Zloženka kako in do kolikšne invalidske pokojnine v
ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE KAKO IN DO KOLIKŠNE INVALIDSKE POKOJNINE V LETU 2014 ije, rijan vilo http://www.zpiz.si 1 I. SPLOŠNO O INVALIDNOSTI Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem invalidnosti zavarovanca in nekaterih drugih pogojev, določenih v zakonu. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija zavoda. Invalidnost je podana, če se je zavarovancu zaradi nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ugotovljenih po zakonu, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšala zmožnost za: -- zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma -- poklicno napredovanje. Vzroki za nastanek invalidnosti so: ----- poškodba pri delu, poklicna bolezen, bolezen, poškodba zunaj dela. Natančnejše pogoje o tem, kdaj je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, določa zakon. Zavarovanca, pri katerem nastane invalidnost, invalidska komisija razporedi glede na preostalo delovno zmožnost v eno od treh kategorij in sicer: I. kategorijo: -- če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali 2 - če ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti; II. kategorijo: - če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več; III. kategorijo: - če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma - če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali - če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. a.)Kaj šteti kot svoj poklic? Po zakonu je to delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa tista dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se za določena dela zahtevajo v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Pri osebi, zavarovani kot samozaposleni, družbenik ali kmet, se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, ki je podlaga za zavarovanje in vsa dela, ki ustrezajo njenim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Invalidnost je pri takem zavarovancu podana, če ni več zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan. 3 Če oseba v času nastanka invalidnosti ni vključena v obvezno zavarovanje, lahko zahteva, da se ji kot svoje delo šteje delo, ki ga je najmanj eno leto opravljala v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti. b.) Obstoj preostale delovne zmožnosti? Preostala delovna zmožnost, ki se ugotavlja le v primeru, če je zavarovanec invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, je podana: -- če lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ustreznem njegovi strokovni izobrazbi ali usposobljenosti, ali -- če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali -- če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali -- če lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE A. Obstoj invalidnosti Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala: 1. invalidnost I. kategorije, 2. invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let, 4 3. invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let, 4. invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. B. Drugi pogoji Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil! Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, pa pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, če ima ob njenem nastanku določen status oziroma dopolnjeno predpisano pokojninsko dobo. Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je: -- ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje, ali -- dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe. Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost po dopolnjenem 21. letu starosti, pa pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je v času od dopolnitve v zakonu določene starosti pa do dneva nastanka invalidnosti dopolnil določeno pokojninsko dobo. Ta čas se po zakonu imenuje delovna leta. Delovna leta se praviloma računajo od dopolnitve 20. leta starosti do dneva nastanka invalidnosti. Izjemi veljata za zavarovanca z višjo strokovno izobrazbo 5 oziroma visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo. Pri prvem se za izračun delovnih let upošteva 26 let, pri drugem pa 29 let starosti. Če je pri zavarovancu nastopila invalidnost po dopolnjenem 21. letu, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno četrtino delovnih let. Pri nastanku invalidnosti pri poznejši starosti pa zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno tretjino delovnih let. III. OSNOVA ZA ODMERO INVALIDSKE POKOJNINE Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot za odmero starostne pokojnine. V letu 2014 se praviloma izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli, za zavarovanca najugodnejših zaporednih dvajsetih letih