Pomen ergonomsko oblikovanega delovnega mesta
Uvod:
1. Splošno
Opredelitev pojma ergonomija
Ergonomija izhaja iz grških besed ergon, pomeni delo in nomos,ki pomeni načelo ali zakon. ( Karwowski, 2006,
str. 164)
Ergonomija je znanstvena disciplina, katere osrednji raziskovalni predmet je človeško delo.
Ergonomija je torej nauk o človeškem delu, ki raziskuje specifike in sposobnosti človeškega organizma, z
namenom odkritja najbolj naravne drže človeka pri delu. ( povzeto po Brejc, 2004, str. 215).
Primarni vidik: načrtovanje delovnega mesta, prilagojenega večini posameznikov, z ozirom na strukturne
dimenzije človeškega telesa.
S področji, ki jih združuje ergonomija se ukvarjajo še številne druge discipline. Npr. fiziologija, antropologija,
sociologija, psihologija, organizacija dela, itd.
Dobro poznavanje lastnosti in organizacija dela omogočata postavitev človeka na ustrezno delovno mesto.
Nepravilna drža, slabo duševno počutje vplivajo na samo storilnost delavca, ravno tako kot bolezen.
Na tem mestu bi dodali definicijo Zdravja MZO ( 1946), v kateri je dejansko zajeto bistvo :
»Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega ravnovesja ( blagostanja), ne le odsotnost
bolezni in izčrpanosti. »
Z ergonomsko ureditvijo delovnega mesta se delo prilagodi človekovim fizičnim in psihičnim lastnostim, s tem
pa se zmanjšajo škodljivi učinki na zdravje.
Ergonomija povezuje več znanstvenih področij, ki jih usmerja v enoten cilj – humano, uspešno delo.
Ergonomija vsebuje:
- Raziskovanje delovanja tehnike, tehnologije in okolice na človeka, z namenom postaviti ergonomska
načela
- Uporabo ergonomskih načel pri oblikovanju delovnih mest ( strojnih in ročnih) in dela na njih z
namenom izvedbe uspešnega in humanega dela. ( Polajner in Verhovnik, 2007, str.3)
Nedvomno je treba poudariti, da okolje vpliva na vsakega posameznika drugače, saj je tudi notranje
individualno, psihično okolje posameznika različno.
2. Predmet preučevanja ergonomije
Štiri osnovna področja: ( Stranks, 1992, str.73)
- Človeški sistem ( telesne značilnosti in psihološki vidiki obnašanja)
-
-
Delovno okolje ( Pomembne so določbe o varnem delovnem okolju kot del akta o zdravju in varnosti
pri delu. Okoliški stresorji so npr. ekstremne temperature, nezadostna ali slabo načrtovana
razsvetljava, itd.)
Navezava » človek – stroj« ( dobri oblikovalski standardi upoštevajo oblikovanje komand,
prikazovalnike podatkov, itd)
Celoten delovni sistem (utrujenost in strest je potrebno upoštevati skupaj z vidikom delovnega
razmerja in storilnosti)
Jedro:
1. Ergonomija delovnega mesta
Pri oblikovanju delovnega mesta je potrebno uskladiti mere orodij in strojev z antropološkimi merami delavcev
( nekateri delavci so nadpovprečno veliki, drugi majhni, itd).
Na težavnost dela pri tem vpliva ne samo napornost dela – telesnega in intelektualnega, temveč tudi okoliščine,
v katerih se delo opravlja ( mikroklima, razsvetljava, ropot, itd.).
Varno in udobno oblikovano delovno mesto olajša delo, zmanjšuje verjetnost napak (in poškodb) ter ustvarja
dobro počutje.
Kot zanimivost bi na tem mestu dodali podatek, da je več kot 30 % odsotnosti z dela posledica nervoznih
bolezni kot reakcij na pogoje in organizacijo dela.
Da bi lahko omogočili delavcu učinkovito, normalno naporno delovno mesto, je treba zagotoviti delovno mesto,
ki je po meri in obliki prilagojeno človeškemu telesu, gibljivosti , po izvedbi zasnovano tako da delavec dela v
telesni drži, ki je najmanj obremenilna ter opremljeno z delovnimi sredstvi prilagojenimi psihološkim in
fiziološkim lastnostim človeškega telesa.
Pri oblikovanju delovnega sistema je potrebno predvidevati razvoj v prihodnosti in v skladu s tem oblikovati
delovni sistem.
Prav tako je potrebno pri izboljšanju proizvodnje v sedanjosti videti kje so osnovni problemi in kakšne koristi
bodo od določene rešitve problema. Glavni cilj mora biti poenostavljenje dela.
Pri delu je pomembno, da se zaposleni počuti sproščeno in udobno, saj le tako zbrano in osredotočeno opravlja
svoje delo.
To pomeni, da se mora drža telesa redno spreminjati v določenih intervalih. Gre za gibanje celotnega telesa ali
njegovih posameznih delov; hoja, sklanjanje, itd.
Za pospešitev prekrvavitve v spodnjem delu telesa je pomembno že manjše premikanje mišic nog.
Nepravilna drža in slabo počutje sta krivca slabe storilnosti pri delavcu prav tako kot bolezen.
Glede na delavčeve najpogostejše kretnje – kako pri delu uporablja roke, je priporočljiva npr. uporaba stola, ki
omogoča stoječe ali sedeče delo. Tako lahko delavec med delom stoji ali sedi, saj je kombinacije bistveno manj
obremenilna in utrujajoča za telo.
