v družbi Magazin pokojninske družbe najboljših November 2012 Andrej Vindiš: »Časa ni mogoče zavrteti nazaj. Zato je dragocen vsak dan!« Zakaj se ne bi veselili upokojitve? Povprečna neto plača v juniju tega leta je bila 979 evrov, v istem mesecu pa je povprečna starostna pokojnina znašala 613 evrov. Če upoštevamo vse pokojnine, poleg starostne še denimo vdovske in invalidske, znese povprečje zgolj 563 evrov. Razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo tako znaša slabih 63 odstotkov, razmerje med povprečno pokojnino - upoštevaje vse pokojnine - in povprečno plačo pa zgolj dobrih 57 odstotkov. Lojze Grobelnik, predsednik uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Povprečen upokojenec se po upokojitvi sooči s 40-odstotnim upadom prejemkov, kar bistveno vpliva na njegovo kupno moč. V denarnih enotah to pomeni, da bo moral povprečen upokojenec svojo mesečno potrošnjo zmanjšati za približno 400 evrov. Če k plači prištejemo še povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo, še kakšen evro več. Če pa upoštevamo, da se družinska člana upokojujeta v zelo kratkem časovnem razmiku, je treba družinske izdatke v povprečni družini v kratkem obdobju oklestiti za več kot 800 evrov. Takšen rez v družinsko potrošnjo pa ni mogoč brez odrekanja dotlej samoumevnim sestavinam življenjskega standarda. Nazadovanje v mesečnih prejemkih je mogoče ublažiti z doživljenjskimi pokojninskimi rentami, ki so namen in cilj prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Povprečna dodatna pokojninska renta, ki jo danes, po zgolj desetih letih varčevanja, izplačujemo v Moji naložbi, znaša 44 evrov oziroma dobrih 7 odstotkov povprečne pokojnine. To pomeni, da se skupni prejemki povprečnega upokojenca gibljejo med 62 in 67 odstotki plače, kar je zelo blizu primerni pokojnini po merilih OECD. Z daljšim obdobjem varčevanja je mogoče pričakovati še višje dodatne pokojninske rente, ki bodo bodočim upokojencem omogočale "mehkejši" prehod v tretje življenjsko obdobje. Vsebina 4 Osebne izkušnje zavarovancev Moje naložbe 8 10 Aktualno o rentah Varčevanje in davčne olajšave 13 Poslovanje Moje naložbe 14 Komentator v gosteh: Marijan Papež 15 Odgovori na aktualna vprašanja dr. Igor Pšunder, član uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Izdala: Produkcija: Moja naložba pokojninska družba d.d. Skupina Nove KBM Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor Večer d.d., PRPLUS Naklada: 80.000 izvodov Foto: Arhiv MN, Igor Napast, Robert Balen, Janko Rath Mnenja naših zavarovancev Štefka Kraut: »Če res ni nujno, sredstev Štefka Kraut se je upokojila letos, zaposlena je bila v Palomi, tovarni papirja Sladki Vrh, kjer je s prispevkom delodajalca več let varčevala za dodatno pokojnino. Kaj zdaj, ko že uživa zaslužen pokoj, meni o dodatnem pokojninskem zavarovanju? Mnenja naših zavarovancev ne dvigujte predčasno!« Garantirane dobe izplačevanja lahko omogočijo majhne radosti kar lepo število let. Kako dolgo ste bili dodatno pokojninsko zavarovani in zakaj ste se odločili za to zavarovanje? "Dodatno pokojninsko zavarovanje sem sklenila pred desetimi leti, ko so nam v podjetju Paloma, kjer sem bila zaposlena, predstavili to možnost. Še posebno sem bila navdušena, ko so nam povedali, da bo dobršni del premije plačalo podjetje." Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste se v to vključili, in ali so dosežena? "Takrat pravzaprav še nisem resno razmišljala o tej renti, saj sem imela pred seboj še kar nekaj let aktivne službe.« Kaj vam pomeni renta, ki jo sedaj prejemate? Vam olajša plačevanje rednih mesečnih stroškov? Si morda zaradi nje lahko privoščite počitnice, ki si jih sicer ne bi mogli, morda kaj podobnega? Martin Pograjc: »Prepričala me je zdrava Martin Pograjc je zaposlen v podjetju Silgan kovinska embalaža Ljubljana, kjer je tudi predsednik sveta delavcev. Skupaj s sodelavci že vrsto let namensko varčujejo za dodatno pokojnino. Zaupal nam je svoje poglede na dodatno pokojninsko varčevanje. "Ta renta mi bo enkrat v letu omogočila kakšen priboljšek, najverjetneje kakšen obisk toplic." Kaj bi svetovali tistim, ki danes razmišljajo o svoji pokojnini in dodatnem pokojninskem zavarovanju? Bi se danes še enkrat odločili za dodatno pokojninsko zavarovanje? "Vsem bi svetovala, naj o dodatnem pokojninskem zavarovanju razmišljajo dovolj zgodaj. Če bi imela možnost, bi se gotovo ponovno in čim prej odločila za dodatno pokojninsko zavarovanje." Kako ocenjujete odločitve nekaterih, ki se odločajo za dvig privarčevanih sredstev? Menite, da je to pametna odločitev? Ali bi jim lahko kaj svetovali, morda sporočili? "Vsem bi svetovala, da če res nujno ne potrebujejo privarčevanih sredstev, naj jih ne dvignejo predčasno. Kajti ko bodo upokojeni, jih bodo še kako potrebovali." pamet. Bilo bi nesmiselno ne sodelovati!