skoraj post dieta 3 Petek, 9. avgusta 2013, št. 20 • www.finance.si Mršava v mršavih časih Na novo in predvsem modno so servirali večno dejstvo, da manj ko ješ, manj tehtaš. Dva dni skorajda nič, pet dni je (lahko) praznična pojedina. Navdih je dal dedek, ki je pri 101 letu odtekel londonski maraton. Nevenka Gajšek [email protected] L etos je Velika Britanija ponorela za novo dieto, ki jo imenujejo 5: 2 (pet proti dva), zaradi nje je izbruhnila celo prava dietna vojna. Pet proti dva je metoda prehranjevanja, ko dva dni v tednu skoraj stradamo, pet dni pa jemo normalno. Britanski prehranski strokovnjaki so v bistvu pogreli in na novo postregli s staro ugotovitvijo, da dnevna nizkokalorična dieta s 500 zaužitimi kilokalorijami za ženske in 600 kilokalorijami za moške ne povzroči le izgube kilogramov, ampak morda predvsem izboljšuje zdravje in celo podaljšuje življenje. Gre za nekakšno izmenično postenje, o katerem zdaj izdajajo knjige kakor po tekočem traku – teh je menda že več kakor kalorij v shrambi kakšne kuharice, kakor Britanci humorno komentirajo prizadevanja založnikov, ki bruhajo na trg vsak svojo različico uspešnice. Kakor so se še pred nedavnim številni podobno navduševali nad Atkinsovo in Dukanovo dieto, je zdaj na primer samo v spletni knjigarni Amazon poplava knjig, ki govorijo samo o 5: 2 in jo seveda priporočajo. Kakor nakazuje že ime, gre za izmenično postenje, ko dva dni jemo zelo malo, pet dni pa, kar želimo. Zato nekateri tej dieti pravijo tudi postenje in praznovanje (The Fast and Feast Diet), saj razen dveh dni lahko jemo prav praznično. Občasno postenje seveda ni nič novega, saj obstaja že dolgo, najmanj dva tisoč let, zato bi pravzaprav težko kdo trdil, da je izvirni avtor te diete. Največ zaslug za to zadnjo priljubljenost postenja in njegovo razširjenost ima dr. Michael Mosley, ki je v britanskem televizijskem programu BBC 2 (Two) Horizon predstavil dokumentarno oddajo o zadnjih raziskavah različnih strokovnjakov, ki kažejo, da lahko z izmeničnim odrekanjem hrani ne le shujšamo, ampak tudi znižamo previsok holesterol in krvni tlak ter podaljšamo življenje. Trditev temelji na teoriji, da kratkotrajno pomanjkanje hrane oziroma krajše postenje zniža raven hormona IGF-1, ki je inzulinu podoben rastni dejavnik. Zaradi manj zaužite hrane in torej posledično manjšega vnosa kalorij se zniža raven tega hormona v krvi, kar sproži sposobnost organizma, da se sam zdravi in popravi nepravilnosti v svojem delovanju ter poveča odpornost proti neka- ’ Morda je odziv na dieto tako velik zato, ker je ujela pravi zeitgeist, saj v resnih časih predlaga omejevanje in restriktivnejši življenjski slog. terim najbolj nevarnim boleznim zahodnega človeka. Dva postna dneva na teden poleg tega, da sta blagodejna za zdravje in počutje, seveda tudi učinkovito znižata telesno težo. Vendar naj bi bila to dieta, ki naj bi jo za dolgoročne učinke tudi upoštevali dolgoročno. Še več: gre za način prehranjevanja, za življenjski slog. Morda je odziv na dieto tako velik zato, ker je ujela pravi zeitgeist, saj v resnih časih predlaga omejevanje in restriktivnejši življenjski slog, torej Shutterstock Postenje in hkrati praznovanje zmanjševanje porabe namesto kopičenja. Poskušali so na podganah in miših Dr. Mosley je skupaj z Mimi Spencer tudi soavtor knjige z naslovom Postna dieta, ki je že prve dni po izidu postala ena najbolj prodajanih knjig Amazona. Odmevnost in priljubljenost te oblike prehranjevanja sta spodbudili tudi druge avtorje, da so množično začeli pisati o dieti 5 proti 2 ali tam nekje. Kakor je pisal The Times, dr. Morseyja ne moti, da po vzoru njegove oddaje in knjige nastajajo številna druga podobna dela, saj pravi, da ne gre za denar, kajti pošteno povedano velik dobiček v dietni industriji prinaša njen – neuspeh. Pravzaprav ga številne različice te diete in kako jo imenujejo (nekateri ji pravijo dieta dodo) niti ne zanimajo, saj ni pomembno, kako se imenuje, temveč da – deluje. Bistvo diete 5 proti 2 je mogoče preprosto strniti v en stavek: za dobro počutje in zdravje se je treba dva dni v tednu skoraj povsem odreči hrani. Podlaga za to dieto so izidi raziskav na podganah in miših, ki so pokazali, da postenje preprečuje degenerativne bolezni teh živali in za 40 odstotkov podaljšuje njihovo pričakovano življenjsko dobo. Poleg tega so na več ameriških univerzah opravili poskuse s predebelimi prostovoljci, pri katerih se je dieta izkazala kot učinkovita. V bistvu na novo segreta topla voda Post seveda ni nekaj novega, saj ga poznajo številne religije. Dieta z dvodnevnim odrekanjem hrani vsak teden spominja na Davidov post, prostovoljno postenje muslimanov vsak drugi dan. Mnenja o postu kot načinu hujšanja so različna, vendar pa dieta pet proti dva ne priporoča popolne prehranske abstinence, ampak le dvakrat na teden. Tako ne gre za preveliko odrekanje in večina, ki jo je preizkusila, navaja, da na postni dan ni težko vzdržati brez priljubljene hrane in pijače, saj sta že naslednji dan dovoljena. Na sebi jo je preskusil tudi njen avtor, dr. Mosley, ki je sicer vedno dvomil o zdravstvenih učinkih posta in je dotlej vedno upošteval načelo, da obrokov ni priporočljivo izpuščati. Za dieto, ki jo opisuje in priporoča, je dr. Mosleyja nehote navdihnil najstarejši udeleženec lanskega londonskega maratona Fauja Singh, ki je star 101 leto. Je najstarejši maratonec na svetu in za zdravnike in športne strokovnjake prava uganka, saj ni niti približno podoben povprečnemu maratonskemu tekaču. Je strog vegetarijanec, ne uživa ne proteinskih napitkov ne mesa. Vsak dan jé približno enako hrano, večinoma lečo, zelenjavo z ingverjem, rjavi riž, sadje in jogurt, vse v zelo majhnih količinah, kar pojasni njegovo težo: pri 173 centimetrih višine tehta le 53 kilogramov. Sam zase pravi, da svoje življenje ohranja s pazljivostjo, kaj in koliko je. Za dolgo in zdravo življenje torej jejmo manj, pa naj bo po dieti pet proti dva ali preprosto tako, da zmanjšamo vse obroke hrane vsak dan. A čeprav je manj jesti najstarejša in najučinkovitejša dieta na svetu, se jo je v časih izobilja in na videz privlačne slane in sladke hrane, ki povzroča odvisnost, pogosto težko držati. Če to ne bi bilo res, epidemije debelosti ne bi bilo, prav tako pa ne dietne industrije.