Piranski dnevi arhitekture – 30 let Monfort Portorož Mirsad Begić Galerija Loža Koper Maravee Eros Galerija Herman Pečarič Jurij Pfeifer Galerija Meduza Koper Novoletna prodajna razstava ❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚ ❚ Letnik X ❚ Številka 6 ❚ November 2012 ❚ ❚ Brezplačni izvod ❚ ISSN 1854–0449 ❚ Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA * TISKOVINA Z adnjo soboto v novembru bo v gleda lišču Tartini v Piranu pod častnim po kroviteljstvom dr. Radovana Stanislava Pejovnika, rektorja Univerze v Ljubljani, in Antonia Tajania, podpredsednika Evropske komisije, potekala jubilejna že 30. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitek ture. Spremljale jo bodo otvoritve sedmih spre mljevalnih arhitekturnih in fotografskih razstav. Predpremierno bo prikazan novi dokumentarni film TV Slovenija 30XPiDA. Konferenca se bo ob 19. uri zaključila s klavirskim recitalom pia nista Bojana Goriška, ki bo slavnostni uvod v tradicionalno podelitev priznane mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi. Odprtje razstav bo ob 20. uri, odprtje razstave Piranesi pa ob 21. uri v Mestni galeriji Piran. 30 let_utilitas, firmitas, venustas mednarodna arhitekturna konferenca in razstave Gledališče Tartini, Piran, 24. november 2012 Odprtje razstav ob 20. uri, odprtje razstave Piranesi v Mestni galeriji Piran ob 21. uri Tema 30 let/30 years_utilitas, firmitas, venustas 30. Piranski dnevi arhitekture z vitruvijanskim naslovom praznujejo častitljiv jubilej. To je tudi priložnost za pogled nazaj. Za pregled in retro spektivo 30_letnega (so)oblikovanje prostora in družbe. Piranski dnevi arhitekture_PDA, ki so se, kot je bilo zapisano v uvodniku ob 25-letnici, »rodili v obdobju kritičnega regionalizma in kasneje postmodernizma, vere v visoko tehno logijo …«, so obdelali 29 različnih tem in se ne glede na trenutna modna dogajanja vedno zno va spraševali o kontekstu in identiteti – danes najbolj aktualnih temah globaliziranega planeta. Tudi trideseta tematika nadaljuje s tradicijo: čeprav se časi spreminjajo, in mi z njimi, stoji arhitektura vseh obdobij na treh vitruvijanskih temeljih – uporabnosti, trdnosti in lepoti. Jesús Castillo Oli Jesús Castillo Oli Saint Corbinian Saint Corbinian Program 6 predavanj_1 okrogla miza _9 predavateljev  Heinz Tesar_Dunaj  Ákos Moravánszky_Budimpešta, Zürich  Boris Podrecca_Dunaj  Maroje Mrduljaš_Zagreb  Jesús Castillo Oli_Aguilar de Campoo  William J. R. Curtis_Cajar  Friedrich Achleitner_Dunaj  Andrija Rusan_Zagreb  Vladimir Šlapeta_Praga 1 študentska predstavitev  Klara Zalokar, Klemen Zupančič_Making things_Fakulteta za arhitekturo Ljubljana 2 dokumentarna filma  30XPiDA_Piranski dnevi arhitekture, 30 min scenarij Andrej Doblehar, režiser Marko Cafnik, produkcija Televizija Slovenija, 2012  Arhitekt Mediterana, dokumentarni portret Vojteha Ravnikarja, 52 min scenarista Matej Mljač, Boris Bezić, režiser Boris Bezić, pro dukcija Miha Černec_Tramal films, 2012 7 arhitekturnih razstav Galerija Sv. Donat  Damjan Gale_Piranski dialogi (fotografska razstava) Mestna galerija  Zgodovinski spomin (fotografije Branko Silađin, Damjan Gale)  Arhitekt Mediterana (dokumentarni portret Vojteha Ravnikarja)  Piranesi 2012 (mednarodna arhitekturna razstava) Galerija Meduza 2  funkcionalno + trajno + lepo = opeka 1 klavirski recital Galerija Herman Pečarič  Nagrade Piranesi 1989–2011  Osnove (seminarska in diplomska dela Fakul tete za arhitekturo v Ljubljani 2010–2012)  12 projektov za evropsko prestolnico kulture Maribor 2012 (12 diplomskih nalog študen tov za arhitekturo na Fakulteti za gradbe ništvo Univerze