VAR(Č)NI KOTIČEK Razkrivamo zavarovalniške skrivnosti Zavarovalniške skrivnosti razkriva Vid Grizila imeli smolo in bi ostali 70-odstotni invalid? Takrat bi dobili 105.000 evrov. Kot 100-odstotni invalid pa kar 150.000 evrov. Moderna zavarovanja invalidnost izplačujejo progresivno, a pri tem zavarovalnice uporabljajo »različne pristope«, če se milo izrazimo, zato je treba biti pri njihovi primerjavi zelo previden. Zlom kosti, dnevno nadomestilo, posledice v obliki invalidnosti. In bolnišnično nadomestilo, enkrasmo prišli do ključnega odgovora, tna odškodnina za bolečine, heki povezuje prvo in drugo časovlikopterski prevoz, stroški nezgono področje – to je zavarovanje za de in druga zavarovanja, ki jih dainvalidnost. Edino zavarovanje, ki nes lahko zasledimo v nezgodnih vsebuje trajne posledice hude nepaketih, so samo dimna zavesa zgode, je zavarovanje za okrog najpomembnejinvalidnost. šega zavarovanja Ker konkreten – zavarovanja za Zlom kosti, dnevno primer pove več invalidnost. Venadomestilo, bolnišnično nakot 1000 besed, dno in takoj domestilo, enkratna odškosi ga kar oglejpreverite, za dnina za bolečine, helikoptermo. Zavarokoliko je zaski prevoz, stroški nezgode in vanje za 15 varovana indruga zavarovanja, ki jih danes evrov dnevvalidnost. lahko zasledimo v nezgodnih nega nadoPreostalo paketih, so samo dimna zavemestila stane prej naštesa okrog najpomembnejšega 11 evrov na meto je sicer dozavarovanja – zavarovanja sec. Zavarovanje brodošlo, ni pa za invalidnost v viključno in ni nič za invalidnost. šini 75.000 evrov stane narobe, če ni zajeto. prav tako 11 evrov na meZaščita za invalidnost naj sec. Če smo pripravljeni dajati za bo maksimalno visoka, preostalo nezgodno zavarovanje 22 evrov na pa naj bo prisotno le, če je zajeto mesec, je rešitev enostavna, zavav paketu. Na ta način z visoko zarujemo se pač za oboje. Kadar pa varovano invalidnostjo že pri nižji gledamo na zavarovanja gospostopnji invalidnosti učinkovito, in darneje, se moramo odločiti med to kar za velikokrat, presežemo enim ali drugim. Če bi bili torej razna domača in bolnišnična nadoma dva meseca, bi z dnevnim domestila. Ključno ob tem je, da si pri hunadomestilom dobili 60 dni x 15 di stopnji invalidnosti zagotovimo evrov = 900 evrov zavarovalnine. eksistenco, ker ne moremo več v Če bi ob tem postali še 10-odstoslužbo, da bi si zaslužili za življetni invalid, pa bi dobili izplačanih nje. Naj sklenem z zelo pomemb10 odstotkov od zavarovalne vsono statistiko – povprečna invalidte 75.000 evrov, to je 7500 evrov. ska pokojnina v Sloveniji znaša Če smo se odločili samo za zavaskromnih 480 evrov na mesec. Jarovanje za invalidnost in bi se na sno je, da to še za zdravega člosrečo zgodilo, da po dveh meseveka ni dovolj za življenje, kaj šecih domače nege ne bi ostali trajni le za hudega invalida, ki potrebuje invalid, bi ostali brez 900 evrov, ki pomoč pri vsakodnevnih opravilih. bi jih dobili, če bi imeli zavarovano Zlom kosti? Sto sedemdeset tisoč tudi dnevno nadomestilo. Če pa bi invalidov, kolikor jih imamo v Slo(p)ostali samo dvoodstotni invalid, veniji, bi reklo: »Ne hecajte se!« bi dobili 1500 evrov. Kaj pa če bi (Ne)varna nezgodna zavarovanja Vaša nova rubrika je čudovita za branje, vendar zavarovalnice žal ne delajo tako, kakor pravite. Letos pozimi sem si na smučanju zlomila nogo in čeprav sem nezgodno zavarovana, mi niso izplačali nič. Tudi prijateljica ni dobila nič, ko je bila doma tri dni zaradi izpaha ramena. Če nam že tega drobiža nočejo izplačati, kaj bo šele, če se bo zgodilo kaj resnega? Vaši nasveti so res korektni in očitno držijo, ampak po mojih izkušnjah zavarovalnice preprosto nočejo plačati. Ali je to kaka zarota iz ozadja ali imamo pač jaz in moje prijateljice takšno smolo, da nismo zavarovane prav za to, kar se nam zgodi? Prosim za odgovor. Pa brez zamere, super ste. Nataša iz okolice Ljubljane P ozdravljeni, Nataša. Hvala za pohvalo, to je res