1. No category

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
KAKO
IN DO KOLIKŠNE
INVALIDSKE
POKOJNINE
V LETU
2014
ije,
rijan
vilo
http://www.zpiz.si
1
I. SPLOŠNO O INVALIDNOSTI
Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem
invalidnosti zavarovanca in nekaterih drugih pogojev,
določenih v zakonu. Obstoj invalidnosti ugotavlja
invalidska komisija zavoda.
Invalidnost je podana, če se je zavarovancu zaradi
nastalih sprememb v zdravstvenem stanju,
ugotovljenih po zakonu, ki jih ni mogoče odpraviti z
zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije,
zmanjšala zmožnost za:
-- zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma
-- poklicno napredovanje.
Vzroki za nastanek invalidnosti so:
-----
poškodba pri delu,
poklicna bolezen,
bolezen,
poškodba zunaj dela.
Natančnejše pogoje o tem, kdaj je invalidnost posledica
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, določa zakon.
Zavarovanca, pri katerem nastane invalidnost, invalidska
komisija razporedi glede na preostalo delovno zmožnost
v eno od treh kategorij in sicer:
I. kategorijo:
-- če ni več zmožen opravljati organiziranega
pridobitnega dela ali
2
- če ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več
preostale delovne zmožnosti;
II. kategorijo:
- če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic
zmanjšana za 50% ali več;
III. kategorijo:
- če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom,
lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim
časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma
- če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic
zmanjšana za manj kot 50% ali
- če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim
časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem
mestu, na katerem dela.
a.)Kaj šteti kot svoj poklic?
Po zakonu je to delo na delovnem mestu, na katerem
zavarovanec dela in vsa tista dela, ki ustrezajo njegovim
telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno
strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne
izkušnje, ki se za določena dela zahtevajo v skladu z
zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Pri osebi, zavarovani kot samozaposleni, družbenik ali
kmet, se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, ki je
podlaga za zavarovanje in vsa dela, ki ustrezajo njenim
telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno
strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne
izkušnje. Invalidnost je pri takem zavarovancu podana,
če ni več zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti,
na podlagi katere je zavarovan.
3
Če oseba v času nastanka invalidnosti ni vključena v
obvezno zavarovanje, lahko zahteva, da se ji kot svoje
delo šteje delo, ki ga je najmanj eno leto opravljala v
zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti.
b.) Obstoj preostale delovne zmožnosti?
Preostala delovna zmožnost, ki se ugotavlja le v
primeru, če je zavarovanec invalid II. ali III. kategorije
invalidnosti, je podana:
-- če lahko dela s polnim delovnim časom in z
delovnim naporom, ki ne poslabša njegove
invalidnosti, na drugem delovnem mestu,
ustreznem njegovi strokovni izobrazbi ali
usposobljenosti, ali
-- če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za
drugo delo s polnim delovnim časom na drugem
delovnem mestu ali
-- če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za
drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali
-- če lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV
PRAVICE
A. Obstoj invalidnosti
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec,
pri katerem je nastala:
1. invalidnost I. kategorije,
2. invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s
polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije,
ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let,
4
3. invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo
s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri
ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni
zagotovljena, ker je star nad 50 let,
4. invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena
ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.
B. Drugi pogoji
Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu
ali poklicna bolezen, pridobi zavarovanec pravico do
invalidske pokojnine ne glede na to, koliko pokojninske
dobe je dopolnil!
Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj
dela ali bolezen, pa pridobi zavarovanec pravico do
invalidske pokojnine, če ima ob njenem nastanku določen
status oziroma dopolnjeno predpisano pokojninsko dobo.
Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost pred
dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do
invalidske pokojnine, če je:
-- ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno
zavarovanje, ali
-- dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.
Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost po
dopolnjenem 21. letu starosti, pa pridobi pravico do
invalidske pokojnine, če je v času od dopolnitve v zakonu
določene starosti pa do dneva nastanka invalidnosti
dopolnil določeno pokojninsko dobo. Ta čas se po
zakonu imenuje delovna leta.
