Datum: 13. 3. 2013 ZAPIS 9. seje Projektne skupine za urejanje odnosov med MOL in nevladnimi organizacijami ter samostojnimi ustvarjalci s področja umetnosti in kulture 9. seja Projektne skupine za urejanje odnosov med MOL in nevladnimi organizacijami ter samostojnimi ustvarjalci s področja umetnosti in kulture je bila v četrtek, 7. marca 2013 ob 11. uri v Klubu 15, Mestni trg 1, z naslednjim dnevnim redom: 1. 2. 3. 4. Zapisnik in sklepi Problematika izplačevanja razstavnin (odprto pismo) Definiranje tem za naslednje seje projektne skupine Razno. Prisotni člani: Tjaša Ficko (predsednica), dr. Uroš Grilc, Dušan Dovč, Živa Brecelj, Jurij Krpan, Andrej Srakar in Davor Buinjac. Ostali prisotni: Urška Jež (predstavnica Asociacije), Lena Jevnik , Bistra Varl in Teja Tomaž (Oddelek za kulturo MU MOL). Odsotni člani: Anela Bešo (opravičilo), Janoš Kern, dr. Gregor Tomc, Ičo Vidmar, Tatjana Ažman, Vesna Čadež. AD1/ Zapisnik 8. seje projektne skupine bil sprejet brez pripomb. AD2/ Dušan Dovč je predstavil pobudo Odprte zbornice za sodobno umetnost, ZDSLU in Asociacije za pravično izplačevanje razstavnin umetnikom. Poudaril je, da nevladne kulturne organizacije izplačujejo razstavnine, čeprav gre za skromne zneske. Pri tem gre za plačilo avtorju za njegovo delo in ne za materialne stroške. Predlogi iz pobude so sicer naslovljeni bolj na pristojno ministrstvo, vendar si želi, da tudi ljubljanski kulturni zavodi umetnikom plačujejo razstavnine. Andrej Srakar je opozoril na zadnji predlog sprememb ZUJIK-a, in sicer na predlagano spremembo 27. člena: "Osnove za izračun višine letnih sredstev za izvajanje programa javne službe oziroma dejavnosti, ki se izvaja na način javne službe, so: - splošni stroški delovanja, - stroške dela zaposlenih, - stroški materiala in storitev, ki so neposredno vezani na izvajanje programa, - stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme.« Meni, da tretja alineja (stroški materiala in storitev, ki so neposredno vezani na izvajanje programa) ponuja pravno podlago za to, da vsi (in ne le nekateri) javni zavodi na področju kulture izplačujejo razstavnine. Ob tem predlaga, da ustanovitelji k temu pravno zavežejo svoje javne kulturne zavode. Po mnenju dr. Uroša Grilca ni potrebna posebna pravna podlaga, da bi javni zavodi izplačevali razstavnino likovnim umetnikom. Ob tem je predstavil naslednje podatke, s katerimi razpolaga MOL in ki se nanašajo na razstavnine, ki jih izplačujejo mestni javni zavodi: MGML v letu (v bruto zneskih, slovenskim avtorjem): Mestna galerija Ljubljana 1. Samostojne razstave - Razstavnina 1.500 € (izplačana 2x) 2. Skupinske razstave - Razstavnina 400 € (izplačana 11x) Kulturni center Tobačna – Galerija 001 1. Samostojne razstave - Razstavnina 300 (izplačana 3x) Bežigrajska galerija 1 1. Samostojne razstave - Razstavnina 550 € (izplačana 5x) Bežigrajska galerija 2 1. Samostojne razstave - Razstavnina 550 € (izplačana 5x) MGML ne izplačuje razstavnin umetnikom, ki pripravljajo razstave v Galeriji Vžigalica, ker ni producent, temveč le koproducent njihovih projektov. MGML izplačuje razstavnine v Galeriji Jakopič slovenskim umetnikom v primerih, ko nastopa kot izključni producent razstav. Pri tem poskuša razstavnino nadomestiti z odkupom umetniških del, za katere sicer nima na