Samoevalvacija kot nujni spremljevalec razvoja pedagoških delavcev avtorica: Dr. Alenka Polak Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani (SAMO)EVALVACIJA / REFLEKSIJA • = (samo)vrednotenje, (samo)ocenjevanje, (samo)presojanje • vključuje tudi objektivne pristope in metode • lahko javno dostopna • = poseben način samoevalvacije • osebna vpletenost • subjektivnost • (samo)kritičnost • nestrukturiranost (poljubno izražanje) • osebna raven doživljanja Refleksija kot temelj samoevalvacije = akt reflektiranja oz. razmišljanje o preteklem znanju in izkušnjah, kar omogoča in pospešuje zorenje in izkušenost; = sposobnost razuma opazovati svoje lastne operacije; = resno razmišljanje o neki akciji z neke določene razdalje (časovne, situacijske…), metafora za prepletenost med človeškim razumevanjem in zrcalnim odsevom; = način mišljenja o vzgojno-izobraževalnih vsebinah, ki vključuje sposobnost razumnega izbiranja (smeri delovanja) ter predpostavlja prevzemanje odgovornosti za te izbire ali odločitve. Utemeljitev refleksije ¾ PSIHOLOŠKO OZADJE: Vedenje in ravnanje pedagoških delavcev usmerjajo njihove kognicije (sheme v našem miselnem sistemu), ki se kažejo kot njihovi osebni pogledi na pedagoško delo (subjektivne, implicitne, praktične teorije…). ¾ Refleksija kot nujni spremljevalec osebnostnega in strokovnega razvoja – PROCES OZAVEŠČANJA kot osnovni pogoj oz. začetni korak k spreminjanju. Uporabni vidiki refleksije v samoevalvaciji Izhodišče za načrtovanje dela Nadgradnja dokumentiranja Orodje za (samo)evalvacijo Profesionalni razvoj Orodje za (samo)evalvacijo Pomen refleksije ¾ Intenzivno razmišljanje o lastnem in tujem delu ter ravnanju ¾ Povečano samozavedanje ¾ Kritično (samo)opazovanje ¾ Ozaveščanje osebnih pojmovanj in subjektivnih teorij ¾ Ozaveščanje nezavednih nagibov in ravnanj Pomen refleksije ¾ Raziskovanje strokovnih področij VI dela ¾ Povečana verjetnost in pripravljenost za spreminjanje samega sebe ¾ Razsvetljevanje vsebine ob zapisovanju ¾ Dokumentiranje procesa VI dela, akcijskega raziskovanja, projektnega dela… ¾ Terapevtski učinki ob izvorih napetosti in stresa Pomen pisne refleksije za bralce • Vpogled v znanje, spretnosti in v vzgojno naravnanost pisca • Zmožnost refleksije (raven pisanja) • Ocena strokovne kompetentnosti • Profesionalni razvoj osebja • Dileme (ne)razrešeni konflikti, bojazni • Spoznavanje posebnosti osebja • Poklicna vpletenost osebja • Odnosi, vzdušje v skupini in timu • Posebnost (problematika) skupine Čebulni model ravni refleksije Okolje (S čim se srečujem?) JAZ Vedenje (Kaj delam?) Kompetence (Kaj znam, zmorem?) Prepričanja (V kaj verjamem?) Identiteta (Kdo sem?) Poslanstvo (Kaj me navdihuje, s čim se povezujem?) Vrste refleksije ¾ pisna ¾ neusmerjena ustna delno usmerjena ¾ “refleksija med akcijo” usmerjena “refleksija po akciji” introspekcija ponavljanje in preizkušanje raziskovanje (akcijsko raziskovanje) spontano prilagajanje in spreminjanje Ravni refleksivnih zapisov INTEGRACIJA OSEBNEGA IN STROKOVNEGA REFLEKSIJA INTERPRETACIJA POROČANJE povezovanje osebnih in strokovnih spoznanj (strokovna lit.) poročanje + interpretacija + samovrednotenje: doživljanje, osebna vpletenost, čustva poročanje + razlaga: nameni, perspektiva, vrednotenje dejstva, podatki, dogodki, opisi Usmerjenost refleksije v samoevalvaciji • Tehnična: analiza dejavnosti, oblik, metod in tehnik dela, časovna opredelitev izvedbe, opis VI pripomočkov, didaktičnih iger, poteka • Personalna: poudarjanje osebnih izkušenj, osebnih pogledov, odnosov, subjektivnega doživljanja • Problemska: odkrivanje problemov, nakazovanje smeri reševanja, refleksija “po akciji” • Usmerjenost v kritiko: dvomi, dileme, kritično razmišljanje o občutkih in dejanjih, kritičnost do lastnega in tujega dela ter ravnanja