PRAVILNIK O DISCIPLINSKEM POSTOPKU ZTS Sprejet na 4. seji starešinstva ZTS, Slovenska Bistrica, 20. 3. 1999 in dopolnjen na na 26. skupščini ZTS, 15. 3. 2008 v Poljčah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa disciplinske organe, disciplinske ukrepe, disciplinski postopek ter ravnanje v primerih sporov v rodovih in v ZTS. 2. člen Člane disciplinskih organov se voli, kot to določajo pravila rodov, Statut ZTS, oziroma ta pravilnik. 3. člen Disciplinski prekršek je kršenje taborniških načel, pravil rodov, statuta ZTS, pravilnikov ZTS ali taborniških zakonov. II. DISCIPLINSKI ORGANI, UKREPI IN POSTOPEK V RODOVIH Disciplinski organi 4. člen Disciplinski organ rodu je rodova disciplinska komisija. Nekatere naloge in pristojnosti v disciplinskem postopku pa imajo tudi uprave družin, čet in rodov, načelniki klubov ter rodov občni zbor. 5. člen Uprave družin, čet in rodov, načelniki klubov odločajo o manjših disciplinskih prekrških in kršitelju lahko izrečejo opomin. Manjši disciplinski prekršek je prekršek, katerega posledice ne segajo izven organizacijske enote, v kateri se je zgodil. 6. člen Rodovo disciplinsko komisijo izvoli občni zbor in jo sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Komisija se sestaja po potrebi in veljavno sklepa, če sta prisotna vsaj predsednik in en član, sklepi pa so veljavni, če zanje glasujeta vsaj dva člana. Rodova disciplinska komisija obravnava in odloča o disciplinskih prekrških, o sporih med člani rodu, sporih med člani in rodovimi delovnimi enotami, člani in rodovo upravo ali nadzornim odborom, o sporih med upravami delovnih enot v rodu, sporih med upravami delovnih enot in rodovo upravo ali nadzornim odborom ter o sporih med rodovo upravo in nadzornim odborom, ki nastanejo v zvezi z izpolnjevanjem pravic in obveznosti članov in delovnih enot in v zvezi z dejavnostjo rodu. Rodova disciplinska komisija odloča tudi o pritožbah zoper odločitve, ki jih kot disciplinski organ izrečejo uprave družin, čet in rodov, oziroma načelniki klubov. V teh primerih lahko odločitev teh organov potrdi ali pa jo razveljavi, zoper ta sklep disciplinske komisije pa ni pritožbe. 7. člen Rodov občni zbor odloča o pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije ter v primerih, ko se vodi disciplinski postopek zoper člana disciplinske komisije. Odločitve občnega zbora so dokončne in jih sprejema z večino glasov prisotnih članov rodu. Rodov občni zbor lahko sklep disciplinske komisije potrdi, ga razveljavi in odpravi ali ga razveljavi in naloži disciplinski komisiji ponovno odločanje. Če nobena od možnosti iz prejšnjega stavka ne dobi zadostnega števila glasov, se šteje, da je sklep disciplinske komisije razveljavljen in odpravljen. Disciplinski ukrepi 8. člen Disciplinski ukrepi so: opomin, opomin pred izključitvijo in izključitev. Disciplinski organ izbere disciplinski ukrep po temeljiti presoji vseh znanih dejstev in okoliščin, pri tem pa upošteva predvsem naslednje: • preprečevanje nadaljnjih kršitev in sporov • omogočanje normalnega rednega dela • težo kršitve oziroma resnost spora ter nevarnost in škodo, ki je bila s tem povzročena • dosedanje obnašanje in morebitne prejšnje kršitve . 9. člen Disciplinska komisija lahko izreče vsakršen disciplinski ukrep, pri čemer praviloma lahko izreče ukrep izključitve samo v primeru, da je bil istemu članu predhodno že izrečen ukrep opomina pred izključitvijo. Brez predhodnega opomina lahko disciplinska komisija izreče ukrep izključitve samo v primeru, ko gre za najhujše kršitve, ki onemogočajo normalno delo v rodu ali imajo zelo negativen odmev tudi izven rodu. Disciplinski postopek 10. člen Uprave družin, čet in rodov, načelniki klubov lahko začnejo postopek na pobudo enega ali več članov rodu. Disciplinska komisija začne postopek na pisni predlog: • najmanj treh članov rodu, • vodnika, • starešine ali načelnika družine, načelnika kluba, • starešine ali načelnika rodu, • načelnika ali starešine območne organizacije ZTS in načelnika ali starešine ZTS. Občni zbor odloča o pritožbi zoper sklep disciplinske komisije na podlagi pisne pritožbe predlagatelja postopka ali člana zoper katerega je tekel postopek. Občni zbor odloča v postopku zoper člana disciplinske komisije na predlog predlagateljev iz prejšnjega odstavka. Pobuda oziroma predlog se lahko vloži najkasneje v 60 dneh po dogodku, ki predstavlja disciplinski prekršek. 