voljo finančnih sredstev. V letu 2012 je bil tak primer razstave Jožeta Suhadolnika, za katero je MGML financiral izdelavo fotografij v višini 6056,64 €, v zameno pa od umetnika pridobil v svojo zbirko 5 originalnih avtorskih fotografij. MGLC Pri manjših razstavah izplačuje razstavnino v višini 350 eur bruto. V letu 2012 so izplačali tri takšne razstavnine. Večje razstave: V letu 2012 se je Danilo Jejčič odločil za kompenzacijo s 110 katalogi v višini 2.383,70 eur neto. Pri razstavi »Sistemi in ornamenti« pa so razstavnino dobili tisti avtorji, ki so se odločili za site-specific pojete v skupni višini 654 eur neto. Pri razstavah, kjer je predstavljeno gradivo iz zbirke, razstavnin seveda ni. CUK Kino Šiška CUK Kino Šiška je v letu 2012 v povprečju nakazoval razstavnino v višini 200 EUR neto na osebo oziroma v primeru skupinske razstave, na izvajalca, oziroma odvisno od zahtevnosti projekta. Na letni ravni to znaša okoli 8.000 EUR neto. Ljubljanski grad Ljubljanski grad je bil v letu 2012 le koproducent razstavnih dogodkov in zato razstavnin ne izplačuje. 2 Dr. Uroš Grilc je ob teh podatkih poudaril, da se zavzema za celovito rešitev in da je proti parcialnim rešitvam. Z drugimi besedami, da ne bi javni zavodi izplačevali razstavnine, hkrati pa nekatere druge (materialne) stroške prenesli na umetnike. V razstavnih prostorih Mestne uprave MOL (galerija Kresija, Stekleni, Zgodovinski, Desni in Osrednji atrij Mestne hiše) bo MOL začel z izplačevanjem razstavnin v letu 2014, in sicer za samostojne razstave. Za skupinske razstave ni mogoče imeti enotne politike do razstavnin, vendar meni, da je treba iti v smeri, da se naredi sistem. Po oceni MOL je v razstavnih prostorih MOL letno okrog 30 samostojnih razstav. Ob tem je poudaril, da ne drži trditev, da mestni javni zavodi ne izplačujejo razstavnin. Podžupanja Tjaša Ficko meni, da MOL dela bistveno več na področju razstavnin v primerjavi z državo. Dušan Dovč: pozdravlja, da bodo v letu 2014 tudi razstavišča MOL začela izplačevati razstavnine. Sprašuje, ali obstaja možnost, da MOL krije tudi (del) materialnih stroškov, poleg razstavnin. Predlaga, da se javni razpis za mestna razstavišča časovno uskladi z rednim razpisom MOL. Podobno predlaga tudi za galerijo Vžigalica, ne glede na to, ali je MGML koproducent. Ob tem je dr. Uroš Grilc opozoril, da en projekt ne more dobiti javno podporo na dveh razpisov. Jurij Krpan meni, da je bistvena razlika v tem, ali je razstavišče (programski) producent oziroma ali je razstavišče zgolj servis. MGLC ni »servisno razstavišče«, temveč programski producent. Predlaga, da se uvede »tarifnik«, ki bi bil drugačen od »tarifnika« pristojnega ministrstva. V tem smislu predlaga, da projektna skupina naredi svoj predlog. Ob tem je povedal svojo izkušnjo z Ljubljanskim gradom, ki je hotel zaračunati visoko najemnino. Lena Jevnik je poudarila, da mestni javni zavodi samostojno določajo višino razstavnin. To so izključno razstavnine za umetnike in ne materialni stroški. Dr. Uroš Grilc meni, da je normativa na področju kulture nasploh zelo pomanjkljiva. Ne ve pa, kako vsa razstavišča (v Ljubljani jih je čez 100) spraviti v skupen »tarifnik«. Sicer se zavzema za to, vendar hkrati opozarja na različne situacije Andrej Srakar se glede razstavnin pridružuje