« Kako dolgo že namensko varčujete za dodatno pokojninsko zavarovanje? "Namensko varčujem že od začetka leta 2004." Zakaj ste se za to odločili, kdo vas je prepričal? "Prepričala me je zdrava pamet. Delodajalec že od začetka participira pri vplačilih, tako da bi bilo po mojem mnenju nesmiselno ne sodelovati." Ste zadovoljni ali celo presenečeni nad privarčevano vsoto? "Kar je najpomembneje: privarčevana vsota vsako leto raste. Če si realen, potem veš, da zadovoljstvo raste sorazmerno z vložkom." Kakšno vlogo je pri vaši odločitvi za dodatno pokojninsko zavarovanje imela odločitev delodajalca, da prispeva del sredstev za vaše dodatno pokojninsko zavarovanje? "Veliko … Na začetku delovne poti se ti upokojitev zdi kot neki zelo oddaljen in abstrakten pojem. Sprašuješ se, zakaj bi se moral že danes odpovedovati za trenutke, ki sledijo čez 40 let. Ko pa vidiš, da se je tudi delodajalec pripravljen odreči delu dobička, veš, da zadeva ni tako brezzvezna." Ste kot predsednik sveta delavcev morali svoje kolege prepričevati za dodatno pokojninsko varčevanje ali so se sami zavedali pomena in prednosti tega varčevanja? "Kot predsednik sveta delavcev v podjetju sem opazil, da so starejši zaposleni bolje ozaveščeni glede dodatnega pokojninskega zavarovanja, kar je po svoje logično. Mlajši ali tisti, ki na novo stopajo v delovno razmerje, pa se srečujejo s podobnimi dilemami, kot sem se jaz pred več kot osmimi leti. Delodajalci, ki prispevajo del sredstev k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju, bi morali to bolj 'agresivno' prikazati kot boniteto delovnega mesta." Kako komentirate odločitve nekaterih, da sredstva, ki so jih leta varčevali za dodatno pokojnino, porabijo za nakup avta, potovanje, obnovo hiše? "Vsak je svoje sreče kovač. Če nekoga osreči novi avto, je drugemu dovolj že kavica in prijeten klepet s prijatelji. Sredstva so po mojem mnenju strogo namenska – dodatek k pokojnini. Še posebno danes, ko splošno stanje v družbi ni cvetoče in se pravila upokojevanja zaostrujejo, je nujno potrebno imeti neko trdno finančno konstanto v življenju." Veliko naših zavarovancev že prejema rento in so več kot zadovoljni. Kdaj boste vi med njimi in kaj menite, koliko mesečnih stroškov boste v pokoju lahko poplačali s privarčevano rento? 10, 20, 30 odstotkov ali več? Ali nameravate rento porabiti za potovanja, izobraževanja, kot to počno nekateri naši sedanji rentniki? "Informativni izračun kaže, da bom šel v pokoj okoli leta 2040, če pa vam povem po pravici, se z datumom moje upokojitve ne obremenjujem. Bi pa želel, da bi privarčevana renta preko Moje naložbe zadoščala za poplačilo mesečnih stroškov v višini vsaj 20 odstotkov. Tako privarčevana sredstva bom namenil izboljšanju življenjskega standarda v zrelih letih, pa naj bodo to izobraževanja, potovanja ali aktivno druženje z vnuki …" Mnenja naših zavarovancev Mnenja naših zavarovancev Andrej Vindiš: »Časa ni mogoče zavrteti nazaj. Zato je dragocen vsak dan!« Andrej Vindiš ima 35 let, kot elektrotehnik je zaposlen v Energetiki Maribor, sicer pa mož in oče dveh otrok. Že deset let dodatno pokojninsko varčuje pri pokojninski družbi Moja naložba. Gotovo spada med tiste zavarovance Moje naložbe, ki bodo čez 25 let, ko se bodo predvidoma upokojili, imeli razlog za zadovoljstvo. Brezskrbno uživanje v zasluženem pokoju mu bodo omogočila privarčevana sredstva iz dodatnega pokojninskega zavarovanja pri pokojninski družbi Moja naložba. Že do sedaj privarčevana sredstva ga navdajajo z zadovoljstvom, tudi zaradi tega, ker se je pomembna vsota denarja nabrala tako rekoč skoraj neopazno. Mesečni znesek, ki ga namenja za dodatno pokojninsko zavarovanje, bi lahko zapravil za nepomembnosti. A je namesto tega s pomočjo svojega delodajalca vsak mesec nalagal na varčevalni račun in lahko bi rekli, da se je zgodil »majhen čudež«. Danes ima privarčevanih toliko sredstev, da že lahko mirneje pričakuje pokoj, toliko bolj, ker se zaveda, da bo ta znesek med delovno dobo še naraščal. Za dodatno pokojnino ste začeli varčevati pred desetimi leti, ko ste bili stari šele 25 let. Ste se takrat zavedali, da boste varčevali tako dolgo in da boste privarčevali toliko? »Ne, niti v sanjah. Mislil sem, da bo trajalo le nekaj časa in da se ne bo tako pozitivno razvijalo.