v Mariboru) 1 nagrada Piranesi  Philip Glass, izvaja pianist Bojan Gorišek  podeljuje dr. Radovan Stanislav Pejovnik_ rektor Univerze v Ljubljani ❚ Pripravila: Maja Ivanič, predsednica organizacij skega odbora Piranskih dnevov arhitekture (PDA); fotografije: arhiv arhitektov; www.pida.si Maroje Mrduljaš Tina Modotti in Elisa Seravalli Maravee Eros Tina med filmom in fotografijo fotografija in video Galerija Loža, Koper 7. december 2012–januar 2013 Elisa Seravalli, We love Tina!, posnetek video mapiranja, Preview Maravee Eros, Mestna knjižnica Pordenone Z razstavo »Hommage Tini Modotti« – pripravil jo je Cinemazero (Pordenone, Italija) – se Obalne galerije Piran ponovno vključujejo v večleten projekt Maravee. K oncept letošnje edicije z naslovom Maravee Eros izpostavlja živ ljenje in delo znane fotografinje in igralke Tine Modotti (Videm, 17. 8. 1896–Mexico City, 5. 1. 1942) in ga sooča s fotografijami, videom, kipi ter performansi izbranih sodobnih umetnikov. Na razstavi na gradu Castello di Susans in Visionario je dominiral zgodo vinski lik ženske in umetnice, zlasti s širokim izborom fotografij iz Arhiva Cinemazero, ki velja za enega najbolj bogatih in izpopolnjenih arhivov o Modottijevi, ob katerih so bili razstavljeni posnetki Edwarda Westona, v katerih se pojavlja Tina Modotti kot igralka in fotomodel ter kadri iz filma The Tiger’s Coat , do avtorskih posnetkov tihožitij, v katerih prepoznava mo njeno umetniško fotografijo. Na zadnji etapi Maravee Eros se esenci osebnosti Tine Modotti, njeni človeški in umetniški plati, posveča Elisa Seravalli z delom We Love Tina. Projekt je v začetni fazi nastajal kot video mapping za križni hodnik Mestne knjižnice v Pordenonu (Biblioteca Civica di Pordenone), kjer so ga ozvočili s koncertom skupine The Leaping Fish Trio, zatem je bil prilagojen arhitekturi v Castellu di Susans, nazadnje ga lahko doživljamo kot video, v izvedbi Tommasa Lessia (multimedijski laboratorij Cinemazero) in Micheleja Baggia (Sowhat Studio). Video dokumentira audiovizualno predstavo – preview prireditve Tina: med filmom in fotografijo, v katerem Seravallijeva ponuja izseke podob te večplastne umetnice. V črno belem in barvnem kolažu se vijejo in vzni kajo telesa, obrazi in cvetje, ki ob spremljajočih zvokih ustvarjajo učin kovit senzualen preplet izobilja, kot vezno nit med različnimi časovnimi obdobji. ❚ Zamisel in umetniško vodenje projekta: Sabrina Zannier. Projekt so podprli: Dežela Furlanija - Julijska krajina, Fondacija CRUP, Gervasoni Tina Modotti, Velikonočna lilija in popek, okoli 1925 David Lachapelle, America Flower, 2008–2011, C-print, 182,9 x 137,2 cm; © David Lachapelle Nobuyoshi Araki, Fuyu-Koi, Love in Winter, 1997, ČB print, 153 x 105 cm; Courtesy Galleria Zonca & Zonca 3 Mirsad Begić Veliki čuvar prostorska postavitev Razstavišče Monfort, Portorož 9. november 2012–januar 2013 notranjost in zunanjost, zastavi se vprašanje novega subjekta. To, kar se usiplje iz svetlobe, iz Begićevih sanj, iz materničnega prostora, ali kar je identični simbol, iz morja (ki vedno prezentira prvo točko našega razvoja in mesto rojstva; iz morja smo prišli), je za večino nekakšna ekološka šara, tehniški ostanki in odpadki blodnega človeštva, nekakšna morska naplavina, ki nima globljega pomena. In vendar jih samo avtor označi za relikvije, za »sveto moč«, svetinje in dragocen spo min. Predrimo torej videz površine, sestopimo v primarno formo in v tisto, česar projekcije so te oblike in je ta realnost. Prodrimo v neza vedno in njegov Bedeutung. Vrnimo se korak nazaj in ponovimo: iskali smo izvirni lik, univerzalijo, oživljeno z nekim