1. No category

48
DOBRO ZDRAVJE
POMOČ STROKOVNJAKA
neubrani
hormoni
NININE TEŽAVE S ŠČITNICO
PIŠE: IVICA FLIS SMAKA, DR. MED., SPEC. FIZIATRIJE IN REGENERACIJSKE MEDICINE
Nekega deževnega večera je izrazito lepa dama srednjih let domala vdrla
v mojo ambulanto. Iz gospe Nine je vela zmeda, njena stiska je bila več kot
očitna. V ambulanto so jo pripeljali utrujenost, razdražljivost, brezvoljnost,
slaba koncentracija, pogosti prehladi in še in še … Na osnovi prejšnjih
zdravniških preiskav se je zdelo, da ni nič narobe. Kmalu sva odkrili,
da je eden od ključnih vzrokov za njene težave neravnovesju ščitničnih,
nadledvičnih in steroidnih hormonov (progesteron).
Ob prvem srečanju so izstopali njeni beli in koščeni
drgetajoči prsti, ki so bili videti kot ledene sveče,
njen sicer angelski obraz je bil brezbarven; obdajali so
ga tanki, ravni lasje brez leska in volumna. Zunanja
tretjina obrvi je manjkala, gospa je imela otečen obraz,
iz katerega so zevale vdrte oči in pod njimi temni
podočnjaki. Po spodnji polovici vratu se je raztezala
blaga oteklina v obliki bumeranga, otečeni je imela
tudi roki. Koža je bila suha in poroženela. Govorila je
počasi in z oklevanjem. Za trenutek se je drget umiril,
zato sem gospo Nino prosila, naj si sezuje čevlje in
sleče nogavice: tudi gležnji so bili blago otečeni, stopala
ploska, podplati porumeneli in poroženeli. Videz kože
je govoril o nabiranju odpadnih snovi – odtod otekanje
in zabuhlost. Povedala je, da že prejema zdravila za
ščitnico, vendar je bila kljub temu nenehno utrujena,
najbolj ob popoldnevih. Poleg tega je bila razdražljiva in
jokava, nenehno jo je zeblo. Bila je tudi nespečna, čemur
je pripisovala spremenljivo razpoloženja: v slabe pol ure
se je lahko iz zabavne in dobrovoljne ženske spremenila
v zadirčno, nergavo, zlovoljno in arogantno prepirljivko
– vse to brez pravega vzroka. Nastopi, ki so pomemben
del njenega dela, so jo utrujali – tudi nasploh ni imela
ne volje ne motivacije za delo. Partnerja je odrivala
in se ji je gabil, čeprav je enak kot pred leti. Zelo si je
želela bližine otroka, vendar jo je utrujal – naporen in
odveč ji je postal že po nekaj minutah. Še pred dobrim
letom je uživala v družbi, na sprejemih in večernih
zabavah, nato se je druženju začela izogibati. Tudi
nakupovanje je ni več zanimalo, čeprav prej s tem ni
imela težav. Pogosto je bila bolna: prehlad, ki se prelevi
v vnetje sinusov, pogosti izbruhi herpesa, vnetja oči,
pogoste izgube glasu, zaprtja, ki se izmenjujejo z drisko.
Njeni nohti so bili lomljivi, koža suha, lasje razredčeni
in tanki, drobni pigmentni madeži so se kar kopičili,
najbolj na zunanji strani rok. Med pogovorom se
je težko zbrala in jim ni mogla slediti, pozabljala je
imena prijateljev in predmetov. Nenehna utrujenost
in otopelost v določenih dneh se je menjavala s kipečo
energijo, nato pa se je spet izgubljala v tesnobi, stiskah,
nerazumevanju in žalosti. Njen spanec je bil lahen
Čeprav so bile Ninine vrednosti ščitničnih hormonov v mejah normale, to ne pomeni, da ni imela težav. Vrednosti njenih ščitničnih
hormonov so bile na spodnji meji, zato so se mnogi znaki bolezni že pojavili (slabo počutje in druge težave, povezane s ščitničnimi
hormoni), čeprav po merilih uradne medicine še ni bila bolnica.
in nemiren, nočnemu znojenju ni bilo konca, zato
je morala tudi po petkrat ali šestkrat vstati in se
preobleči. Želela je pojasnilo za njeno stanje in vrtinec,
v katerem se je znašla.
Težave s ščitnico?