« Zakaj ste se odločili za dodatno pokojninsko zavarovanje in kaj oziroma kdo je za tako odločitev najbolj zaslužen? »Odločitev ni bila težka, ker mi je dodatno pokojninsko zavarovanje začel plačevati delodajalec. In danes sem vesel, da je bilo tako, čeprav se takrat sploh nisem zavedal pomena varčevanja za pokojnino oziroma dodatnega pokojninskega varčevanja.« Torej je dejstvo, da vaš delodajalec prispeva sredstva za vašo dodatno pokojnino, najpomembneje vplivalo na vašo odločitev za varčevanje? »Da, naš delodajalec namreč prispeva 100% delež sredstev za mojo dodatno pokojnino. Brez zavedanja delodajalca o pomenu dodatnega pokojninskega zavarovanja danes verjetno ne bi imel privarčevanih toliko sredstev za pokojnino. Z leti pa je tudi pri meni samem vedno bolj dozorevalo spoznanje o nujnosti varčevanja za pokoj.« »Seveda se jim zdi smiselno, saj se nam je vsem v teh letih nabrala kar zajetna vsota denarja za dodatno pokojnino in le redki se odločajo za dvig.« Vas kdaj mika, da bi privarčevani denar predčasno dvignili in porabili za denimo nakup avtomobila, potovanje okoli sveta, opremo stanovanja ...? »Zamika me, vendar prevlada razum, ker mislim, da je vseeno bolj pametno varčevati za svojo prihodnost.« Kaj menite o tem, kar počnejo nekateri, da po desetletju varčevanja denar dvignejo in porabijo za enkratni nakup potrošniških dobrin? Jim bo žal ali so storili pametno potezo? »Sam mislim, da to ni smiselno. Ampak najbrž jih je v to prisilil težek socialni status. Morda so postali brezposelni …« Kaj svetujete tistim, ki so šele pričeli delati in se odločajo, ali naj dodatno pokojninsko varčujejo? Naj vsak mesec nekaj evrov namenijo za čas, ko bodo v pokoju, ali naj jih porabijo za pivo, cigarete ali kake druge mimobežne priboljške? »Svetujem jim, da naj se čim hitreje odločijo in pričnejo varčevati. Časa ni mogoče zavrteti nazaj, zato je dragocen vsak dan.« Bi se vi danes, v nekoliko bolj kriznem času kot pred desetimi leti, ko ste začeli varčevati, ponovno odločili za varčevanje za dodatno pokojnino? »Vsekakor bi začel varčevati za dodatno pokojnino.« Že imate načrt, kako boste rento porabili? »Ne, upam le, da jo bom lahko dobro izkoristil.« Kako vaši sodelavci ocenjujejo dodatno pokojninsko zavarovanje? Se jim to varčevanje zdi smiselno? Si je kdo od njih pred desetletjem sploh predstavljal, da se lahko skorajda »neopazno« nabere zajetna vsota denarja? Menite, da bi morala država tako obliko varčevanja spodbujati in ohranjati? »Da, država bi morala to obliko varčevanja spodbujati, in upam, da ji jo bo kljub tej krizi uspelo ohraniti.« rovati svoje zaposlene, sam lahko sklene individualno pokojninsko zavarovanje). Po ugotovljeni pozitivni davčni osnovi (točka 13.) vpiše vplačane premije za zaposlene za preteklo leto pod točko 15.9. S tem zniža osnovno za dohodnino, posledično so tudi akontacije dohodnine v tekočem letu nižje. Aktualno ob koncu leta ... Vplačila do maksimalne premije (kolektivno zavarovanje) Uveljavljanje davčnih olajšav za delodajalca nato pa jih kot davčno olajšavo pod točko 15.12 zopet vnesti v vplačanem znesku za preteklo leto. S tem se zniža osnova za davčno olajšavo (tabela spodaj). Ob davčni izgubi se davčna olajšava ne koristi. Večina zavarovancev ne izkoristi možnosti, da si lahko sami doplačajo premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje do maksimalne premije. Zaposleni lahko doplačajo premijo do konca decembra 2012, in to le razliko med maksimalno premijo in premijo, ki jo je zanje vplačal delodajalec. Nakazilo se izvede preko katerekoli banke z izpolnitvijo UPNnaloga. Delodajalec (bodisi podjetje ali samostojni podjetnik) uveljavlja vplačane premije za dodatno pokojninsko zavarovanje v: • obračunu davka od dohodka pravnih oseb ali • obračunu davka