SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE UPRAVA Kidričeva 24/b, 3000 Celje Številka: 101/UP-40/2011/1 Datum: 27. 5. 2011 MNZ g. Branko CELAR, vodja delovne skupine ([email protected]) ZADEVA: UPOKOJEVANJE POLICISTOV IN PREDLOG ZODP Na podlagi dogovora na sestanku delovne skupine za proučitev možnosti upokojevanja policistov, ki se je v ožjem sestavu sestala dne 24. 5. 2011, vam pošiljamo predlog Sindikata policistov Slovenije urejanja upokojevanja v novem Zakonu o organizaciji in delu policije (v nadaljevanju ZODP) ter stališče do višine prispevne stopnje delodajalca v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljevanju SODPZ) oz. poklicnega upokojevanja za zaposlene v Policiji. Sindikat policistov Slovenije želi opozoriti, da je pri pripravi končnega predloga ZODP potrebno upoštevati tudi možnost, da do pokojninske reforme z zadržanim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ob referendumski zavrnitvi zakona ne bo prišlo. Trenutne kazalci javno mnenjskih raziskav kažejo, da je večina volivcev proti uveljavitvi zakona. Zato predlagamo, da Ministrstvo za notranje zadeve upošteva to možnost in predlog ZODP posreduje v obravnavo Vladi RS po 5. 6. 2011, ko bo jasen izid referenduma, medtem pa pripravi rešitve za obe različici predloga zakona. Pri tem želimo poudariti, da je bil namen ekspertne delovne skupine za proučitev možnosti posebnega upokojevanja policistov, da opravi analizo pogojev upokojevanja policistov v skladu s predlogom ZPIZ-2 in da pripravi primerjalno analizo s sistemi upokojevanja policistov v drugih državah EU ter pripravi predlog rešitev upokojevanja policistov. Zaradi vložitve predloga ZPIZ-2 v zakonodajni postopek že ob imenovanju delovne skupine, se je ta odzvala lahko le z nekaterimi predlogi popravkov predloga zakona. Nekaj predlogov je bilo uveljavljeno preko amandmajev (delno na predlog Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) s podporo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ), delno preko sindikatov), ki so 1 bili vloženi preko poslancev Državnega zbora RS – kar kaže na to, da je bil predlog ZPIZ-2 zaradi hitenja v zakonodajni postopek zelo pomanjkljiv. Kljub temu pa sprejeti ZPIZ-2 ni prinesel zadovoljivih rešitev, ki bi zagotavljale tej skupini zavarovancev dostojne pokojnine in delodajalcu zagotovilo, da se bodo policisti ob pričakovani starosti lahko upokojili in sprostili delovna mesta za novo zaposlovanje. Predstavniki ekspertne delovne skupine so se v nadaljevanju poskušali vključiti tudi v pripravo predlogov rešitev posebnega zakona preko delovne skupine ESS na MDDSZ, ki bi popravil pomanjkljivosti financiranja zavarovancev iz mešanih sistemov (s pravico do povečane dobe, dodane do dobe po letu 2001 in novem ZPIZ-2), vendar se je delo te delovne skupine, ki se je sestala samo dvakrat, zaradi zadržanja ZPIZ-2 ustavilo. V nadaljnjem besedilu se pojem policist uporablja za ženski in moški spol. Ker ekspertna delovna skupina za preučitev upokojevanja policistov še ni uspela pripraviti analiz in konkretnih predlogov posebnega upokojevanja policistov, predlagamo, da preučite naslednja dva predloga Sindikata policistov Slovenije (izhodišča, ki jih je podprl tudi predstavnik Policijskega sindikata Slovenije, so bila predstavljena na sestanku delovne skupine 24. 5. 2011, vendar se delovna skupina do teh rešitvah še ni opredelila): 1. Zavrnitev ZPIZ-2 na referendumu in upoštevanje veljavnega zakona ZPIZ-1 V predlog ZODP je potrebno prenesti 87. člen ZPol s popravki z upoštevanjem določb ZPIZ-1 in izenačitve pogojev starosti in pokojninske dobe za ženske in moške: »xx. člen (pravica do upokojitve) (1) Delavec policije, ki ima najmanj 30 let skupne pokojninske delovne dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah oziroma s statusom policista, in dopolni najmanj 55 let starosti, ima pravico do upokojitve. (2) Pokojnina se mu odmeri v višini 65% pokojninske osnove. Za vsako leto skupne pokojninske dobe nad 30 let se mu pokojnina poveča za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove.« Obrazložitev: Ob upoštevanju ZPIZ-1 so se starostni pogoji iz ZPol pri moškem postopno zvišali iz 45 let na 55 let – kar je tudi primerljivo z drugimi državami EU. Starostni pogoj najmanj 55 let za upokojitev policistov poznajo v Sloveniji primerljivih državah (npr. v Ciper, Grčija, Luksemburg, Romunija, Slovaška, Velika Britanija, Francija), v nekaterih državah pogoj starosti prav tako vežejo na pogoj najmanj 15 let opravljanja službe policista (npr. Francija), višina pokojnine je večinoma vezana na izpolnjevanje pogoja starosti ali dobo opravljanja službe (npr. v Veliki Britaniji se morajo policisti upokojiti pri 55 letih, inšpektorji pri 60 letih, vendar se lahko že pred tem po 25-ih letih 2 službe s pokojnino v višini polovice plače, ki policistu pripada od 50-ega leta starosti pokojnina se sicer odmeri višje, če je policist npr. začel službo pri 20-tih letih, in po 30-ih letih službe s pokojnino v višini dveh tretjin plače), le izjemoma je upokojevanje vezano le na pogoj delovne dobe (npr. na Hrvaškem se policist lahko upokoji po 30tih letih službe – od tega najmanj 15 let kot policist, ne glede na starost), v nekaterih državah pa je pomembno, da je izpolnjen le eden izmed pogojev – starost ali delovna doba (npr. ZDA). V večini držav ne razlikujejo med zahtevanimi starosti glede na spol oz. ni podatkov, ki bi potrjevali razlikovanje (npr. izjema je Romunija, ki zahteva pri starosti 55 let pogoj delovne dobe 30 let za moške in 25 let za ženske, od tega na delovnem mestu policista 15 let za moške in 10 let za ženske). Praviloma naj bi se tudi v EU splošni pogoji starostnega upokojevanja postopno izenačili in se ne razlikujejo več na spol zavarovanca (npr. tudi v Sloveniji naj bi ZPIZ-2 postopno izenačil pogoje starostnega upokojevanja za moške in ženske). Po drugem odstavku 284. člena ZPIZ-1 tudi pogoji za poklicno upokojevanje ne smejo biti različno določeni glede na spol zavarovanca – kar kaže na izenačitev tveganja pri opravljanju poklica ne glede na spol. Ob upoštevanju pričakovane življenjske dobe, po kateri naj bi imele ženske v povprečju daljšo življenjsko dobo od moških, tudi po izenačitvi pogojev upokojitve z modernizacijo 87. člena ZPol policistke ne bi bile v manj ugodnem položaju od policistov. V skupno pokojninsko dobo se šteje delovna doba, prav tako dodatna pridobljena doba iz časa zavarovanja s povečano dobo (benifikacija – 4 mesece na leto) in dodana doba (3 mesece na leto). Policist, ki se je zaposlil v Policiji pri 19-tih letih (npr. leta 1991) in je imel še pravico do povečane dobe 9 let, ima od leta 2001 pravico do prispevkov v SODPZ, bi pri starosti 55-let imel 36 let delovne dobe, 3 leta dobe pridobljene s povečano dobo in 6 let 9 mesecev dodane dobe – skupaj 45 let 9 mesecev pokojninske dobe. Ker bi zahtevano skupno pokojninsko dobo 30 let presegel za 15 let 9 mesecev, bi k pokojninski osnovi 65% prišteli 31,5%, vendar se za izračun pokojnine upošteva le do 85% pokojninske osnove. V sedanjem obdobju zaposlovanja se je v Policiji dvignila starost povprečne zaposlitve na 23 let (kandidati za policista praviloma pred tem niso zaposleni). Policist, ki je sklenil delovno razmerje v Policiji v letu 2011 in ima 23 let, bo imel pri 55-ih letih 32 let delovne dobe in ob tem pridobil 8 let dodane dobe – skupaj bi imel pokojninske dobe 40 let. Ob upoštevanju predlaganega člena se v tem primeru k 65% pokojninski osnovi prišteje 20% seštevek pokojninske osnove znaša 85%. Ob takšni pokojninski osnovi bi imel tudi delodajalec zagotovilo, da bi upravičenec dejansko tudi izkoristil možnost upokojitve pri 55 letih (večina delovnih mest policista po 55 letu ni več mogoče opravljati, zato bi nastale težave z prerazporejanjem policista na manj tvegano delovno mesto), medtem ko bi