Našteti znaki so kar ponujali diagnoze, ki pa same
po sebi ne rešijo ničesar, če si ne ogledamo globlje
in širše slike. Pretirane občutljivost na mraz,
hladna stopala in roke, mrzla konica nosu, jutranja
utrujenost, ki zvečer popusti, upočasnjenost in občasna
kompenzatorna hiperaktivnost, ki zakrije utrujenost,
slaba koncentracija in zamegljen spomin, jutranja
hripavost, bolečine v mišicah in sklepih, jutranja
okorelost sklepov, nočni mišični krči, otekline okoli
oči in zabuhel obraz zjutraj, suha in porumenela
koža na podplatih, krhki lasje in njihovo izpadanje,
upočasnjena prebava in nabiranje telesne teže – to so
samo nekateri od znakov, ki lahko nastopijo v primeru
slabo delujoče ščitnice (vsi ali samo nekateri). Stanje, ki
ga opišemo z besedo hipotiroidizem (premalo delujoča
ščitnica), ima v resnici več obrazov: ščitnični hormoni
utegnejo biti premalo aktivni, lahko gre za prisotnost
"onesposobljenega" T3, ki je posledica stresa. Lahko
gre za nezadosten odmerek zdravila ali pa je treba
izbrati drugačno zdravilo (kombinacija obeh ščitničnih
hormonov). Včasih se vzrok za utrujenost skriva v
neubranem delovanju nadledvične žleze.
Je res vse v redu, če so vrednosti v mejah normale?
Čeprav je gospa Nina zatrdila, da so njene vrednosti
hormonov v mejah normale, to še ne pomeni, da ne bi
smela imeti težav, ki jih povzročajo. Četudi so njihove
vrednosti v mejah normale, ki je določena po razmerjih
Gaussove krivulje, vanjo sodi le kakih 60 odstotkov
ljudi, kar pomeni, da je 40 odstotkov ljudi zunaj teh
meja. To velja tudi za vrednosti drugih hormonov –
podobno je pri večini neravnovesij v telesu. Zato ni
odveč pozorno pogledati, kje znotraj teh meja normale
se nahajamo. Pri gospe Nini je šlo za spodnjo mejo, kar
je pomenilo, da bi se utegnile te vrednosti kmalu še
znižati in pripeljati do bolezni. Te vrednosti so pomenile
50
DOBRO ZDRAVJE
POMOČ STROKOVNJAKA
KAKO POMAGATA PROTISTAROSTNA IN REGENERATIVNA MEDICINA?
Protistarostna medicina (anti-ageing) skupaj z regenerativno medicino skuša vnovič
vzpostaviti mehanizme samopopravljanja, pri čemer je izrazito usmerjena v odkrivanje
vzrokov za neravnovesja in vse z naravo povezane postopke zdravljenja.
Pri zdravljenju uporablja varne in učinkovite prehranske dodatke, terapije in tehnike, ki
podpirajo naravno delovanje telesa in v njem povzročijo čim manj škode. Z najnovejšimi
pristopi spreminja posameznikov življenjski slog, največ pozornosti pa namenja
najpomembnejšim dejavnikom v procesu staranja. Protistarostna in regenerativna
medicina pomagata tudi ljudem,pri katerih so izvidi znotraj meja normale, vendar se
vseeno ne počutijo dobro – tudi zanje išče vzroke in možne rešitve težav.
tudi, da se ni mogla počutiti dobro in da je imela še
vedno veliko težav, čeprav po uradnih merilih ni bila
bolnica. V medicini mora biti v središču pozornosti
človek, zato je nujno prisluhniti njegovim dejanskim
težavam, telo vsakogar pa uglasiti po čim bolj naravni
poti.
Neubrani hormoni
Pri Nini sta bili utrujenost in nespečnost posledica
slabo aktivnih ščitničnih hormonov, prav tako
zamegljen spomin. Nočno znojenje je bila posledica
upada progesterona, temni kolobarji okoli oči, večja
nagnjenost k okužbam in pigmentacije po rokah
pa znak izgorelosti in nizkih vrednosti hormonov
nadledvične žleze, predvsem kortizola. Za nočno
znojenje so krivi hormoni oziroma spremenjen režim
njihovega izločanja v predmenstrualnem času ali
v menopavzi. Poleg tega je imela gospa Nina tudi
vse znake adrenalne utrujenosti in upada hormona
progesterona. Vse to so potrdile tudi laboratorijske
preiskave. Laboratorijske analize so namreč tiste, ki
nas usmerijo in dodatno pojasnijo slabo počutje, zlasti
takrat, ko je navzven vse videti "normalno", zaradi
česar je treba natančneje določiti izvor težav.
