nalogi pa ugotavljajo, ali so trditve resnične ali ne. Svoje odgovore naj utemeljijo. Zadnja naloga v učbeniku na str. 140 je precej celovita in bo zahtevala več časa, učenci naj referat pripravijo doma, v razredu pa ga nato predstavijo. Ponovimo V delovnem zvezku so na straneh 88 do 95 dodane naloge, s katerimi učenci ponovijo snov 5. razreda. So raznolike, učenci npr. dopolnjujejo povedi, obkrožajo pravilne odgovore, sami tvorijo primere po analogiji s primeri iz nalog, tvorijo besedila, ki jih sošolcem predstavljajo ustno in pisno, končajo pa se s kvizom kratic in križanko. Pobude Deseto nalogo v učbeniku na str. 140 lahko učenci pripravijo v skupinah po štiri ali vsaj v parih. Na ta način spodbujamo tudi skupinsko delo in utemeljevanje svojih idej že med delom. Literatura in učni pripomočki Zemljevid Slovenije. Zapiski 185 Zapiski 186 187 Založba IZOLIT, d. o. o Prešernova cesta 33 1234 Mengeš Tel.: 01/729 10 00, Fax.: 01/729 14 22 www.zalozba-izolit.si [email protected]
© Copyright 2024