izpraznjeno delovno mesto omogočalo novo zaposlitev. Z navedenim predlogom člena se modernizira 87. člen ZPol, ki primerljivo z drugimi državami EU ureja upokojevanje policistov. "93. člen (predčasna in poklicna upokojitev) (1) Minister za notranje zadeve ustanovi poseben pokojninski sklad za namen 3 predčasne ali poklicne upokojitve policistov. Z dnem ustanovitve sklada se sredstva zavarovancev, ki se odločijo za prenos sredstev, prenesejo v ustanovljeni sklad iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.. (2) Storitve upravljanja sklada obsegajo: zbiranje premij poklicnega zavarovanja in vodenje osebnih računov zavarovancev sklada; upravljanje s premoženjem sklada; izplačevanje nadomestil, poklicnih pokojnin in odkupnih vrednosti. (3) Upravičenec do poklicne pokojnine iz posebnega pokojninskega sklada je zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki je najmanj 15 let opravljal naloge pooblaščene uradne osebe v Policiji in je izpolnil pogoje za poklicno upokojitev po pokojninskem načrtu. (4) Poklicna pokojnina se odmeri v višini najmanj 80% povprečne plače upravičenca v obračunskem obdobju, za katerega se šteje najugodnejših zaporednih 15 let iz tretjega odstavka. Upravičenec je upravičen do poklicne pokojnine le do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali na podlagi pravice do upokojitve iz xx. člena tega zakona. (5) Če upravičenec iz tretjega odstavka ne izkoristi pravice do poklicne pokojnine, je upravičen do enkratnega izplačila zneska zbranega na računu zavarovanca. Izplačilo se opravi upravičencu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev starostne pokojnine iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali na podlagi pravice do upokojitve iz xx. člena tega zakona ali v primeru smrti dedičem upravičenca. (6) Predčasna upokojitev je sistem, ki v primeru pogodbene odpustitve starejšega ali zdravstveno nezmožnega policista omogoča, da je upravičen do nadomestila v breme sklada, do pridobitve pogojev za poklicno upokojitev. Višina nadomestila je enaka pokojnini, ki bi jo upravičenec prejemal ob izpolnitvi pogojev za pridobitev poklicne pokojnine. Postopek predčasne upokojitve se začne na predlog pristojne službe Policije. (7) Pokojninski načrt, upravljanje sklada in pogoji upokojevanja se dogovorijo s kolektivno pogodbo med delodajalcem in reprezentativnimi sindikati iz XX. člena tega zakona." V prehodne določbe pa bi zapisali člen: "xx. člen Minister za notranje zadeve ustanovi poseben sklad iz 93. člena v dveh letih od uveljavitve tega zakona." 4 Obrazložitev: Namen posebnega pokojninskega sklada je, da zagotavlja pričakovan socialni status policistov ob upokojitvi in da se prav tako izpolnijo pričakovanja delodajalca, da se bodo policisti upokojevali ob določeni starosti. Le ob teh pogojih bo primerno poskrbljeno za upokojevanje policistov in tako omogočeno zaposlovanje novih policistov, ki bodo na voljo za uspešno operativno delo. Policisti so namreč zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Sedanji sistem poklicnega zavarovanja (kljub popravkom v ZPIZ-2 in dvigom prispevne stopnje) ne omogoča pričakovanega poklicnega upokojevanja. Na računih zavarovancev je premalo sredstev, da bi se lahko poklicno upokojili v skladu s pokojninskim načrtom. Po aktuarskih izračunih, ki so jih opravili pri Kapitalski družbi d.d. (v nadaljevanju KAD) naj bi zbrana sredstva na računih SODPZ zagotovila le 80 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar naj bi po današnjih izračunih znašalo 435,69 EUR. ZPIZ-1 s prvim odstavkom 291. člena omogoča, da s skladom upravlja pokojninska družba, ki je ustanovljena v skladu z ZPIZ-1 in pridobi soglasje Vlade RS. Pogoji za izdajo soglasja so določeni v tretjem odstavku tega člena, ki bi se izpolnili po sklenitvi kolektivne pogodbe med delodajalcem in reprezentativnima sindikatoma, s katero bi se določilo tudi upravljanje sklada (v kolikor