11. člen Pobudnik, predlagatelj oziroma pritožnik mora organu, ki obravnava primer, pojasniti vse pomembne okoliščine disciplinskega primera in podati predlog, kako naj disciplinski organ odloči. Organ, ki obravnava primer, pred odločitvijo pozove člana zoper katerega vodi postopek, da se izjasni o očitanih kršitvah. Organ, ki obravnava primer, lahko ugotavlja okoliščine, ki so pomembne za odločitev tudi v razgovoru s člani rodu in na druge načine. Če organ, ki obravnava primer, ugotovi, da ni razlogov za izrek disciplinskega ukrepa ali če ni dovolj prepričan o utemeljenosti pobude oziroma predloga, potem postopek ustavi. Tako pobudnik, predlagatelj oziroma pritožnik, kot tudi član zoper katerega se vodi postopek, so lahko prisotni pri vseh dejanjih postopka razen med odločanjem o disciplinskem ukrepu pred disciplinsko komisijo. Uprave družin, čet in rodov, načelniki klubov in disciplinska komisija morajo odločiti o disciplinskem primeru v 60 dneh po prejemu pobude oziroma predloga, sicer se postopek ustavi. V primeru, da disciplinska komisija izreče disciplinski ukrep, o tem izda pisni sklep v desetih dneh po odločanju. 12. člen Organ, ki obravnava primer, o svoji odločitvi obvesti pobudnika oziroma predlagatelja in člana zoper katerega se vodi postopek, ostale člane rodu pa, če meni, da je to potrebno. V kolikor organ, ki obravnava primer, izreče ukrep izključitve, sklep o tem objavi na oglasni deski rodu. Disciplinski ukrep začne veljati in se izvede, ko je o njem obveščen član zoper katerega se je vodil postopek. Če člana ni mogoče osebno obvestiti se po 20 dneh odločitev objavi na oglasni deski rodu in s tem se šteje, da je član obveščen. 13. člen Pritožbo se lahko vloži pisno ali ustno pri predsedniku disciplinske komisije oziroma pri starešini rodu (ko o pritožbi odloča občni zbor rodu) v 30 dneh od dneva, ko je disciplinski organ sprejel odločitev, oziroma izdal pisni sklep. Pritožba ne zadrži izvajanja disciplinskega ukrepa. 14. člen Disciplinska komisija odloči o pritožbi najkasneje v 60 dneh, občni zbor pa najkasneje v 6 mesecih po vložitvi pritožbe. III. REŠEVANJE SPOROV V RODOVIH 15. člen Za reševanje sporov iz 2. odstavka 6. člena je pristojna disciplinska komisija. Za postopek reševanja sporov pa se smiselno uporabljajo pravila o postopku pri disciplinskih prekrških. 16. člen Disciplinska komisija na koncu postopka reševanja spora odloči o njem in izda obvezujoč pisni sklep. IV. REŠEVANJE SPOROV, DISCIPLINSKI ORGANI, UKREPI IN POSTOPEK NA ZTS Disciplinski organi 17. člen Disciplinski organ ZTS je častno razsodišče ZTS. Nekatere naloge in pristojnosti v disciplinskem postopku pa ima tudi skupščina ZTS. 18. člen Častno razsodišče ZTS izvoli skupščina ZTS in ga sestavlja pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Razsodišče se sestaja po potrebi in veljavno odloča, če so prisotni vsaj trije člani in tudi odločitev razsodišča je sprejeta, če zanjo glasujejo najmanj trije člani. Častno razsodišče odloča o sporih, ki izvirajo iz izvrševanja pravic in obveznosti rodov ter v zvezi z dejavnostjo in pri katerih so lahko prizadete stranke rodovi, organizacijske enote rodov, ZTO in medobčinske organizacije ZTS, OO ZTS, organi ZTS in posamezniki - starešina ZTS, častni predsednik ZTS, člani izvršnega odbora, člani nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu posamezniki). Poleg tega daje častno razsodišče tudi mnenje o kršitvah, ki jih zakrivijo rodovi s kršenjem taborniških načel, statuta ZTS, pravilnikov in drugih aktov ZTS. 19. člen Skupščina ZTS odloča o kršitvah, ki jih zakrivijo rodovi s kršenjem taborniških načel, statuta ZTS, pravilnikov in drugih aktov ZTS ter o pritožbah zoper odločitve častnega razsodišča. Disciplinski ukrepi 20. člen Disciplinski ukrepi so: opomin, javni opomin in izključitev rodu. 21. člen Častno razsodišče si mora pri odločanju o sporih ves čas prizadevati za sporazumno razrešitev ob sodelovanju in soglasju sprtih strani. Samo v primeru, če častno razsodišče ugotovi, da je do spora prišlo, ker so organizacijske enote rodov, posamezniki, ZTO in medobčinske organizacije ZTS, OO ZTS in organi ZTS, kršili