zavarovanja, od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upoštevajo se osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. To stopnjo vsako leto določi in objavi minister, pristojen za finance. Povprečna mesečna osnova se lahko iz posameznega koledarskega leta upošteva pri izračunu pokojninske osnove le, če so bili od nje plačani prispevki najmanj za šest mesecev zavarovanja, zavarovanec pa je dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe! 6 Koledarsko leto, v katerem so bili prispevki od osnov plačani za krajše obdobje od šestih mesecev, v katerem obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V takem primeru se upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katerega obstajajo podatki o osnovah, ki jih je možno upoštevati. Zavarovancu, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se sicer upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se pokojninsko osnovo določi na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine. Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Od najnižje pokojninske osnove se odmeri invalidska pokojnina tudi v primeru, če je invalidnost nastala med zavarovanjem za posebne primere, pokojninske osnove pa ni mogoče določiti na siceršnji način. 7 IV. IZRAÈUN POKOJNINSKE OSNOVE Zagotovitev medsebojne primerljivosti osnov iz prejšnjih let, ki so podlaga za izračun pokojninske osnove, omogoča preračun z valorizacijskimi količniki. Ti ustrezajo gibanjem povprečnih plač do koledarskega leta pred uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine. Valorizacijske količnike vsako leto na novo določi minister, pristojen za delo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. V. NAJNIJA POKOJNINSKA OSNOVA Če v letu uveljavitve pravice invalidska pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske in prištete dobe od pokojninske osnove zavarovanca, ne dosega zneska invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se mu invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Ta znaša 76,5 odstotkov povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Zato jo je potrebno vsako leto na novo določiti. Najnižja pokojninska osnova, veljavna od 1. januarja 2014, bo znana, ko bo objavljen statistični podatek o povprečni mesečni plači, izplačani v preteklem letu. 8 VI. NAJVIŠJA POKOJNINSKA OSNOVA Če v letu uveljavitve pravice invalidska pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske in prištete dobe od pokojninske osnove zavarovanca, presega znesek invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, se mu invalidska pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove. Najvišja pokojninska osnova je štiri krat višja od najnižje pokojninske osnove. Najvišja pokojninska osnova, veljavna od 1. januarja 2014, bo znana, ko bo možen izračun najnižje pokojninske osnove. VII. VIŠINA INVALIDSKE POKOJNINE Pripadajoči znesek invalidske pokojnine je načeloma odvisen od več okoliščin in sicer: višine pokojninske osnove, vzroka za nastanek invalidnosti, dopolnjene pokojninske dobe ter tudi starosti, ki jo je zavarovanec dopolnil na dan nastanka invalidnosti. Izjema od navedene načelne ugotovitve velja za invalidsko pokojnino na podlagi invalidnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina ne glede na starost in dolžino dopolnjene pokojninske dobe v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove. Če je zanj ugodneje, pa v odstotku, odvisnem od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. 9 Pri invalidnosti, nastali zaradi poškodbe zunaj dela ali bolezni, pa je višina odstotka za odmero invalidske pokojnine odvisna ne le od dolžine dejansko dopolnjene pokojninske dobe, temveč tudi starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti. Če je invalidnost nastala pred dopolnjenim 65. letom starosti, odstotek za odmero invalidske pokojnine sestavljata dva dela pokojninske dobe in sicer: -- dejansko dopolnjena pokojninska doba in -- t. i. prišteta doba. Prišteta doba je navidezna doba, ki se prišteje k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi in vpliva na višji odstotek za odmero invalidske pokojnine! Dolžina prištete dobe je odvisna od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti. Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, znaša prišteta doba: -- dve tretjini obdobja od datuma nastanka invalidnosti do datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti in -- eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom, pri katerem bi dopolnil 60 let starosti. Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti, pa znaša prišteta doba polovico obdobja od datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, do datuma nastanka invalidnosti. 10 Prišteta doba se računa le v letih in mesecih! Obdobje, daljše od 15 dni, se šteje kot en mesec. Primer izračuna prištete dobe: Zavarovanka, rojena 30. 