Raba alkohola v ljubljanski regiji – projekt Delovno mesto brez alkohola Dr. Tatja Kostnapfel Rihtar, mag.farm. Regijska konferenca javnega zdravja »PROBLEMATIKA ALKOHOLA V LJUBLJANSKI REGIJI« ZZV Ljubljana, 12. junij 2012 Alkohol – javno zdravstveni problem Alkohol je družbeno sprejemljiva droge, do katere vlada visoka toleranca. 1 ENOTA alkohola= 10 gramov • 1 dcl vina • 2,5 dcl piva • 0,3 decilitra (1 šilce) žgane pijače • 0,5 litra »lahkega« piva Kaj se dogaja z alkoholom v telesu po zaužitju?  v krvni obtok učinkuje na vse organe v telesu;  najbolj dovzetni za njegove učinke pa so možgani alkohol ovira razumno razmišljanje in odločanje  alkohol se razgrajuje v jetrih (10 gramov/eno uro);  izloča se skozi ledvice v 90%, v manjši meri pa z dihanjem (8%) in znojem (2%);  redno uživanje čezmernih količin alkohola vodi k odvisnosti od alkohola: • nepremagljiva želja, • oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola, • povečana toleranca za alkohol, • telesna odvisnost. Število bolnišničnih obravnav (hospitalizacij) Osrednjeslovenska regija, 2005 ‐ 2009 Glavna diagnoza / leto 2005 F10 Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola 393 K70 Alkoholna bolezen jeter 176 2006 548 141 2007 555 152 Vir podatkov: Zbirka bolnišničnih obravnav (hospitalizacij) zaradi bolezni 2008 559 163 2009 501 149 Posledice prometnih nesreč – PU Ljubljana Nesreče Alkoholizirani povzročitelji 2009 Alkoholizirani povzročitelji 2010 Alkoholizirani povzročitelji 2011 Smrtne 16 7 7 S telesno poškodbo 276 200 226 Z materialno škodo 305 299 253 Skupaj 597 504 486 Škoda, ki jo pri otrocih in mladostnikih povzroči uživanje alkohola  Otroci in mladostniki so bolj dovzetni za škodljive učinke alkohola kot odrasli.  Že majhne količine alkohola, ki so še varne za odrasle grožnja razvoju, odraščanju in življenju otrok : • nezgode, nesoglasij, izključenosti, osamljenosti • škode na zdravju in smrti, • kršitev zakonov, nasilja, neželenih spolnih izkušenj…  Otrokov zdrav razvoj pa ogroža tudi odraščanje v družini, v kateri odrasli čezmerno pijejo alkoholne pijače. ESPAD – EVROPSKA RAZISKAVA O ALKOHOLU IN PREOSTALIH DROGAH MED SREDNJEŠOLSKO MLADINO, 15‐16 LET  alkohol najbolj razširjena droga;  Od leta 1995 do leta 2007 se je razširjenost pitja alkoholnih pijač med dijaki povečala;  1995: izkušnjo s pitjem alkoholnih pijač 85% dijakov 1. letnikov 2007: 94% dijakov,  dobra polovica pa jih je že bila vsaj enkrat v življenju opita,  pomembne razlike med fanti in dekleti ni,  porast tistih, ki so pili že 40-krat in bolj pogosto (2007 tretjina).  na nacionalnem in mednarodnem nivoju. v letih 1995, 1999, 2003, 2007, 2011  na območju MOL: 1998  na območju ljubljanske zdravstvene regije: 2003 in 2007 (po primerljivi metodologiji) Pitje alkoholnih pijač v letih 1995‐2007 (MOL, učenci 1. razredov srednjih šol) 100 90 90 91 91 94 85 80 % anketirancev 70 58 60 58 53 1995 54 1998 48 50 42 45 46 1999 2003 2007 40 31 30 24 20 10 0 Pili alkohol Bili opiti Popivanje v zadnjem mesecu Vir: Jerman, ZZV LJ Popivanje v zadnjih 30 dneh – izobraževalni program (pitje 5 ali več/1 priložnosti) (MOL, učenci 1. razredov srednjih šol, 1995‐2007) 60 56 % anketirancev, ki so popivali v zadnjih 30 dneh 50 47 47 51 49 53 42 49 41 40 36 34 Gimnazijski 29 30 Drugi štiriletni 25 Dve- in triletni 21 20 18 10 0 1995 1998 1999 2003 2007 Vir: Jerman, ZZV LJ Pitje alkoholnih pijač v zadnjih 30 dneh (MOL, učenci 1. razredov srednjih šol, 1995‐2007)  % anketirancev, ki so pili alkoholne pijače v zadnjih 30 dneh 70 60 58 55 51 50 50 40 41 38 37 35 fantje dekleta 30 20   Najpogosteje pili alkopop pijače (ustekleničene pijače s približno 5 % vsebnostjo alkohola – npr. Bacardi Breezzer, Smirnoff Ice, Dreamer, Bandidos) Dekleta - žgane pijače. Fantje - pivo (55 %). Vino. 10 0 pivo alkopop vino žgane pijače Vir: Jerman, ZZV LJ AKTIVNOSTI ZZV LJ NA MATURANTSKI PARADI STOJNICA V CENTRU LJ / POSLANICA ZZV LJ brez opijanja in uživanja alkohola, pozIv k treznosti, zabavi brez alkohola  pedagoške delavce, svetovalce, predstavnike občin in starše smo pozvali, da mladim vsi skupaj s pozitivnimi sporočili in zgledi pokažemo, da se da zabavati brez alkohola.  pozvali smo učitelje, da z dijaki spregovorijo o odgovornem odnosu do alkohola ter da poskrbijo za dobro informiranje o učinkih alkohola na mlad organizem!! BREZPLAČNO RAZDELJEVANJE VODE!!! PROJEKT DELOVNO MESTO BREZ ALKOHOLA Javni razpis Ministrstva za zdravje RS za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja v letih 2011-2012 (C2711-11-708331) ALKOHOL NA DELOVNEM MESTU  Uporaba alkohola na delovnem mestu je povezana z večjo pojavnostjo nezgod, poškodb, obolevnosti, odsotnosti od dela.  