iz dejavnosti. Še pred obračunom mora na Davčno upravo RS do konca januarja poslati datoteko VIRPN2.DAT, kjer so poleg osnovnih podatkov o delodajalcu prikazani letni podatki o vplačani premiji in plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posameznega zaposlenca. S tem lahko že delodajalci preverijo, da so vplačane premije v okviru davčnih olajšav. Samostojni podjetniki konec leta oddajajo obračuna davek iz dejavnosti in v davčno napoved najprej vpišejo vse odhodke, nato pa v točki 6.23 izločijo iz odhodkov vplačane premije za zaposlene (samostojni podjetnik se kolektivno ne more zavarovati, sme pa kolektivno zava- Individualna vplačila premije Če želi posameznik plačati premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje in še nima sklenjene police za dodatno pokojninsko zavarovanje, lahko na brezplačni telefonski številki 080 29 29 pridobi vse informacije. Lahko pa na internetni strani natisne pristopno izjavo, jo izpolni in pošlje na naslov pokojninske družbe. Pristopna izjava je na http://www.moja-nalozba.si/index.php?id=71. Plačilo premije se izvede preko UPN-obrazca. Pri oddaji obračunov za davek od dohodka pravnih oseb je treba po vpisu odhodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih (v odhodke je pri plačah zajeta tudi vplačana premija za dodatno pokojninsko zavarovanje), izločiti vplačane premije v preteklem letu pod točko 6.22 (nepriznani odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni v skladu z zakonom o dohodnini). Treba je poudariti, da se vplačane premije obravnavajo kot davčna olajšava, torej jih je treba kot stroške oziroma odhodke najprej izločiti in povečati osnovo za davek, Obračun davka in davčne olajšave + Prihodki - Odhodki - izločitev premij v rubriki nepriznani odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni v skladu z Zakonom o dohodnini, kar povečuje odhodke = Davčna osnova (prihodki - odhodki) - znižanje za davčno olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje = Osnova za davek od dohodka pravnih oseb ali za dohodnino (davčna osnova zmanjšana za davčne olajšave) Spremljanje stanja na osebnem računu Vsi zavarovanci, ki želijo mesečno spremljati stanje na osebnem računu, se lahko na to prijavijo z izpolnitvijo obrazca Naročilo za storitev SMS-stanja na osebnem računu. Pred izpolnitvijo obrazca je treba prebrati Splošne pogoje, podpisan obrazec pa poslati na Moja naložba, d.d. – Skupina Nove KBM, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Mesečno boste po opravljenih pripisih dobili v obliki SMS-obvestila stanje na osebnem računu. Obrazec je na spletni strani Moje naložbe na povezavi: http://www.moja-nalozba.si/index.php?id=94 Vsi komitenti Nove KBM, ki uporabljajo Bank@net, lahko spremljajo stanje na osebnem računu. V kategoriji Naložbe je treba aktivirati storitev, nato pa lahko spremljate stanje na osebnem računu in vplačane premije po letih. Moja renta Moja renta Aktualno o rentah: Daljše varčevanje se obrestuje Kmalu bosta pretekli že dve leti, odkar smo pričeli izplačevati dodatne pokojninske rente iz naslova varčevanja v drugem pokojninskem stebru. Aktualne razmere, tako že vrsto let trajajoča kriza kot osebne stiske številnih posameznikov, žal pogosto s skepso potiskajo na stran razprave o pomenu dodatnih pokojninskih rent. Kot kažejo podatki, neupravičeno. Zato da bi posameznik lahko pričel prejemati dodatno pokojninsko rento, morajo biti izpolnjeni trije pogoji hkrati. Ni dovolj, da posameznik varčuje zgolj deset let. Istočasno mora biti star vsaj 58 let in upokojen. Navedeni pogoji veljajo za ženske in moške. Koliko je prejemnikov rent mag. Uroš Ornik, izvršni direktor uprave Zelo malo zavarovancev je doslej izpolnilo (ali izpolnjuje) vse tri predpisane pogoje. Vseh podatkov, predvsem tistih, kdo izpolnjuje pogoje za upokojitev oziroma ali jih kmalu bo, tudi pogosto nimamo na razpolago. Vendar kljub temu velja, da se že danes za izplačilo v obliki dodatne pokojninske rente odloči najmanj četrtina tistih, ki izpolnjujejo pogoje za to. Za prejemanje rente se je odločilo več kot 120 zavarovancev. Med takimi, ki izpolnjujejo vse pogoje za pričetek prejemanja dosmrtne pokojninske rente, je sicer precej posameznikov, ki so dejansko varčevali manj kot deset let, nekateri tudi zgolj leto ali