Zdravljenje z bioidentičnimi hormoni
Po novem je morala gospa Nina zjutraj na tešče jemati
nizke odmerke kombiniranih ščitničnih hormonov
(T3 in T4), ob zajtrku pa še prehranske dodatke: 300
mg rožnega korena, opoldan in popoldan po 20 kapljic
raztopine sladkega korena (oboje kot podpora delovanju
nadledvične žleze in izločanju kortizola), popoldan
in zvečer 2-odstotni progesteronski liposomalni gel
(skupaj 40 mg progesterona na dan), s katerim sva
posnemali mesečni ciklus izločanja tega hormona po
dnevih. Nadvse pomembno je, da med zdravljenjem v
telo dodajamo hormone, ki so popolnoma enaki našim
naravnim hormonom - bioidentične hormone, ki so
po svoji kemijski sestavi popolonoma enaki človeškim.
Tudi popolnoma zdravo telo pogosto zboli, če mu
dodajamo ponaredke!
Nujno je bilo uvesti vsaj osem manjših obrokov na
dan, saj je šlo pri Nini za popoln primer nerednega in
napačnega prehranjevanja. Poleg tega je morala vsaj
eno uro na dan posvetiti gibanju na prostem zraku.
To je moral biti čas zanjo, brez vseh obveznosti in
telefoniranja. Priporočila sem ji tudi tehnike sproščanja
in ozaveščanja; zanjo je bila zelo primerna meditacija.
Prve rezultate je bilo pričakovati že po nekaj tednih:
šest do osem tednov za dosego boljšega počutja, zato sva
se dogovorili za kontrolo čez tri mesece. Od najinega
prvega srečanja je minilo že veliko let, vendar se z Nino
še vedno srečujeva – vsaj enkrat na leto. Nina je zdaj
zadovoljna, naspana in polna energije, vendar še vedno
sledi napotkom in predpisani terapiji.
Celostni pregled
Protistarostna (anti-ageing) in regenerativna medicina
odkrivata in zdravita prave vzroke bolezenskega
stanja – ne ukvarjata se zgolj z ohranjanjem mladosti.
Z uporabo različnih tehnik poskušata odkriti, kje in
zakaj v telesu pride do oksidativnega stresa – šele
tedaj je čas za določitev primerne terapije. V okviru
protistarostne medicine poleg klasične laboratorijske
analize krvi pogosto opravimo analizo metabolnih
presnovkov v urinu (urin je daleč najboljši kazalnik
stanja v telesu), analizo sline, ki pokaže vrednosti
steroidnih hormonov, oceno prehranjenosti (analiza
žive kapljice krvi), analizo telesne sestave (vrednosti in
razmerja med mišicami, vodo, maščobo in maso kosti),
mamografijo, urološke preiskave, termografijo, analize
ožilja, prekrvljenosti (UZ, CTA, kapilaroskopija) in
plinske sestave krvi, oceno vitaminsko-mineralnega
stanja in funkcionalne teste. V središču je vedno človek
kot posameznik. Na osnovi pregleda, telesnih znakov
in rezultatov preiskav lahko postavimo diagnozo in
določimo terapijo.
To celostno svetovanje, ki sodi pod okrilje
strokovnjakov, ki se ukvarjajo s protistarostno
in regeneracijsko medicino, bi lahko poimenovali
svetovanje za boljšo kakovost življenja. Gre za
samoplačniško pomoč. Samoplačniško osnovno
laboratorijsko analizo hormonov v krvi pri nas opravi
skoraj vsak laboratorij v zdravstvenem domu ali
bolnišnici, vendar jo je večinoma najlažje in najhitreje
izvesti v katerem od največjih samoplačniških
laboratorijev v Ljubljani (cena znaša približno 130
evrov).
Hormoni so zelo majhne molekule z izredno močjo,
ki pomembno vplivajo na vsa tkiva in organe. So
pomemben del našega notranjega okolja: prenašalci
sporočil med živčnimi in drugimi celicami. Vplivajo na
številne ravni našega notranjega okolja – prav hormoni
so tisti, ki lahko ustvarijo blažene občutke, saj med
drugim uravnavajo čustva, vedenje in spolnost ali pa
nas vodijo v drugo skrajnost, v odvisnost. Prav zato je
tako pomembno uravnovesiti njihovo delovanje.
V naslednji številki bomo podrobneje predstavili
bioidentične hormone: kako delujejo, pri katerih težavah
lahko pomagajo in kako pretehtati, kdaj se zdraviti z
sintetičnimi hormoni.