davnim smislom in po menom. Izvirni lik, ki se pojavlja v različnih upodobitvah na enak na čin; v enakem smislu, z istim sporočilom. Takšen znak in takšni znaki nastopajo nekako sami zase, fragmentarno. Takšen izvirni lik je svojski Foto: Jaka Jeraša P ot je končana, potovanje se začenja, kot je zapisal filozof. Begi ćev remake z naslovom Veliki čuvar je zbranost vseh kiparjevih spoznanj in likovnega znanja, je epopeja Bitja, epoha človeške (zagrobne) eksistence, umetnostni presežek. In prava arheolo gija, to se pravi najdba in iznajdba, dokončnost neke forme, ki spremlja in spreminja naše bivanje v tostranstvu – prehodu v Onostranstvo. Ostanki (ruševin) neke nevidne zgradbe in prostora, ki ne pozna vzpo rednic v slovenski likovni umetnosti; brez primerjave. Nekakšna skrepe nela gmota – naplavina – kot strdek-zgošča, kot preostanek drugega, mi nulega sveta, realnega sveta, ki je izginil, to se pravi fizičnega, telesnega sveta, ki se prav zdaj spreminja v duhovno, metafizično vesolje, ki lebdi, v neminljivost trajanja, v večnostni privid, ki zdaj, pred nami vstaja, v bivanje, v nebitje brezčasnega prostora, po neki končni in dokončni ka taklizmi. V Begićevih sanjah je arheologija povezana s psihoanalitičnim odstiranjem, z razkritjem prazavesti – Urverdrangt, s pradavnostjo po tlačenega v naši psihi. Torej arheologija, star, prvoten, starodaven, iz gr. arkhaio; a tudi ladja, barka v biblijskem pomenu: sveta ladja; iz lat. arca v pomenu coffre: skrinja, kovček, pljuča, glasba; tudi arkh, prvi, nad, iz gr. arkhien: voditi, vladati, ukazovati; vodilna ladja, glas, ki ukazuje. In forma te primarne skušnje je temeljna, substancionalna, saj je kot lik, kot likovnost, oblikovanje in izraznost postavljena kot jasnost in razločnost nasproti motnosti in kalnosti in nerazločnosti oblike; ki nam ničesar ne pove, ki ničesar ne razločuje. Ki vodi v zmotnost, nerazumevanje, nerazumljivost. In ne nazadnje v brezpomenskost, v neresnico. – Ko se utrudi forma gledanja, pogleda na stvari, ko ta po stane nazadnjaška, zaviralna (v znanosti, v umetnosti, v vsakodnevnem delovanju), se z genialnim rezom nekega umetnika poruši, zruši stari svet, prelomi, zlomi ustaljena, preživeta Zgradba in Sistem, matrica: modus operandi, ars vivendi. Nastopi drug (v)pogled, zamenjata se 4 in oseben in skoraj magičen, saj v njem počiva površina kipa. Odkriva nam vozlišče avtorjevega intimnega in likovnega spraševanja. In v njem je skrit poetični naboj umetniškega dela. Tak lik seveda ne izključuje estetskega učinka, estetske vrednosti po dobe. Prav nasprotno: Ostati pa mora v pravi meri skrit, da nas ne zmoti njegova čista, evidentna forma. In tudi ravno prav odkrit, to se pravi viden in opazen, da še – v podzavestnem stiku našega pogleda ter čust vovanja – poveže kip v enkratni dogodek v estetično ugodje in v zavestspoznanje o umetniški resnici takšne upodobitve. Izvirni lik tudi ne iz ključi zunanjost, temveč jo zlije vase, jo individualizira. V tem je njegova vloga še kako simbolna. Primarni lik torej nikakor ni v odvisnosti od likovne sintakse, niti ni podrejen odnosom v resničnosti, iz katere umet nik črpa snov za svoja dela; temveč je dan vnaprej, vložen v avtorjevo psihofizično »postavo«, usojen in predestiniran. Čeprav kot tak – če ni upodobitve – v bistvu ničen, neprisoten; ker biva v območju čiste sub jektivnosti in ga zato historični in analitični pristop ne moreta odkriti. Kiparstvo kot žrtveni oltar, kiparstvo kot kadaver, kiparstvo kot sim bolična projekcija odkriva notranje življenje Forme, ki se nam tu in tam zazdi kot embrio ali kot feniks, ki se dviga nad pogoriščem, ali