Delovna leta se praviloma računajo od dopolnitve 20.
leta starosti do dneva nastanka invalidnosti. Izjemi
veljata za zavarovanca z višjo strokovno izobrazbo
5
oziroma visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo.
Pri prvem se za izračun delovnih let upošteva 26 let, pri
drugem pa 29 let starosti.
Če je pri zavarovancu nastopila invalidnost po
dopolnjenem 21. letu, vendar pred dopolnjenim 30.
letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine,
če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno četrtino
delovnih let. Pri nastanku invalidnosti pri poznejši
starosti pa zavarovanec pridobi pravico do invalidske
pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva
eno tretjino delovnih let.
III. OSNOVA ZA ODMERO
INVALIDSKE POKOJNINE
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove,
izračunane na enak način, kot za odmero starostne
pokojnine. V letu 2014 se praviloma izračuna na
podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli, za
zavarovanca najugodnejših zaporednih dvajsetih letih
zavarovanja, od vključno leta 1970 dalje, od katerih
so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. Upoštevajo se osnove, zmanjšane za davke
in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji
v Republiki Sloveniji. To stopnjo vsako leto določi in
objavi minister, pristojen za finance.
Povprečna mesečna osnova se lahko iz posameznega
koledarskega leta upošteva pri izračunu pokojninske
osnove le, če so bili od nje plačani prispevki najmanj za
šest mesecev zavarovanja, zavarovanec pa je dopolnil
tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe!
6
Koledarsko leto, v katerem so bili prispevki od osnov
plačani za krajše obdobje od šestih mesecev, v
katerem obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo
ali pa podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se
pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V takem
primeru se upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za
katerega obstajajo podatki o osnovah, ki jih je možno
upoštevati.
Zavarovancu, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine
s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega
se sicer upoštevajo osnove za izračun pokojninske
osnove za odmero starostne pokojnine, se pokojninsko
osnovo določi na podlagi osnov, od katerih so bili
plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen
iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica
do invalidske pokojnine.
Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja
pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se
invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske
osnove.
Od najnižje pokojninske osnove se odmeri invalidska
pokojnina tudi v primeru, če je invalidnost nastala med
zavarovanjem za posebne primere, pokojninske osnove
pa ni mogoče določiti na siceršnji način.
7
IV. IZRAÈUN POKOJNINSKE
OSNOVE
Zagotovitev medsebojne primerljivosti osnov iz prejšnjih
let, ki so podlaga za izračun pokojninske osnove,
omogoča preračun z valorizacijskimi količniki. Ti
ustrezajo gibanjem povprečnih plač do koledarskega
leta pred uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine.
Valorizacijske količnike vsako leto na novo določi
minister, pristojen za delo v soglasju z ministrom,
pristojnim za finance.
V. NAJNIŽJA POKOJNINSKA
OSNOVA
Če v letu uveljavitve pravice invalidska pokojnina
s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi
dopolnjene pokojninske in prištete dobe od pokojninske
osnove zavarovanca, ne dosega zneska invalidske
pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od
najnižje pokojninske osnove, se mu invalidska pokojnina
odmeri od najnižje pokojninske osnove. Ta znaša
76,5 odstotkov povprečne mesečne plače, izplačane
v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu,
zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od
plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Zato jo
je potrebno vsako leto na novo določiti.
Najnižja pokojninska osnova, veljavna od 1. januarja
2014, bo znana, ko bo objavljen statistični podatek o
povprečni mesečni plači, izplačani v preteklem letu.
8
VI. NAJVIŠJA POKOJNINSKA
OSNOVA
Če v letu uveljavitve pravice invalidska pokojnina
s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi
dopolnjene pokojninske in prištete dobe od pokojninske
osnove zavarovanca, presega znesek invalidske pokojnine
za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje
pokojninske osnove, se mu invalidska pokojnina odmeri
od najvišje pokojninske osnove.
Najvišja pokojninska osnova je štiri krat višja od najnižje
pokojninske osnove.
Najvišja pokojninska osnova, veljavna od 1. januarja
2014, bo znana, ko bo možen izračun najnižje
pokojninske osnove.