dve. Kako je to mogoče? Kmalu po začetku varčevanja so se upokojili; ker jim je premijo plačeval delodajalec, te ugodnosti po upokojitvi seveda niso bili več deležni. Zato so se na takšnih osebnih računih zbrala sredstva, ki tudi po desetih letih varčevanja ne zadoščajo za izplačevanje smiselnih zneskov rent. Ti posamezniki se ob upokojitvi raje odločijo za dvig sredstev v enkratnem znesku. Kakšne rente obstajajo Vse rente iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so dosmrtne, prejemali naj bi jih poleg pokojnine iz obveznega Kolikšne so rente Renta brez garantiranega obdobja izplačevanja Upokojitev Izračun višine rente Pričakovana življenjska doba Doživljenjsko izplačilo Doživljenjsko izplačilo Dosmrtna renta z garantiranim obdobjem izplačevanja Izračun višine rente Upokojitev Pričakovana življenjska doba Garantirana doba Doživljenjsko izplačilo Doživljenjsko izplačilo zavarovanja (mesečno) in si tako z višjo "skupno" pokojnino izboljšali življenjski standard v pokoju. Renta se lahko izplača tudi v polletnih ali letnih zneskih. Ob tem navedimo podatek, da se je skoraj dve tretjini zavarovancev (62 odstotkov) odločilo za mesečno prejemanje rente. Zavarovanci pri Moji naložbi lahko izbirajo med naslednjimi tipi rent: enakomerno rento, enakomerno rento z garantiranim obdobjem in naraščajočo rento z garantiranim obdobjem ali brez. Renta upravičencu Garantirano obdobje izplačevanja pomeni, da se renta zavarovancu izplačuje do konca njegovega življenja, vendar najmanj garantirano število let (glej shemo). V primeru smrti zavarovanca pred iztekom garantiranega števila let (denimo, da je to 15 let) do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovanec. Če zavarovanec živi dlje od garantiranega obdobja izplačevanja, pa rento prejema še naprej, vse do konca svojega življenja. Da je odločitev za rento z garantiranim obdobjem izplačevanja zelo smiselna, meni kar 85 odstotkov prejemnikov rent. Toliko se jih namreč odloči zanjo. Rente še zdaleč niso nizke. Ta čas zavarovancem izplačujemo rente v povprečju 44 evrov mesečno, kar ustreza približno 5 odstotkom njihovih pokojnin iz obveznega zavarovanja. Med zavarovanci, ki prejemajo rento, najdemo zelo različne življenjske primere: ljudi, ki so v zaposlitvi prejemali relativno visoke plače, in ljudi, katerih plače so bile nizke. Posledično se razlikujejo tudi njihove pokojnine. V praksi pogosto velja, da se razlike v plačah ne odražajo tudi v varčevalnih premijah dodatnega pokojninskega zavarovanja. In tako se pogosto, ne glede na razlike v plačah, tudi ne razlikuje višina dodatne pokojninske rente. Zato med prejemniki rent velja, da najnižji delež rente v pokojnini znaša 2 odstotka, najvišji pa kar 13 odstotkov. Pomen rent v prihodkih upokojenca tako že danes ni zanemarljiv in bo sčasoma pomembno rasel. Dlje časa ko bomo varčevali, višji bodo prihranki in višja bo dodatna pokojnina. Le vztrajati je treba. Oglejte si informativni izračun Na naši spletni strani www.moja-nalozba.si se lahko poigrate s številkami v informativnem izračunu. Uporaba predpostavk je nujna, ključnih niti ne moremo dovolj zanesljivo predvideti. Izračuni temeljijo na trenutno veljavnih pogojih, renta pa se bo izračunala po pogojih, ki bodo veljali ob upokojitvi. Omejitev velja tudi za zbrana sredstva: če se bo zavarovanec upokojil šele čez deset let, bodo tudi privarčevana sredstva ustrezno višja, zato v teh primerih sklepanje o višini rente ob trenutno privarčevanih sredstvih v bistvu ni primerno. Dobro je vedeti Dobro je vedeti Varčevanje in davčne olajšave Kriza je, in to za vse. Zato je še toliko bolj pomembno, da ne spregledate davčnih olajšav, ki vam jih omogoča dodatno pokojninsko zavarovanje. Te se zmeraj nanašajo na plačnika: posameznika, delodajalca ali oba hkrati, če seveda oba vplačujeta premije. Za lažjo ilustracijo smo pripravili konkreten primer. Ko je vplačnik premij posameznik Ko premije plačuje posameznik in si to plačuje iz neto plače, je upravičen do davčne olajšave, in sicer znižanje osnove za dohodnino za leto, v katerem je bila plačana premija. Posameznik, ki ima mesečno denimo 1500 evrov bruto plače, dobi pri poračunu dohodnine vrnjenih 284 evrov, za premije v celem letu pa plača 1052 evrov. Davčna olajšava torej znaša kar 27 odstotkov. Posameznik v