lepo prebrati, čeprav mi v istem stavku poveste, da ni čisto vse tako, kakor pravim. In vam ne morem zameriti, ker vidim, da govorite iz srca. Vaš sklep je popolnoma razumljiv in je posledica tega, kako v Sloveniji prodajajo zavarovanja. Petindevetdeset odstotkov časa agent nameni čustvenemu povezovanju in osvajanju stranke z različnimi dobro naučenimi strategijami, preostalih pet odstotkov pa gre za konkretne informacije o zavarovanju, ki ga prodaja. Rezultat tega je, da na koncu mislite, da ste zavarovani kar za vse po vrsti, v vašem primeru recimo za vse, kar je povezano z nezgodo. In če mislite, da ste bili naivni, se motite. Nič niste bili naivni, le agent je bil mojster svojega dela. To pa je zelo nevarno, ker se gredo te igrice na področju, ki je lahko usodno za vso družino. Zato bova zdaj temeljito razčistila, kako se kakovostno nezgodno zavarovati, da ne bo drago in da ne bo bojazni, da zavarovalnica česa ne bi izplačala. Nezgodno zavarovanje ni neko splošno zavarovanje, ki bi zajemalo kar vse, kar bi lahko bilo povezano z nezgodo. To bi bilo tudi nemogoče, saj je recimo grdo po- 52 rezan prst pri rezanju čebule tako pogost pojav v vsakodnevnem življenju, da bi bila ali cena takšnega zavarovanja zelo visoka ali pa bi bila zavarovalnina tako nizka, da preprosto ne bi bila smiselna. To je tudi vodilo za razumevanje, kako nezgodna zavarovanja delujejo. Bolj ko je neka nezgoda pogosta, dražja je za zavarovanje in manjša bo zavarovalnina. Tako vidimo, da ureznine bolj kot ne sploh niso zavarovane, zlomi kosti so zavarovani zelo nizko, dnevne odškodnine so zelo drage in zavarovalnine nizke, bolnišnična nadomestila za vsako noč, ki jo prebijemo v bolnišnici, pa so relativno poceni, vendar samo zato, ker nas zelo redko v bolnišnici sploh zadržijo, in tako naprej. Če pogledava vas, za zlomljeno kost niste dobili nič, ker pač v zavarovanju ni bila zajeta, vaša prijateljica pa za tri dni domače nege ni dobila nič, ker je bila najverjetneje v splošnih pogojih zapisana karenca, to je število prvih nekaj dni, ki niso kriti. Karenca je hudobna postavka v splošnih pogojih, ki pomaga, da so zavarovanja malo cenejša. Hudobna zato, ker jo agenti večinoma »pozabijo« omeniti. Kako se torej kakovostno nezgodno zavarovati? Najprej se vprašajmo, kaj želimo s takšno zaščito doseči. Dobiti 100 evrov za zlom noge? Petinsedemdeset evrov za en teden domače nege? Sto petindvajset evrov za en teden bolnišnične prehrane? Je to res zaščita, ki bi jo človek nujno potreboval, če se mu zgodi manjša nesreča? Ne, ni. Vsekakor je dobrodošla, ni pa eksistenčna. Nezgodo moramo namreč gledati na dveh časovnih področjih – prvič, kako dolgo bo potekalo zdravljenje in ali bo kaj stalo, in drugič, ali bo nezgoda pustila trajne posledice in pri tem poškodovanemu celo onemogočila nadaljnje samostojno življenje. Očitno je, da če bo zdravljenje dolgotrajno, bodo tudi izplačila višja. Dva meseca domače nege lahko recimo prineseta 1000 ali celo več evrov. Po drugi strani pa je očitno, da gre pri tako dolgotrajnem zdravljenju za zelo hudo poškodbo, ki bo skoraj zagotovo pustila trajne Pokličite in vprašajte Vid Grizila je ustanovitelj in direktor Izobraževalnega centra Finava (Finančna Varnost), ki deluje v sklopu Agencije za zavarovalno zastopanje Fundament. Je ekonomist in informatik, avtor mnogih računalniških analitičnih orodij za finančne in zavarovalne analize. Specializiran je za finančno zaščito in varno varčevanje, ljudem pa svetuje in pomaga že deset let. Izobraževalni center Finava deluje popolnoma brezplačno in je nastal zato, da ljudem približa koncept zavarovanj, tako da jih bolje poznajo in razumejo. Vprašanja o financah in zavarovalništvu za Vida Grizilo lahko pošljete na [email protected] ali na naslov našega uredništva ter na [email protected], z izobraževalnim centrom in vsemi njegovimi dejavnostmi pa se lahko seznanite na njegovi spletni strani www.icfinava.si.