kot »mumija, ki hodi«. Vsi občutki so pravilni: Begićeve skulpture nastajajo in vznikajo iz smrti, iz žive meje bivanja ter izginotja, iz brezna tiste reže – in razpoke –, ki nas ločuje od poslednjega trenutka, zavrženost, pozab ljenja. Trenutek »padca v Nič« kot vzgon v duhovnost, trenutek večne smrti kot vstajenje v drugo, v domovanje, bitje, bivanje in eksistenco mrtvih. Rajmund Kocbek Preludiji slike Galerija A + A, Benetke Otvoritev: sreda, 12. december 2012 Jurij Pfeifer slike Galerija Herman Pečarič, Piran 21. december 2012–januar 2013 Otvoritev: 21. december 2012 ob 19. uri Telo-skulptura se spreminja v zarodek, v prenatalno in posmrtno f ormo, v kožni strdek, v skrepenelo, posušeno in otrdelo tkivo. Teloskulptura so v resnici skladni nemega duha, ki je mumificiran, mrtev, a vendarle telesen in organski. Telesna žlindra, »strašni stvor«, ovit v poslednja oblačila; telo, ki temelji na notranjem kadavru, ki je odrešeno perverznosti realnega sveta. Telo, ki mora skozi Onostranstvo, ki mora zaživeti svojo smrt, otrplo, zakopano, ohromljeno, da bi dosegli svojo odrešitev. Telo skulpture, votlo, zbito, nemo, je torej sarkofag, stiskal nica in »mišična zapora«: »O, brezno, čudovito za skrivnostnega Boga in za duhove, strašno za mrtve. Pozdravljeno, skrivnostno brezno! Pri hajam, da v tebi doživim Bogove … Duhovnost, ki je ni mogoče zadušiti: Demoni, ki žive od senc umrlih. O, ti demonskost! Tvoje poti so zdaj odprte in jaz, pred vami, hodim proti čudovitemu Zahodu.« (Egipčanska Knjiga mrtvih) ❚ Andrej Medved Dama s slepo mačko, 2011, akril na platnu, 90 x 70 cm V sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija bomo v piranski Galeriji Herman Pečarič predstavili izbor slik akad. sli karja Jurija Pfeiferja (rojen 1955, končal je Gimnazijo J. Vega v Idriji, diplomiral je leta 1987 na ljubljanski ALU pri prof. Gustavu Gnamušu, živi in ustvarja v Idriji). Uveljavljen je kot grafični (plakati, publikacije) in industrijski oblikovalec (pohištvo za Lesno industrijo Idrija, avdio komponente Stylos), ukvarja se s scenografijo (je dobitnik zlate Linhartove značke za scenografijo leta 1993) in kostumografijo ter z ilustracijo (za otroš ke knjige pri Mladinski knjigi in za otroške revije; v letih 1985 in 1986 je bil likovni urednik revije Glasbena mladina). Zadnja leta se posveča predvsem slikarstvu. O razstavi slik, ki je bila lani na ogled v razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg v Idriji in bo na ogled v Piranu do konca januarja 2013, je umetnostna zgodovinarka Monika Ivančič Fajfar, ki bo avtorja na odprtju tudi predstavila, med drugim zapisala: »Pred stavljeni opus Jurija Pfeiferja je videti zelo raznolik, čeprav nastaja vzporedno. Osrednji motiv je (ženska) figura. Ta figura je sprva ikona, nato fantazijsko preoblikovana pojava, nazadnje postane del krajine, v kateri postopoma izginja. Skozi predstavljeni opus lahko sledimo simbolnemu in fizičnemu razkroju telesa.« Recipročno bomo jeseni 2013 v idrijskem razstavišču Nikolaja Pirnata predstavili slike Preludiji koprskega slikarja Rajmunda Kocbeka. ❚ Nives Marvin 5 Forma viva – 50 let dokumentarna razstava Galerija Loža, Koper 8. november–2. december 2012 Janez Lenassi R azstava z naslovom FORMA VIVA – 50 let, je bila odprta v Galeriji Božidar Jakac – Lamutov likovni salon, 15. julija 2011 in bila 7. febru arja 2012 prenesena v Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec – muzejsko razstavišče Ravne na Koroškem. Avtor razstave je višji kustos Galerije Božidar Jakac, Goran Milovano vić, razstavo in tiskovine je oblikoval Matic Tršar. Pri vsakem prenosu se razstava