temu, kar je napisala Odprta zbornica za sodobno umetnost. »Tarifnik« bi moral veljati ne le za nevladne organizacije, temveč tudi za javne zavode. Z drugimi besedami, za vse projekte, ki se financirajo iz javnih sredstev. Meni, da je treba določiti načine zaračunavanja razstavnin tudi za skupinske razstave in da je prenizek minimum za samostojne razstave (300 €). Jurij Krpan je spomnil na predlog o skupnem »tehničnem poolu«. Meni, da nevladniki preplačujejo tehniko, ko jo kupujejo po posameznih kosih. »Tehnični pool« bi bil uporaben tudi za organizacijo večjih dogodkov. Kot je poudaril, obstoječa oprema, ki kroži, je že dotrajana. Zato predlaga, da se gre v smer oblikovanja »tehničnega poola«. Dr. Uroš Grilc se strinja z idejo, za katero so sicer, po njegovih besedah, potrebna precejšnja sredstva. Ob tem je vprašal, ali obstaja seznam tehnične opreme znotraj nevladne scene? Predlaga sklep, da se na eno izmed naslednjih sej povabi Blaža Peršina in Nevenko Šivavec, 3 in sicer v kontekstu preverjanja tehničnih možnosti in kroženja opreme med javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami. Jurij Krpan je opozoril na prednosti, ki jih prinaša lastna oprema, saj se s tem odpira več možnosti za različne umetniške projekte in kulturne dogodke. Andrej Srakar predlaga, da MOL preuči možnost, da pravno kodificira to problematiko, in sicer tako, da so vsi mestni javni zavodi zavezani k izplačevanju razstavnin ter da se hkrati poveča minimalna razstavnina. AD3/ Društvo Asociacija je z dopisom 11. februarja 2013 predlagalo 10 tem. Za naslednjo sejo projektne skupine je najbolj aktualna tema št. 10: »Vključevanje in sodelovanje nevladnih organizacij v velikih projektih MOL, predvidenih v Strategiji razvoja kulture v MOL 2012-15 (Center Rog, Ljubljanski festival svetovnega gledališča, prenova Švicarije, obnova Metelkove mesto, Bobrova vas).« Poleg tega bo na naslednji seji obravnavano poročilo o izvajanju Strategije razvoja kulture v MOL 2012-2015 v preteklem letu, kakor tudi evalvacija programskega razpisa. A4/ V zvezi s predlogom Andreja Srakara, da projektna skupina obravnav tudi nekatera vprašanja, ki so se znotraj Asociacije odprla ob programskem razpisu MOL 2013-2015, je dr. Uroš Grilc odgovoril, da te teme ni mogoče odpreti dokler razpisni postopek ni končan. SKLEPI 1. Zapisnik 8. seje projektne skupine je bil sprejet brez pripomb. 2. Nevladne kulturne organizacije bodo naredile svoj seznam tehnične opreme, medtem ko bo MOL aktualiziral del, ki se nanaša na mestne javne zavode (cilj: dostopnost obeh seznamov kot informacija za potencialne uporabnike opreme). 3. Na eno izmed naslednjih sej bosta povabljena direktorica MGLC Nevenka Šivavec in direktor MGML Blaž Peršin (tema: izmenjava obstoječe tehnične opreme). 4. MOL spodbuja javne zavode k izplačevanju razstavnin in bo z letom 2014 začel izplačevati razstavnine v razstaviščih MOL. MOL obenem spodbuja javne zavode na področju kulture k izplačevanju razstavnin, in sicer v skladu z bodočim »tarifnikom«. 5. Naslednja seja projektne skupine bo do konca aprila in na nje bo obravnavano poročilo o izvajanju Strategije o razvoju kulture v MOL 2012-2015 v preteklem letu, kakor tudi evalvacija programskega razpisa. Seja je bila končana ob 13.40. Zapisal: Davor Buinjac 4