MNZ sam ne bi ustanovil družbe za upravljanje s skladom, bi se dogovorilo tudi o družbi, ki bi upravljala s sredstvi), pokojninski načrt, prispevne stopnje in pogoje pridobitve poklicne pokojnine, nadomestil in izplačil oz. odkupa vrednosti. V skladu s tretjim odstavkom 285. člena ZPIZ-1 je takšen sklad v lasti zavarovancev, zato morajo za prenos sredstev iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. soglašati zavarovanci. S kolektivno pogodbo bi se tudi dogovorilo, da bi morebitne primanjkljaje sredstev v skladu prispeval delodajalec (nadomestila za predčasno upokojitev in morebitne razlike pri zagotavljanju sredstev za varovano višino poklicne in starostne pokojnine). Prav tako bi delodajalec pokril razlike, ki so nastale v preteklem obdobju na računih SODPZ pri KAD, zaradi pomanjkljivega aktuarskega izračuna ob sprejetju ZPIZ-1 in zato prenizke prispevne stopnje. Do sredstev iz sklada bi bili tako upravičeni tudi policisti, ki ne bi bili zaradi starosti ali bolezni več zmožni opravljati nalog policista - v tem primeru bi bili pogodbeno odpuščeni (s strinjanjem na podlagi pogodbe) in na podlagi pogodbe predčasno upokojeni ter upravičeni do nadomestila v višini poklicne pokojnine do pridobitve pogojev za poklicno upokojitev. Do postopka predčasne upokojitve bi lahko prišlo le na podlagi odločitve delodajalca - s tem bi preprečili prerazporenja (iskanje primernih delovnih mest, na katerih zaposleni še lahko dela) na delovna mesta brez pravic do poklicnega zavarovanja oz. izgube teh pravic. Delodajalec bi imel namreč manj stroškov, da se zavarovancu iz sklada izplačuje nadomestilo kot da mu izplačuje bruto plačo z vsemi prispevki in ga ima na delu, vendar je omejen pri odrejanju policijskih nalog, ker jih zaradi omejitev ne bi mogel uspešno opraviti. Z višanjem starosti upokojevanja je mogoče pričakovati, da se bo prisotnost invalidnosti med policisti zvišala, to pa je eden izmed ukrepov, da se lahko poskrbi za zdravstveno 5 nezmožne policiste ter obenem ohrani uspešnost in učinkovitost Policije. Pogoji za poklicno upokojitev bi bili določeni pokojninskem načrtu (minimalna starost in pokojninska doba za pridobitev poklicne pokojnine v višini 80%). Ob upoštevanju, da se uveljavi pravica do starostne upokojitve pri starosti 55 let (predlagani dopolnjen 87. člen ZPol), bi se morala po zdaj veljavnem pokojninskem načrtu iz SODPZ sredstva zagotavljati (ob doseganju pokojninske dobe 40 let) od starosti zavarovanca 51,5 let vse do njegovega 55 leta. Če bi bil zavarovanec zdrav, bi lahko delal do 55 leta, si s tem za 7% zvišal osnovo za izračun pokojnine in pridobil možnost enkratnega izplačila oz. odkupa vrednosti iz svojega računa v skladu (npr. v Italiji naj bi policisti ob upokojitvi prejeli izplačilo v višini 24 plač – točnih podatkov žal nismo uspeli pridobiti, zato je podatek potrebno preveriti). Med upravičence do poklicne pokojnine se šteje tudi zavarovance, ki so bili najmanj 15 let na delovnih mestih policista, so še zaposleni v Policiji, vendar ne delajo več na delovnem mestu policista. Ob upoštevanju pogojev dopolnjenega 87. člena ZPol bi se prav tako lahko upokojili pri 55 letu starosti, če bi imeli najmanj 30 let pokojninske dobe, vendar bi pri tej starosti dosegli nižjo pokojninsko osnovo. Enako bi lahko izkoristili možnost poklicnega upokojevanja ali odkupa vrednosti, vendar le v deležu vplačanih prispevkov oz. sorazmernega deleža zavarovane dobe (upoštevanje prenizko prispevno stopnjo v preteklem obdobju). Prav tako bi lahko možnost poklicne upokojitve ali pravico do sredstev v skladu koristili tudi zavarovanci, ki ne bi bili več zaposleni v Policiji – vendar tudi le do višine zneska na njihovem računu oz. sorazmernega deleža zavarovane dobe (upoštevanje prenizko prispevno stopnjo v preteklem obdobju). Zaradi proračunskih težav Republike Slovenije se s predlogom člena v prehodnih določbah predvideva tudi odložitev