še dodatno fokusira na delovišče samega kraja, postavitev pa se prilagodi tlorisu razstavišča. V koprski galeriji je postavitev osredotočena na delovišče kamnitih skulptur na polotoku Seča pri Por torožu. ❚ Boštjan Drinovec Giancarlo Marchese Foto: Jaka Jeraša Miroslav Urošević Masayuki Nagase Graziano Pompili 6 Masayuki Nagase Reliefna plošča na zidu prehoda Židovskega kareja, Piran istrski marmor, 2,25 x 4,60 m Zbirka Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, Portorož 1985 Priprta Likovne vrata zbirke depoja Obalnih galerij J aponski kipar Masayuki Nagase (Kyoto, 1949) je po formalnem šolanju na tokij ski akademiji za likovno umetnost svoje znanje dodatno izpopolnjeval na števil nih simpozijih na Japonskem, konec sedem desetih let prejšnjega stoletja pa tudi po Evropi, še zlasti v Avstriji in Jugoslaviji. Dalj časa je živel in ustvarjal na Hrvaškem, v hrvaški (Marušići) in slovenski Istri. Ob po membnih skupinskih razstavah, na katerih je sodeloval po svetu (ZDA, Italija, Kanada, Avstrija), so bile njegove osebne postavitve dokaj redke. Zadnjo samostojno razstavo v Sloveniji, leta 1993 jo je pripravila ljubljan ska Mestna galerija, si je bilo mogoče ogle dati tudi v koprski galeriji Loža. Avtor se je kmalu zatem preselil v ZDA. Za seboj je v Sloveniji pustil nekaj izvrstnih monumen talnih javnih plastik, ki so nastale bodisi kot naročila za urbane prostore (skulptura na Trgu Alme Vivode v Izoli in vodnjak na koprski tržnici) bodisi v sklopu Med narodnega simpozija kiparjev Forma viva, Portorož v letih 1985 in 1987. Posebno pozornost velja posvetiti Naga sejevi udeležbi na simpozijskemu srečanju Foto: Jaka Jeraša Zgodilo se je … Forma viva 50 let Dokumentarno razstavo je v Galeriji Loža odprl Bojan Božič, ravnatelj Galerije Božidar Jakac. Na otvoritvi so bili prisotni tudi tržaški kipar Villi Bossi, soproga pokojnega Janeza Lenassija Marjanca in sin Aleš Lenassi. leta 1985, ki ga je zaznamovala skupna de lovna izkušnja japonskega in piranskega kiparja Janeza Lenassija. Bienalna manife stacija je bila tisto leto zanimiva tudi zato, ker je upoštevala različne načine prezenta cije nastalih kipov, od običajne umestitve v galerijo na prostem, prek postavitve na izbrane lokacije v priobalnem pasu, do posega v urbano središče, pri katerem sta sodelovala Lenassi in Nagase. Prenova pi ranskega Židovskega trga je predstavljala prvi primer vključevanja kiparskega simpo zija v prenavljanje urbanih površin ob sloven ski obali. Kiparja sta neposredno sodelovala s strokovnjaki konservatorske (Sonja Ana Hoyer) in arhitekturne (Nebojša Vranešič) 7 stroke. Omejene površine trga niso bile primerne za postavitev samostojnih plastik, zato se je njun avtorski prispevek omejil na oblikovanje tal in zidnih površin v podhodu Židovskega trga. Lenassi je v tlaku iz istr skega marmorja z izjemno občutljivostjo pri klical vtis vzvalovanih površin, ujetih v igro osmerokotnih geometričnih likov. Nasprotje tej zglajeni kamniti strukturi so Nagasejeve grobe kvadratne stenske obloge, s katerimi se je umetnik spretno in nevsiljivo vpel v zidno stavbno površino. Prepričljiva izpo vednost kiparskih posegov s horizontalno in vertikalno plastično intervencijo tako arhitekturni prostor oblikuje na nov, izviren način. ❚ Majda Božeglav Japelj Napovedujemo sssssssssssssssssssssss Prodajna razstava likovnih del v Galeriji Meduza v Kopru 3. december 2012–januar 2013 sssssssssssssssssssssss Zgodilo se je … Rajmund Kocbek v piranski Mestni galeriji Slavko Krajnc v Galeriji H. Pečarič Tjaša Kermavnar v Galerji Meduza v Kopru Foto: Arhiv OGP Mirsad Begić v portoroškem Monfortu 8