Delavci z alkoholnimi problemi 16x pogosteje izostajajo z dela, 2,5‐krat pogosteje zbolevajo, so 3,5‐krat pogosteje udeleženi v obratnih nezgodah.  Delovna storilnost delavca se zaradi problemov z alkoholom zmanjša za okoli 25%. Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu izrecno prepoveduje alkoholiziranost na delovnem mestu in predvideva kazni za kršitve, tako za delavca, kot tudi delodajalca. OPREDELITEV CILJNIH JAVNOSTI  potreba po izobraževanju delavcev v podjetju o problematiki alkohola usposabljanje in izobraževanje za zaposlene v delovnih organizacijah v zasavski regiji: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi. Steklarna Hrastnik SINET, d.o.o. ETI Elektroelement d.d TET (Termoelektrarna Trbovlje d.o.o) Komunala Trbovlje Komunala Zagorje Kmetijska zadruga Izlake RASTKI HRASTNIK VSEBINA PROGRAMA  Delavnice za vodilne delavce v podjetju, delavce, ki opravljajo naloge povezane z varnostjo na delovnem mestu ter druge zaposlene (dr. Karlovšek, dr. Kolšek). • • • • Delovanje in posledice vpliva alkohola na organizem in delo; Tvegano pitje alkohola; Zmanjševanje škodljive rabe alkohola; Zakonodaja na področju alkohola na delovnem mestu: pravice in dolžnosti delodajalca in delavca • Testiranje na alkohol na delovnem mestu – etične norme in načela; • Oblike in možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti in škodljive rabe alkohola;  Zloženka: Promocija zdravega delovnega mesta – delovno mesto brez alkohola. DELODAJALEC Skrbi za:  za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu;  z internim aktom opredeli vsa dela in postopke v zvezi z ugotavljanjem morebitne alkoholiziranosti na delovnem mestu;  predvidi pogostnost in način opravljanja testiranja (naključno testiranje, testiranje ob utemeljenem sumu, opredeli, kaj pomeni odklonitev, predvidi sankcije za kršitve); DELAVEC  Delavec mora biti s pravili reda vnaprej seznanjen.  Pravila in izvajanje pravil na delovnem mestu ne smejo prekomerno posegati v delavčeve temeljne človekove pravice in svoboščine kot so: svoboda gibanja, zasebnost, osebno dostojanstvo.  Mora spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu in upoštevati delodajalčeva navodila.  Ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.  Se mora odzvati na zdravstvene preglede, na katere je bil napoten. AKCIJSKI NAČRT ZA PREPREČEVANJE TVEGANE IN ŠKODLJIVE RABE ALKOHOLA V LJUBLJANSKI REGIJI V LETU 2012 ‐ 2013 STRATEGIJA EU ZA PODPORO ČLANICAM PRI ZMANJŠEVANJU ŠKODLJIVE RABE ALKOHOLA V EU 5 prioritetnih področij: Zaščita otrok, mladostnikov in nerojenih otrok. Zmanjševanje poškodb in smrti v prometnih nesrečah. Preprečevanje škode, ki je povezana z uporabo alkohola pri odraslih. Informiranje in izobraževanje in ozaveščanje o vplivu tvegane uporabe alkohola. Razvijanje in ohranjanje skupne evropske baze podatkov. 1.CILJ: OZAVEŠČANJE SPLOŠNE JAVNOSTI IN POSAMEZNIH SKUPIN PREBIVALSTVA Aktivnosti: Informacije na spletu. Okrepiti preventivne dejavnosti v šoli, v družinah in ter v medijih. Izobraževanje po šolah (prikaz posledic pitja alkohola, obisk zdravstvenih ustanov ipd.). Priprava in razdeljevanje preventivnih materialov šolam in dijakom (zloženke, letaki ipd.). Izvedba regijske konference za spodbujanje zdravega življenjskega sloga s poudarkom na zmanjševanju škodljive in tvegane rabe alkohola. Vključevanje v projekt MOSA. 2.CILJ: PREPREČEVANJE ŠKODE V LOKALNI SKUPNOSTI IN NA DELOVNEM MESTU Aktivnosti: 1.Promocija delovnega mesta brez alkohola ‐ nadaljevanje projekta Delovno mesto brez alkohola. 2.Pregled delovanja lokalnih akcijskih skupin (LAS) za preprečevanje odvisnosti v regiji: • popis stanja v občinah • identifikacija problematičnih pivskih okolij/skupin/dogodkov v regiji • sodelovanje z Zavodom Utrip 3.CILJ: PREPREČEVANJE PITJA PRI MLADOLETNIKIH TER ZMANJŠEVANJE ŠKODLJIVEGA PITJA MED MLADIMI V NOČNEM ČASU Aktivnosti: Ukrepi v pivskih okoljih: • identifikacija pivskih okolij v MOL • dogovor z MOL o prepovedi pitja alkohola v javnosti • dan brez alkohola – maturantska parada 4.CILJ: PREPREČEVANJE VOŽNJE POD VPLIVOM ALKOHOLA Aktivnosti: Akcija 0,0 šofer: okrepiti preventivne dejavnosti v šoli, v družinah ter v medijih, informacije na spletni strani. Pomagajmo spremeniti odnos družbe do alkohola ‐ zmanjšati toleranco do opijanja! HVALA ZA VAŠO POZORNOST!