ustanovitve sklada do obdobja višje gospodarske rasti oz. odložitve za dve leti od uveljavitve ZODP. Prav tako predlagamo, da se 97. člen »dodatno pokojninsko zavarovanje« črta iz predloga ZODP. Obrazložitev: Prispevna stopnja za poklicno zavarovanje se določi na podlagi kolektivne pogodbe iz predlaganega sedmega odstavka 93. člena in se spreminja glede na pričakovano poklicno pokojnino. Za »defined benefit plan« (plan z določenimi izplačili) je značilno, da se prispevki določajo glede na pričakovana izplačila, ki bodo eventuelno uresničeni. Ker bi bila v tem primeru pričakovana poklicna pokojnina znana (najmanj 80% povprečja plač v 15 letih), bi jo delodajalec oz. upravitelj sklada lahko izračunal v vsakem trenutku. Ko bi vrednost pokojninskih sredstev presegla sedanja in prihodnja izplačila za zaposlene, se bi delodajalec na podlagi kolektivne pogodbe in pokojninskega načrta odzval z zmanjšanjem prihodnjih prispevkov. Prispevke v tako opredeljene načrte bi predvidoma prispeval izključno delodajalec. 6 2. Uveljavitev ZPIZ-2 in upoštevanje možnosti v okvirih veljavnega zakona Z upoštevanjem navedb iz prejšnjega točke, da sedanji sistem poklicnega zavarovanja (kljub popravkom v ZPIZ-2 in dvigom prispevne stopnje) ne omogoča pričakovanega poklicnega upokojevanja, ker je na računih zavarovancev premalo sredstev, je potrebno najti rešitve, ki bodo omogočala pričakovane pokojnine policistom in prav tako delodajalcu zagotavljale učinkovito reševanje težav zaradi staranja. Ker ZPIZ-2 za upravljanje sklada obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja določa s prvim odstavkom 210. člena kot edinega upravljavca takšnega sklada KAD, brez spremembe ZPIZ-2 ni možnosti za ustanovitev posebnega pokojninskega sklada za policiste. Zato preostane le možnost ustanavljanja podobnega sklada, ki ne bi bil neposredno vezan na poklicno upokojevanje, temveč bi bil ustanovljen z namenom popravljanja socialnega statusa policistov ob upokojitvi. Poimenovali bi ga »solidarnostni sklad« in bi bil namenjen tudi za izplačevanje nadomestil policistom, ki zaradi starosti ali zdravstvene nezmožnosti ne bi mogli več opravljati poklica: "93. člen (solidarnostni sklad) (1) Minister za notranje zadeve ustanovi solidarnostni sklad za namen solidarnostne pomoči policistom ob upokojevanju ali ob nezmožnosti opravljanja poklica. Sredstva solidarnostnega sklada se zagotavljajo z letnim proračunom Ministrstva za notranje zadeve. (2) Storitve upravljanja sklada obsegajo: zbiranje sredstev solidarnostnega sklada, upravljanje s premoženjem sklada; izplačevanje nadomestil in solidarnostnih pomoči. (3) Upravičenec do solidarnostne pomoči iz solidarnostnega sklada je zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki je najmanj 16 let opravljal naloge pooblaščene uradne osebe v Policiji in je izpolnil pogoje za poklicno upokojitev po pokojninskem načrtu. (4) Solidarnostna pomoč se odmeri glede na število let opravljanja nalog pooblaščene uradne osebe v Policiji in sicer za 15 let v višini desetkratnika osnove plače zadnjega delovnega mesta policista, nato za vsako začeto leto pol osnovne plače zadnjega delovnega mesta policista do izpolnitve pogojev za poklicno upokojitev. (5) V primeru pogodbene odpustitve starejšega ali zdravstveno nezmožnega policista je slednji upravičen do nadomestila v breme solidarnostnega sklada do pridobitve pogojev za poklicno upokojitev. Višina nadomestila je enaka pokojnini, ki bi jo upravičenec prejemal ob izpolnitvi pogojev za pridobitev poklicne pokojnine. Postopek pogodbene odpustitve se začne na predlog pristojne službe Policije. 