Samoevalvacija kot nujni spremljevalec razvoja pedagoških delavcev

Samoevalvacija kot nujni
spremljevalec razvoja pedagoških
delavcev
avtorica:
Dr. Alenka Polak
Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani
(SAMO)EVALVACIJA / REFLEKSIJA
•
= (samo)vrednotenje,
(samo)ocenjevanje,
(samo)presojanje
• vključuje tudi
objektivne pristope in
metode
• lahko javno dostopna
• = poseben način
samoevalvacije
• osebna vpletenost
• subjektivnost
• (samo)kritičnost
• nestrukturiranost
(poljubno izražanje)
• osebna raven
doživljanja
Refleksija kot temelj samoevalvacije
= akt reflektiranja oz. razmišljanje o preteklem znanju in izkušnjah,
kar omogoča in pospešuje zorenje in izkušenost;
= sposobnost razuma opazovati svoje lastne operacije;
= resno razmišljanje o neki akciji z neke določene razdalje
(časovne, situacijske…), metafora za prepletenost med
človeškim razumevanjem in zrcalnim odsevom;
= način mišljenja o vzgojno-izobraževalnih vsebinah, ki vključuje
sposobnost razumnega izbiranja (smeri delovanja) ter
predpostavlja prevzemanje odgovornosti za te izbire ali
odločitve.
Utemeljitev refleksije
¾ PSIHOLOŠKO OZADJE:
Vedenje in ravnanje pedagoških delavcev usmerjajo
njihove kognicije (sheme v našem miselnem
sistemu), ki se kažejo kot njihovi osebni pogledi na
pedagoško delo (subjektivne, implicitne, praktične
teorije…).
¾ Refleksija kot nujni spremljevalec osebnostnega in
strokovnega razvoja – PROCES OZAVEŠČANJA kot
osnovni pogoj oz. začetni korak k spreminjanju.
Uporabni vidiki refleksije v samoevalvaciji
Izhodišče za načrtovanje dela
Nadgradnja dokumentiranja
Orodje za (samo)evalvacijo
Profesionalni
razvoj
Orodje
za (samo)evalvacijo
Pomen refleksije
¾ Intenzivno razmišljanje o lastnem in tujem delu ter
ravnanju
¾ Povečano samozavedanje
¾ Kritično (samo)opazovanje
¾ Ozaveščanje osebnih pojmovanj in subjektivnih
teorij
¾ Ozaveščanje nezavednih nagibov in ravnanj
Pomen refleksije
¾ Raziskovanje strokovnih področij VI dela
¾ Povečana verjetnost in pripravljenost za
spreminjanje samega sebe
¾ Razsvetljevanje vsebine ob zapisovanju
¾ Dokumentiranje procesa VI dela, akcijskega
raziskovanja, projektnega dela…
¾ Terapevtski učinki ob izvorih napetosti in stresa
Pomen pisne refleksije za bralce
• Vpogled v znanje, spretnosti in v vzgojno
naravnanost pisca
• Zmožnost refleksije (raven pisanja)
• Ocena strokovne kompetentnosti
• Profesionalni razvoj osebja
• Dileme (ne)razrešeni konflikti, bojazni
• Spoznavanje posebnosti osebja
• Poklicna vpletenost osebja
• Odnosi, vzdušje v skupini in timu
• Posebnost (problematika) skupine
Čebulni model ravni refleksije
Okolje
(S čim se
srečujem?)
JAZ
Vedenje (Kaj delam?)
Kompetence (Kaj znam, zmorem?)
Prepričanja (V kaj verjamem?)
Identiteta (Kdo sem?)
Poslanstvo (Kaj me navdihuje, s čim se
povezujem?)
Vrste refleksije
¾ pisna
¾ neusmerjena
ustna
delno usmerjena
¾ “refleksija med akcijo”
usmerjena
“refleksija po akciji”
™ introspekcija
™ ponavljanje in preizkušanje
™ raziskovanje (akcijsko raziskovanje)
™ spontano prilagajanje in spreminjanje
Ravni refleksivnih zapisov
INTEGRACIJA OSEBNEGA
IN STROKOVNEGA
REFLEKSIJA
INTERPRETACIJA
POROČANJE
povezovanje
osebnih in
strokovnih
spoznanj
(strokovna lit.)
poročanje +
interpretacija +
samovrednotenje:
doživljanje, osebna
vpletenost, čustva
poročanje +
razlaga: nameni,
perspektiva,
vrednotenje
dejstva, podatki,
dogodki, opisi
Usmerjenost refleksije v samoevalvaciji
• Tehnična: analiza dejavnosti, oblik, metod in tehnik
dela, časovna opredelitev izvedbe, opis VI
pripomočkov, didaktičnih iger, poteka
• Personalna: poudarjanje osebnih izkušenj, osebnih
pogledov, odnosov, subjektivnega doživljanja
• Problemska: odkrivanje problemov, nakazovanje
smeri reševanja, refleksija “po akciji”
• Usmerjenost v kritiko: dvomi, dileme, kritično
razmišljanje o občutkih in dejanjih, kritičnost do
lastnega in tujega dela ter ravnanja