tem primeru vsak mesec vplačuje maksimalno premijo v višini 88 evrov, kar v dvanajstih mesecih znese 1052 evrov vplačil (slika desno zgoraj). Pri informativnem izračunu dohodnine bo prejel vračilo dohodnine na transakcijski račun v višini 284 evrov, saj je vplačana premija deležna davčne olajšave v višini dohodninskega razreda. V tabeli desno (v sredini) je prikazana plačilna lista za tega posameznika ter nato letni informativni izračun dohodnine, kjer zaradi plačila premij za dodatno pokojninsko zavarovanje za celo leto v višini 1052 evrov dobi vrnjeno davčno olajšavo v višini 27 odstotkov. Davčne olajšave in dohodninski razredi Davčne olajšave opredeljuje ZPIZ-1 Po sedanji zakonodaji poznamo v Sloveniji tri dohodninske razrede: 16-odstotnega, 27-odstotnega in 41-odstotnega. Mesečna bruto plača do 1184 evrov sodi v 16-odstotni dohodninski razred, če v letu prejemamo le plačo in nimamo drugih dohodkov ter olajšav. Mesečna bruto plača med 1185 in 2022 sodi v 27-odstotni dohodninski razred, če v letu prejemamo le plačo in nimamo drugih dohodkov ter olajšav. Bruto plača nad 2023 pa sodi v 41-odstotni dohodninski razred. ZPIZ-1 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list št. 109/2006) določa, da se za vplačane premije za dodatno pokojninsko zavarovanje pridobijo davčne olajšave (292. člen omenjenega zakona). ZPIZ-1 tudi določa, da je višina premije, ki je predmet davčne olajšave omejena, in sicer na: 2755,71 evra letno in hkrati ne več kot 5,844 odstotka bruto plače posameznika. Če so vplačane premije višje od omenjenega zneska, se lahko davčna olajšava uveljavi le za omenjeni znesek. Zaradi davčne olajšave, ki spodbuja dodatno pokojninsko zavarovanje, se del premije pri informativnem izračunu dohodnine vrne plačniku premije posamezniku. Vračilo premije je odvisno od dohodninskega razreda. Tisti, ki sodijo v prvi (16-odstotni) dohodninski razred, dobijo vrnjenih 16 odstotkov vplačane premije, tisti, ki sodijo v drugega (27-odstotni), dobijo zaradi davčne olajšave vrnjenih 27 odstotkov vplačane premije, tisti, ki sodijo v tretji (41-odstotni) dohodninski razred, dobijo vrnjenih 41 odstotkov vplačane premije, kar je predstavljeno v tabeli na strani 12. mag. Mojca Gornjak, pooblaščenka uprave Davčno olajšavo lahko izkoristi plačnik premije, torej posamezniki, ki premijo plačujete iz neto plače, ali podjetje. Prednost pri izkoriščanju davčne olajšave ima podjetje, kar pomeni, da lahko posameznik uveljavlja le olajšavo za tisti del premije, ki ostane med zgoraj omenjenim zneskom in plačano premijo delodajalca. In z leti se nabere veliko Če posameznik, ki ima bruto plačo 1500 evrov, mesečno plačuje premije za dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 87,66 evra (maksimalna premija), bo po enem letu s skladu s pokojninskim načrtom imel na osebnem računu po odbitih vstopnih stroških in upravljavski proviziji Časovni prikaz vplačevanja premij in vračilo davčne olajšave Vplačana premija 1. mesec Vplačana premija 2. mesec Vplačana premija 3. mesec Informativni izračun dohodnine zaradi davčne olajšave ... do 12. mesec VRAČILO PREMIJE 88 € 88 € 88 € 88 € 31. 12. 2012 Vplačana premija: 1.052 € Vračilo dohodnine: -284 € Plačilna lista za mesec ter letni informativni izračun dohodnine Plačilna lista za mesec X 2012 Bruto plača Letni informativni izračun dohodnine 1.500,00 Bruto plača 18.000,00 Prispevki za socialno varnost -331,50 Prispevki za socialno varnost -3.978,00 Splošna davčna olajšava -269,04 Splošna davčna olajšava -3.228,48 Osnova za dohodnino 899,46 Osnova za dohodnino 10.793,52 Plačana akontacija dohodnine 170,98 Neto izplačilo 997,52 Premija za dodatno pokojnisko zavarovanje (5,844 % od bruto plače) Neto izplačilo s premijo ter dodanih donosih približno 1050 evrov. Po desetih letih bo privarčeval skoraj 12.000 evrov, po 20-ih več kot 28.000 evrov, po 30-ih letih skoraj 50.000 evrov. Moški, danes star 20 let (letnik 1992), ki se bo pri 60 letih upokojil leta 2052, bo varčeval 480 mesecev oziroma 40 let, kar predstavlja njegovo celotno delovno dobo. Po 40-ih letih bo privarčeval skoraj 79.000 evrov. Njegova dodatna pokojninska renta bo verjetno predstavljala okrog 50 odstotkov njegovih dohodkov (pokojnine) po upokojitvi (tabela desno). Plačnik premij je delodajalec Preračun na