taborniška načela, statut ZTS, pravilnike in druge akte ZTS ali, ker so rodovi ravnali v nasprotju z običajnim in primernim ravnanjem, izreče glede na težo kršitve in posledic disciplinski ukrep opomin ali javni opomin. V kolikor ob obravnavi spora častno razsodišče ugotovi, da je do spora prišlo, ker je rod kršil taborniška načela, statut ZTS, pravilnike in druge akte ZTS, poda o tem svoje mnenje ter predlaga, da o tem odloči skupščina ZTS. 22. člen Skupščina ZTS ob odločanju o kršitvah, ki jih zakrivijo rodovi s kršenjem taborniških načel, statuta ZTS, pravilnikov in drugih aktov ZTS lahko izreče ukrep izključitve rodu. Disciplinski postopek 23. člen Predlog za uvedbo postopka pred častnim razsodiščem lahko vloži katerikoli subjekt iz drugega odstavka 18. člena tega pravilnika. Predlog mora biti podan v pisni obliki in obrazložen. Častno razsodišče se mora po prejetem predlogu sestati najkasneje v roku 30 dni, odločitev pa mora sprejeti v 6 mesecih po prejemu predloga, sicer se šteje, da je postopek ustavljen. Razen med morebitnim glasovanjem o disciplinskem ukrepu so ves čas postopka pred častnim razsodiščem lahko prisotni predstavniki vseh vpletenih strani, ki jim mora biti omogočeno, da se izjasnijo o sporu. Častno razsodišče se zaradi razjasnitve spora lahko pogovori tudi z drugimi, ki bi o zadevi lahko kaj vedeli ali na druge načine ugotavlja pomembne okoliščine. 24. člen Če častno razsodišče doseže dogovor med sprtimi stranmi, oziroma odloči o sporu, ne da bi izreklo disciplinski ukrep, in v drugih primerih, ko ugotovi, da ni razlogov za disciplinski ukrep, izda o tem sklep, ki začne veljati, ko je vročen sprtim stranem. Če častno razsodišče izreče disciplinski ukrep, izda o tem sklep, ki začne veljati, ko je vročen kršitelju. Ukrep javnega opomina se objavi v Taborniškem vestniku. O vseh odločitvah častno razsodišče poroča tudi skupščini ZTS. Če je zaradi odločitev častnega razsodišča potrebno ukrepanje, ki je v pristojnosti IO ZTS, je potrebno o takšnih odločitvah obvestiti tudi ta organ. 25. člen Predlog za izključitev rodu lahko pri starešini ZTS skupaj s pisno utemeljitvijo vložijo načelnik ZTS, častno razsodišče in starešine OO ZTS. Starešina ZTS predlog nemudoma posreduje rodu, ki je predlagan za izključitev in ga pozove, da v 14 dneh poda svoj pisni odgovor. V primeru, da je predlagatelj načelnik ZTS ali starešina OO ZTS pošlje starešina ZTS po preteku roka iz prejšnjega odstavka predlog skupaj z morebitnim odgovorom v presojo častnemu razsodišču. Starešina ZTS pošlje pred obravnavo na skupščini ZTS predlog skupaj z odgovorom rodu in mnenjem častnega razsodišča na IO ZTS, ki lahko poda svoje stališče do predloga. 26. člen Skupščina ZTS obravnava predlog za izključitev rodu najkasneje 6 mesecev po vložitvi predloga. Ob obravnavi mora biti omogočeno predlagatelju in predstavniku rodu, ki je predlagan za izključitev, da predstavita svoja stališča. Rod je izključen, če za tako odločitev glasuje več kot polovica prisotnih članov skupščine ZTS, sicer se šteje, da je predlog za izključitev rodu zavrnjen. Odločitev skupščine ZTS je dokončna. 27. člen Pisno pritožbo zoper odločitev častnega razsodišča o sporu ali disciplinskem ukrepu lahko pri starešini ZTS vloži katerakoli vpletena stran v 30 dneh po prejemu sklepa. Pritožba ne zadrži izvajanja disciplinskega ukrepa. Skupščina ZTS lahko ob odločanju o pritožbi sklep častnega razsodišča potrdi, ga razveljavi in odpravi ali ga razveljavi in naloži častnemu razsodišču ponovno odločanje. Če nobena od možnosti iz prejšnjega stavka ne dobi zadostnega števila glasov se šteje, da je sklep častnega razsodišča razveljavljen in odpravljen. 28. člen Določila tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za reševanje sporov, disciplinske organe, disciplinske ukrepe in disciplinski postopek za zveze tabornikov občin in medobčinske zveze tabornikov. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 29. člen Najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika rodovi uskladijo svoja pravila in ravnanja z določbami iz tega pravilnika. 30. člen Ta pravilnik je sprejelo starešinstvo ZTS na svoji 4. seji dne 20. 3. 1999 v Slovenski Bistrici in začne veljati 30 dni po objavi v Taborniškem vestniku. Mitja Lamut starešina ZTS