VII. VIŠINA INVALIDSKE
POKOJNINE
Pripadajoči znesek invalidske pokojnine je načeloma
odvisen od več okoliščin in sicer: višine pokojninske
osnove, vzroka za nastanek invalidnosti, dopolnjene
pokojninske dobe ter tudi starosti, ki jo je zavarovanec
dopolnil na dan nastanka invalidnosti.
Izjema od navedene načelne ugotovitve velja za
invalidsko pokojnino na podlagi invalidnosti, nastale
zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem
primeru se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina
ne glede na starost in dolžino dopolnjene pokojninske
dobe v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove. Če
je zanj ugodneje, pa v odstotku, odvisnem od dolžine
dopolnjene pokojninske dobe.
9
Pri invalidnosti, nastali zaradi poškodbe zunaj dela
ali bolezni, pa je višina odstotka za odmero invalidske
pokojnine odvisna ne le od dolžine dejansko dopolnjene
pokojninske dobe, temveč tudi starosti zavarovanca
na dan nastanka invalidnosti.
Če je invalidnost nastala pred dopolnjenim 65. letom
starosti, odstotek za odmero invalidske pokojnine
sestavljata dva dela pokojninske dobe in sicer:
-- dejansko dopolnjena pokojninska doba in
-- t. i. prišteta doba.
Prišteta doba je navidezna doba, ki se prišteje k
dejansko dopolnjeni pokojninski dobi in vpliva na višji
odstotek za odmero invalidske pokojnine! Dolžina
prištete dobe je odvisna od starosti zavarovanca na dan
nastanka invalidnosti.
Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom
starosti, znaša prišteta doba:
-- dve tretjini obdobja od datuma nastanka
invalidnosti do datuma, pri katerem bi zavarovanec
dopolnil 60 let starosti in
-- eno polovico obdobja med datumom, pri
katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in
datumom, pri katerem bi dopolnil 60 let starosti.
Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu
starosti, pa znaša prišteta doba polovico obdobja od
datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let
starosti, do datuma nastanka invalidnosti.
10
Prišteta doba se računa le v letih in mesecih! Obdobje,
daljše od 15 dni, se šteje kot en mesec.
Primer izračuna prištete dobe:
Zavarovanka, rojena 30. 3. 1971, je do dneva nastanka
I. kategorije invalidnosti 30. 3. 2014 dopolnila 24
let pokojninske dobe. Prišteta doba, ki bo vplivala
na končno višino odstotka za odmero invalidske
pokojnine, obsega dve tretjini obdobja od 30. 3. 2031
(takrat dopolni 60 let starosti) do 30. 3. 2014 (nastanek
invalidnosti), to je 11 let in 4 mesece in polovico
obdobja od 30. 3. 2036 (takrat dopolni 65 let starosti)
do 30. 3. 2031 (ko dopolni 60 let starosti), to je 2 leti
in 6 mesecev. Skupna pokojninska doba, ki vpliva na
višino odstotka za odmero invalidske pokojnine znaša
37 let in 10 mesecev. Invalidska pokojnina bi se ji
torej odmerila v višini 60,73 odstotkov od pokojninske
osnove. Ker je višina odstotka za odmero invalidske
pokojnine določena tudi z upoštevanjem prištete
pokojninske dobe, pa je njena odmera omejena največ
na 57,25 odstotka od pokojninske osnove.
Če je zavarovanec postal invalid po dopolnjenem 65.
letu starosti, ni več upravičen do prištete dobe!