letno raven 87,66 909,86 Plačana akontacija dohodnine 2.051,76 Obračunana dohodnina 1.767,74 Premija za dodatno pokojnisko zavarovanje (5,844 % od bruto plače) 1.051,92 -284,02 Vračilo dohodnine Privarčevana sredstva* po letih in mesečna ali letna renta* za moškega starega 60 let Doba varčevanja v letih Mesečna (letna) doživljenjska renta Mesečna (letna) doživljenska renta z garantirano dobo 15 let Vplačana mesečna premija Stanje na osebnem računu 1 87,66 1.044,98 4,67 (54,65) 4,50 (52,81) 2 87,66 2.121,31 9,48 (110,94) 9,13 (107,20) 5 87,66 5.547,94 24,80 (290,15) 23,88 (280,37) 10 87,66 11.979,51 52,36 (612,92) 50,60 (594,19) 20 87,66 28.078,98 120,10 (1.406,58) 116,44 (1.367,47) Če za zaposlenega plačuje premije delodajalec (podjetje ali samostojni podjetnik), je delodajalec upravičen do naslednjih davčnih olajšav: 30 87,66 49.715,31 204,05 (2.392,19) 198,90 (2.336,97) 40 87,66 78.792,74 317,11 (3.719,21) 309,81 (3.641,04) • od premije se ne plačajo prispevki za socialno varnost, * pogoji so navedeni na spletni strani: http://www.moja-nalozba.si/index.php?id=92 Dobro je vedeti Naše poslovanje • premija se ne šteje kot izplačilo plače, Izračun maksimalne premije iz bruto plače ter vračilo dohodnine pri informativnem izračunu dohodnine • premije se upoštevajo kot olajšava pri davku od dobička pravnih oseb ali davku od dohodkov iz dejavnosti. Z drugimi besedami: če delodajalec plačuje premije za zaposlene v okviru davčne olajšave, se premija v celoti nakaže na osebne račune zaposlenih pri pokojninski družbi (bruto premija = neto premija). Podjetje je upravičeno do izkoriščanja davčnih olajšav, če je pristopilo k pokojninskemu načrtu, ki je odobren s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in če je pokojninski načrt vpisan v poseben davčni register pokojninskih načrtov. V podjetju pa mora biti v skladu z zakonom v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja vključenih povprečno najmanj 51 odstotkov vseh zaposlenih, ki so pri njem v delovnem razmerju. Ko premijo plačujeta oba Če premijo plačujeta oba, podjetje in zaposleni, se upošteva skupna premija, ki mora biti v okviru davčne olajšave (do 5,844 odstotka bruto plače posameznika, vendar za leto 2012 ne več kot 229,64 evra mesečno). Prednost pri uveljavljanju davčne olajšave ima delodajalec, posameznik lahko uveljavlja le razliko med premijo delodajalca in maksimalno premijo. Mesečna bruto plača 1 700 800 1.000 1.184 1.185 1.200 1.500 1.800 2.022 2.023 2.500 3.000 3.500 3.930 4.000 4.500 5.000 Mesečna maksimalna premija (5,844 % od bruto plače) Letna premija Dohodninski razred Vračilo dohodnine 2 = (1 x 5,844 %) 3 = 2 x 12 4 5=4x3 40,91 46,75 58,44 69,19 69,25 70,13 87,66 105,19 118,17 118,22 146,10 175,32 204,54 229,64 229,64 229,64 229,64 490,92 561,00 701,28 830,28 831,00 841,56 1.051,92 1.262,28 1.418,04 1.418,64 1.753,20 2.103,84 2.454,48 2.755,71 2.755,71 2.755,71 2.755,71 16 % 16 % 16 % 16 % 27 % 27 % 27 % 27 % 27 % 41 % 41 % 41 % 41 % 41 % 41 % 41 % 41 % -78,55 -89,76 -112,20 -132,84 -224,37 -227,22 -284,02 -340,82 -382,87 -581,64 -718,81 -862,57 -1.006,34 -1.129,84 -1.129,84 -1.129,84 -1.129,84 Poslovanje Moje naložbe v devetih mesecih tega leta Gospodarsko okolje, ki smo mu priča v zadnjih letih, predstavlja gotovo poseben izziv za družbe, ki delujejo v njem. Zato je toliko bolj spodbudno, da Moja naložba posluje skladno z načrti. Delež dvignjenih sredstev je manjši od pričakovanega Ključni izziv, s katerim smo se soočili v pokojninskih družbah in pri drugih izvajalcih prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, je možnost izrednega prenehanja in nenamenskega dviga sredstev, ki so se v desetih letih zbrala na osebnih računih zavarovancev. Delež zavarovancev Moje naložbe, ki so se odločili izkoristiti to možnost in so sredstva dvignili, je relativno majhen. Konec lanskega leta je bilo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Moji naložbi vključenih 35.267, konec septembra pa 34.001 zavarovancev. Število zavarovancev, ki so izstopili, je še nekoliko nižje, kot izhaja iz razlike med navedenima številkama, saj se jih je približno sto odločilo za dosmrtne dodatne pokojninske rente. Relativno malo dvigov se je odrazilo pri majhnem upadu vrednosti kritnega sklada prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja. S 