Dejavnosti, ki se izvajajo pretežno stoje, povzročijo vrsto težav, katerih vzrok so trda tla:
- Bolečine v nogah
- Zatekle noge
- Pojav krčnih žil
- Utrujenost v mišicah
- Bolečine v križu, itd.
2. Ergonomsko oblikovanje delovnih mest
Oblikovalni sistem naj deluje kar se da gospodarno, pri tem je potrebno upoštevati tudi
- Delo prilagojeno delavcu oziroma njegovim sposobnostim, potrebam
- Zagotovljeno varstvo delavcev pri delu in varstvo okolja
-
Upoštevane minimalne tehnične in tehnološke zahteve
Omogočeno dosegati zadostno trajno učinkovitost.
V oblikovalskem procesu je potrebno upoštevati slede vidike ( povzeto po Stranks, 1992, str. 74)
- Pogled (enostavna nastavljivost kontrolnih mehanizmov, odčitavanje)
- Drža ( nenormalen delovni položaj povzroča utrujenost, dolgoročne poškodbe)
- Ureditev ( prosto gibanje med obratovalnimi položaji)
- Udobje ( prezračevanje, raven razsvetljave)
- Način dela ( prilagojen delavcu, stalno ocenjevanje in revizija dela).
Ergonomska načela pomenijo temelj dejanske humanizacije dela:
- Antropometrično oblikovanje delovnih mest ( prilagoditev razsežnosti delovnega mesta)
- Psihološko oblikovanje delovnih mest
- Ekološko oblikovanje delovnih mest
- Fiziološko oblikovanje delovnih mest
- Oblikovanje mest, ki omogočajo najugodnejše zajemanje slušnih,vidnih ter tipnih informacij
- Prilagajanje delovnega časa biološkemu dnevnemu nihanju
- Zahteve varnosti pri delu ( ukrepi za preprečevanje poškodb).
3.
Podrobnejša razčlenitev: Delo v pisarni
-
Načrtovanje pisarniških prostorov
Vsak stol v pisarni mora biti prilagodljiv posameznikom z različnimi telesnimi merami. Pomembna je
barva zidov, pohištva, strojev. Vsak del gradiva mora biti v optimalnem dosegu posameznikove roke.
Delo mora potekati čim bolj tekoče, oddelki, ki imajo podobne naloge morajo biti povezani tudi
prostorsko, upoštevati je potrebno standarde za pohištvo, opremo, mikroklimatske pogoje, v
načrtovanje prostorov je potrebno vključiti zaposlene, itd.
-
Pravilen položaj telesa pri delu z računalnikom ( našteli smo le nekaj najpomembnejših ukrepov)






Pomemben je dobro ergonomsko oblikovan stol, ki je zasnovan tako, da se dobro prilega
telesu in daje primerno oporo hrbtenici.
Na stolu sedimo čim bolj nazaj, da ima hrbet pravilno oporo.
Kolena rahlo nižje od kolkov
Ne prekrižamo nog
Sklepom in mišicam dajemo možnost, da se sprostijo
Občasno vstanemo in se sprehodimo, itd.
Zaključek:
Prijaznejše in varnejše delovno okolje zmanjša število nesreč pri delu.
Podatek, ki je vreden razmisleka !
Zaradi nesreč pri delu umre v svetu vsako leto 2. milijona ljudi, v Evropski uniji pa letno 5500 delavcev. Več kot
159.000 jih umre zaradi poklicnih bolezni.
Strošek nezgod in bolezni za gospodarstvo EU je ocenjen v znesku, najmanj 490 milijard evrov letno.
Za zmanjšanje teh številk je bistveno predvidevanje tveganj in izvajanj učinkovitih varnostnih ukrepov v
kombinaciji z doslednim nadaljnjim ukrepanjem.
Cilj varnosti in zdravja pri delu je torej, preprečevanje poklicnih bolezni, preprečevanje poškodb pri delu,
preprečevanje zdravstvenih okvar, zdrav in zadovoljen delavec.
Glavni cilj ergonomije pa je humanizacija dela in življenje človeka. Iz zapisanega lahko ugotovimo, da mora
ergonomija ugotoviti katerim obremenitvam je izpostavljen človek pri delu, kako bi najbolje uporabili njegove
sposobnosti, kakšni so optimalni pogoji za opravljanje določene vrste dela ob upoštevanju psihične in fizične
integritete človeka.
Torej je praktična uporabnost ergonomije optimalna uskladitev odnosov med zaposlenim, delom ki ga opravlja
in razmerami v katerih dela. Ergonomično oblikovanje delovnega mesta pa omogoča, da delo poteka zanesljivo
in ob čim manjši porabi človeške energije.
Viri in literatura:
1.
POLAJNAR, Andrej, VERHOVNIK, Vekoslav. Oblikovanje dela in delovnih mest – 2.
izdaja. Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo, Maribor, 2007.
2.
STRANKS, Jeremy. A manager's guide to health and safety at work – Second
Edition. Kogan Page, London, 1992.
3.
PLEŠEJ, Jože, KACIAN, Nenad, GARVAS, Franc, GAJIČ, Branko, ZAFOŠNIK, Alfonz,
GAJIČ, Saša, DROLC, Branka, GAJIČ, Miloš, LESKOVŠEK, Evita, STRAŠEK, Viljem.
Ergonomski priročnik zdravje + znanje + varnost = uspešnost. Inštitut Prevent d.
o. o., Ljubljana, 1999.
4.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201143&stevilka=2039
5.
http://www.nobis.si/pisarniski-stoli
6.
Šteiner, Srečko. Ergonomija in varstvo pri delu. Višja strokovna šola, višješolski učbenik, 2009