3. 1971, je do dneva nastanka I. kategorije invalidnosti 30. 3. 2014 dopolnila 24 let pokojninske dobe. Prišteta doba, ki bo vplivala na končno višino odstotka za odmero invalidske pokojnine, obsega dve tretjini obdobja od 30. 3. 2031 (takrat dopolni 60 let starosti) do 30. 3. 2014 (nastanek invalidnosti), to je 11 let in 4 mesece in polovico obdobja od 30. 3. 2036 (takrat dopolni 65 let starosti) do 30. 3. 2031 (ko dopolni 60 let starosti), to je 2 leti in 6 mesecev. Skupna pokojninska doba, ki vpliva na višino odstotka za odmero invalidske pokojnine znaša 37 let in 10 mesecev. Invalidska pokojnina bi se ji torej odmerila v višini 60,73 odstotkov od pokojninske osnove. Ker je višina odstotka za odmero invalidske pokojnine določena tudi z upoštevanjem prištete pokojninske dobe, pa je njena odmera omejena največ na 57,25 odstotka od pokojninske osnove. Če je zavarovanec postal invalid po dopolnjenem 65. letu starosti, ni več upravičen do prištete dobe! Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, katerega višina je odvisna od spola zavarovanca in dolžine dejansko dopolnjene pokojninske ter prištete dobe, če je zavarovanec do nje upravičen. Lestvica za odmero je enaka kot za odmero starostne pokojnine in znaša: 11 Pokojninska doba 15 let 15 let 6 mesecev 16 let 16 let 6 mesecev 17 let 17 let 6 mesecev 18 let 18 let 6 mesecev 19 let 19 let 6 mesecev 20 let 20 let 6 mesecev 21 let 21 let 6 mesecev 22 let 22 let 6 mesecev 23 let 23 let 6 mesecev 24 let 24 let 6 mesecev 25 let 25 let 6 mesecev 26 let 26 let 6 mesecev 27 let 27 let 6 mesecev 28 let Višina odstotka za odmero starostne pokojnine Ženska Moški 29,00 29,71 30,41 31,12 31,82 32,53 33,23 33,94 34,64 35,35 36,05 36,76 37,46 38,17 38,87 39,58 40,28 40,99 41,69 42,40 43,10 43,81 44,51 45,22 45,92 46,63 47,33 26,00 26,63 27,25 27,88 28,50 29,13 29,75 30,38 31,00 31,63 32,25 32,88 33,50 34,13 34,75 35,38 36,00 36,63 37,25 37,88 38,50 39,13 39,75 40,38 41,00 41,63 42,25 12 28 let 6 mesecev 29 let 29 let 6 mesecev 30 let 30 let 6 mesecev 31 let 31 let 6 mesecev 32 let 32 let 6 mesecev 33 let 33 let 6 mesecev 34 let 34 let 6 mesecev 35 let 35 let 6 mesecev 36 let 36 let 6 mesecev 37 let 37 let 6 mesecev 38 let 38 let 6 mesecev 39 let 39 let 6 mesecev 40 let 48,04 48,74 49,45 50,15 50,86 51,56 52,27 52,97 53,68 54,38 55,09 55,79 56,50 57,20 57,91 58,61 59,32 60,02 60,73 61,43 62,14 62,84 63,55 64,25 42,88 43,50 44,13 44,75 45,38 46,00 46,63 47,25 47,88 48,50 49,13 49,75 50,38 51,00 51,63 52,25 52,88 53,50 54,13 54,75 55,38 56,00 56,63 57,25 Višina invalidske pokojnine navzgor ni omejena. Čim daljša je dejansko dopolnjena pokojninska doba, tem višji je odstotek za njeno odmero! 13 VIII. ZAJAMÈENA VIŠINA INVALIDSKE POKOJNINE Z zakonom je zajamčena višina najnižjih odstotkov za odmero invalidske pokojnine. Aktualna je pri starejših zavarovancih s kratko pokojninsko dobo. Razlikuje se glede na spol in starost zavarovanca na dan nastanka invalidnosti. Zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starosti se invalidska pokojnina odmeri, ne glede na dejansko dopolnjeno in prišteto pokojninsko dobo, najmanj v višini 36 odstotkov (moški) oziroma 39 odstotkov (ženska) od pokojninske osnove. Če je zavarovanec postal invalid po dopolnjenem 65. letu starosti, se invalidska pokojnina odmeri, ne glede na dejansko dopolnjeno in prišteto pokojninsko dobo, najmanj v višini 26 odstotkov (moški) oziroma 29 odstotkov (ženska) od pokojninske osnove. IX. VPLIV RAZLIÈNIH VZROKOV ZA NASTANEK INVALIDNOSTI Če je invalidnost deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma poškodbe zunaj dela ali bolezni, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina. Sestavljata pa jo dva sorazmerna dela, del, odmerjen za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen in del, odmerjen za poškodbo zunaj dela ali bolezen. 14 V takem primeru se najprej odmeri invalidska pokojnina za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, nato pa še za bolezen ali poškodbo zunaj dela. Od vsakega od tako izračunanih zneskov pokojnine se odmeri del v odstotku, ki ustreza vplivu posameznega vzroka za nastanek invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek tako določenih sorazmernih delov ne more biti nižji od 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove in ne višji od 57,25 odstotkov pokojninske osnove! ZAV Izdal in založil: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana • Odgovorna oseba: generalni direktor Marijan Papež • Oblikovanje in tisk: Tiskarna Radovljica, d.o.o. • Število natisnjenih izvodov: 5000 Ljubljana, april 2014 ZPIZ Slovenije je nosilec certifikata kakovosti ISO 9001:2008 N°SL19241Q
© Copyright 2024