7 (6) Upravljanje solidarnostnega sklada ter pogoji izplačevanja nadomestil in solidarnostne pomoči se dogovorijo s kolektivno pogodbo med delodajalcem in reprezentativnimi sindikati iz XX. člena tega zakona." V prehodne določbe pa bi zapisali člen: "xx. člen Minister za notranje zadeve ustanovi poseben solidarnostni sklad v dveh letih od uveljavitve tega zakona." Obrazložitev: Solidarnostno pomoč, ki bi jo upravičenec prejel ob poklicni upokojitvi, bi spodbujale poklicno upokojitev policistov in omogočile njihov lažji prehod do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. V prejšnji točki je že navedeno, da podobno rešitev poznajo že pri upokojevanju policistov v Italiji. Ker se bodo v primeru uveljavitve ZPIZ-2 pokojninski načrti spremenili in predvidoma dvignili starostni pogoj poklicnega upokojevanja, so pogoji upokojevanja v tem trenutku zelo negotovi. Če predvidevamo, da bo povprečni policist, ki je sklenil delovno razmerje v Policiji v letu 2011 in ima 23 let, bo pri 55-ih letih z 32 leti delovne dobe pridobil 8 let dodane dobe (skupaj pokojninske dobe 40 let) ter izpolnil pogoje za poklicno upokojitev. Ob predvideni prispevni stopnji 10,55 bi morala po aktuarskih izračunih KAD sredstva zadoščati za minimalno poklicno pokojnino v višini 435,69 EUR za dobo petih let (starostna upokojitev pri starosti 60 let). Ob 32-ih letih dela kot policist bi ob poklicni upokojitvi prejel solidarnostno pomoč v višini 14,5 osnovnih plač zadnjega delovnega mesta. Do sredstev iz solidarnostnega sklada bi bili tako upravičeni tudi policisti, ki ne bi bili zaradi starosti ali bolezni več zmožni opravljati nalog policista - v tem primeru bi bili pogodbeno odpuščeni (s strinjanjem na podlagi pogodbe). Obrazložitev je enaka kot pri predlogu nadomestila predčasne upokojitve iz prejšnje točke. Finančna sredstva bi Ministrstvo za notranje zadeve delno zagotavljajo preko proračuna R Slovenije, delno jih bi Policija lahko zagotavljala sama z izvajanjem storitev (npr. varovanja javnih prireditev, izposoja opreme, svetovanja, izvajanje nadstandardnih varnostnih storitev, idr.). Upravljanje s solidarnostnim skladom ter pogoje izplačevanje nadomestil bi se določili s kolektivno pogodbo med delodajalcem in reprezentativnima sindikatoma. Zaradi finančnih učinkov na proračun Ministrstva za notranje zadeve predlog člena v prehodnih določbah predvideva tudi odložitev ustanovitve solidarnostnega sklada za dve leti od uveljavitve ZODP. 8 Prav tako predlagamo, da se prvi odstavek 97. člena »dodatno pokojninsko zavarovanje« predloga ZDOP spremeni in glasi: (1) Policiste, ki v skladu z aktom o organizaciji in sistemizaciji opravljajo naloge, ki so povezane z nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje, in ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, policija obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v V. skupini pokojninskega načrta dodatnega zavarovanja oziroma se jim obračuna in plača prispevek za poklicno zavarovanje najmanj v višini 12,60% od osnove. Obrazložitev: Prispevek delodajalca za poklicno zavarovanje bi ob sedanji predvideni prispevni stopnji 10,55 po aktuarskih izračunih KAD zadoščal za minimalno poklicno pokojnino v višini 435,69 EUR kar bi policiste sililo v podaljševanje delovne dobe, saj navedena pokojnina ne zadošča za dostojno upokojitev. Višina pričakovane poklicne pokojnine bi morala biti v višini starostne pokojnine, da bi se policisti lahko odločali za poklicno upokojitev. Zato je upravičeno, da se vsem policistom zviša prispevna stopnja na 12,60% plače, medtem ko se v skladu z drugim odstavkom tega člena policistom pilotom, ki imajo že tako prispevno stopnjo, primerno zviša. Pri slednjih se pojavlja še večji problem podaljševanja delovne dobe (ZPIZ-1 je z dodano dobo treh mesecev na leto izenačil vse poklice in ZPIZ-2 tega ne popravlja), saj bodo po 50-em letu starosti vse težje obdržali zahtevane licence. Diferenciacija policistov je po mnenju Sindikata policistov Slovenije nevarna, saj se z občasno večjo nevarnostjo pri delu lahko srečajo prav vsi policisti, ne glede na delovno mesto in enoto, v katero so razporejeni. S sindikalnimi pozdravi, Franci FRANTAR Generalni sekretar SPS POSLANO : - naslovu, - arhiv. 9