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v
odstotku, katerega višina je odvisna od spola zavarovanca
in dolžine dejansko dopolnjene pokojninske ter prištete
dobe, če je zavarovanec do nje upravičen. Lestvica za
odmero je enaka kot za odmero starostne pokojnine in
znaša:
11
Pokojninska doba
15 let
15 let 6 mesecev
16 let
16 let 6 mesecev
17 let
17 let 6 mesecev
18 let
18 let 6 mesecev
19 let
19 let 6 mesecev
20 let
20 let 6 mesecev
21 let
21 let 6 mesecev
22 let
22 let 6 mesecev
23 let
23 let 6 mesecev
24 let
24 let 6 mesecev
25 let
25 let 6 mesecev
26 let
26 let 6 mesecev
27 let
27 let 6 mesecev
28 let
Višina odstotka za odmero
starostne pokojnine
Ženska
Moški
29,00
29,71
30,41
31,12
31,82
32,53
33,23
33,94
34,64
35,35
36,05
36,76
37,46
38,17
38,87
39,58
40,28
40,99
41,69
42,40
43,10
43,81
44,51
45,22
45,92
46,63
47,33
26,00
26,63
27,25
27,88
28,50
29,13
29,75
30,38
31,00
31,63
32,25
32,88
33,50
34,13
34,75
35,38
36,00
36,63
37,25
37,88
38,50
39,13
39,75
40,38
41,00
41,63
42,25
12
28 let 6 mesecev
29 let
29 let 6 mesecev
30 let
30 let 6 mesecev
31 let
31 let 6 mesecev
32 let
32 let 6 mesecev
33 let
33 let 6 mesecev
34 let
34 let 6 mesecev
35 let
35 let 6 mesecev
36 let
36 let 6 mesecev
37 let
37 let 6 mesecev
38 let
38 let 6 mesecev
39 let
39 let 6 mesecev
40 let
48,04
48,74
49,45
50,15
50,86
51,56
52,27
52,97
53,68
54,38
55,09
55,79
56,50
57,20
57,91
58,61
59,32
60,02
60,73
61,43
62,14
62,84
63,55
64,25
42,88
43,50
44,13
44,75
45,38
46,00
46,63
47,25
47,88
48,50
49,13
49,75
50,38
51,00
51,63
52,25
52,88
53,50
54,13
54,75
55,38
56,00
56,63
57,25
Višina invalidske pokojnine navzgor ni omejena. Čim
daljša je dejansko dopolnjena pokojninska doba, tem
višji je odstotek za njeno odmero!
13
VIII. ZAJAMÈENA VIŠINA
INVALIDSKE POKOJNINE
Z zakonom je zajamčena višina najnižjih odstotkov za
odmero invalidske pokojnine. Aktualna je pri starejših
zavarovancih s kratko pokojninsko dobo. Razlikuje se
glede na spol in starost zavarovanca na dan nastanka
invalidnosti.
Zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnjenim
65. letom starosti se invalidska pokojnina odmeri, ne
glede na dejansko dopolnjeno in prišteto pokojninsko
dobo, najmanj v višini 36 odstotkov (moški) oziroma
39 odstotkov (ženska) od pokojninske osnove.
Če je zavarovanec postal invalid po dopolnjenem
65. letu starosti, se invalidska pokojnina odmeri, ne
glede na dejansko dopolnjeno in prišteto pokojninsko
dobo, najmanj v višini 26 odstotkov (moški) oziroma
29 odstotkov (ženska) od pokojninske osnove.
IX. VPLIV RAZLIÈNIH VZROKOV ZA
NASTANEK INVALIDNOSTI
Če je invalidnost deloma posledica poškodbe pri delu
ali poklicne bolezni, deloma poškodbe zunaj dela
ali bolezni, se invalidska pokojnina odmeri kot ena
pokojnina. Sestavljata pa jo dva sorazmerna dela, del,
odmerjen za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen
in del, odmerjen za poškodbo zunaj dela ali bolezen.
14
V takem primeru se najprej odmeri invalidska pokojnina
za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, nato pa še za
bolezen ali poškodbo zunaj dela. Od vsakega od tako
izračunanih zneskov pokojnine se odmeri del v odstotku,
ki ustreza vplivu posameznega vzroka za nastanek
invalidnosti na skupno invalidnost.
Seštevek tako določenih sorazmernih delov ne more
biti nižji od 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove
in ne višji od 57,25 odstotkov pokojninske osnove!
ZAV
Izdal in založil: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
Kolodvorska 15, Ljubljana • Odgovorna oseba: generalni direktor Marijan
Papež • Oblikovanje in tisk: Tiskarna Radovljica, d.o.o. • Število
natisnjenih izvodov: 5000
Ljubljana, april 2014
ZPIZ Slovenije je nosilec
certifikata kakovosti ISO
9001:2008
N°SL19241Q