128,1 milijona evrov se je znižal na 127 milijonov, kar je manj, kot smo načrtovali, v tretjem četrtletju pa je celo nekoliko zrasel. Prihodki devet odstotkov nad načrtovanimi Poziv zavarovancem pokojninske družbe Moja naložba V skladu s 346. členom Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 UPB4, objavljen v Uradnem listu RS, št. 109/2006) in 28. členom statuta Moje naložbe, pokojninske družbe, d. d. – Skupina Nove KBM (v nadaljevanju: pokojninska družba), uprava pokojninske družbe objavlja poziv zavarovancem pokojninske družbe, da najkasneje do petka, 23. novembra 2012, do 13. ure posredujejo pisne predloge za imenovanje treh članov nadzornega sveta družbe na predlog zavarovancev pokojninske družbe. Predlog s prilogami je treba posredovati v zaprti kuverti na naslov: Imenovanje članov nadzornega sveta bo opravljeno zaradi izteka mandata dosedanjim članom nadzornega sveta. Obrazec Izjava kandidata in pogoji za člana nadzornega sveta so objavljeni na spletni strani pokojninske družbe www.moja-nalozba.si, v rubriki novice. Pisni predlog mora vsebovati ustrezno obrazložitev, vključno s podpisano izjavo predlaganega kandidata, da se strinja s predlogom kandidature za članstvo v nadzornem svetu pokojninske družbe in da izpolnjuje pogoje za članstvo v nadzornem svetu iz 29. in 29. a člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar – UPB7, objavljen v Uradnem listu RS, št. 99/2010). Moja naložba, pokojninska družba, d. d. – Skupina Nove KBM, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 MARIBOR, s pripisom "Predlog za imenovanje člana nadzornega sveta - ne odpiraj". Nepravočasnih in nepopolnih vlog komisija nadzornega sveta pokojninske družbe ne bo obravnavala. Vloga ni pravočasna, če na sedež pokojninske družbe ne prispe do petka, 23. novembra 2012, do 13. ure. Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 02/229 29 12. Uprava: Lojze Grobelnik, predsednik dr. Igor Pšunder, član dr. Igor Pšunder, član uprave Ker je izstopov manj, kot smo načrtovali, in posledično vrednost kritnega sklada višja, so tudi prihodki družbe za devet odstotkov nad načrtovanimi in tudi za dobra dva odstotka višji kot v enakem obdobju leta prej. Odhodki iz poslovanja so se v primerjavi s preteklim letom malenkost zvišali, vendar vseeno ostajajo pod načrtovanimi. Zaradi tega je višji od načrtovanega tudi dobiček, ki ga izkazujemo v Moji naložbi, ki ob tričetrtletju že presega lanskega letnega. Gostujoči komentator Vprašali ste nas Kaj bi nam morala prinesti pokojninska reforma? »Odgovor na vprašanje je uresničitev temeljnih ciljev, s katerimi se najbrž ni težko strinjati: zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in dostojne pokojnine. Predlog ZPIZ-2 sledi cilju, da se vzpostavi pokojninski sistem, ki temelji na zavarovanju in je pravičen, pregleden in s tem finančno učinkovit. Zelo pomembno je tudi, da predlog temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, saj ohranja medgeneracijsko solidarnost, in da se reformira sedanji sistem ter se ne poskuša uvesti nov. Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) »Zelo pomembno je, da se zagotovi stabilen, zaupanja vreden sistem obveznega zavarovanja, ob katerem naj se razvijajo dodatne oblike zavarovanj, ki bodo lahko nadomestile del izpada prihodka za čas po zaključeni aktivni dobi. Iz obveznega zavarovanja naj bi bila zagotovljena dostojna pokojnina, skupaj z dodatnim zavarovanjem pa primerna.« Seveda se ob zastavljenih ciljih takoj zastavi vprašanje, kako po eni strani vzpostaviti finančno vzdržen sistem, po drugi strani pa zagotoviti dostojne pokojnine. V sedanji situaciji, ko se večina tistih, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, tudi upokoji in bi se najraje, predvsem ob predvidenih spremembah, še tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev, ter ob tem, da se preko upokojevanja rešuje tako imenovano mehko prisilno odpuščanje, bi težko pritrdili možnosti realizacije obeh zastavljenih ciljev. Upokojitev z malo pokojninske dobe namreč pomeni tudi nižjo pokojnino. Ob dejstvu, da se že tretje leto pokojnine usklajujejo po interventni zakonodaji, v letošnjem letu in najbrž tudi v naslednjih dveh pa tudi brez, lahko ugotovimo, da je veliko pokojnin kar oddaljenih od pojma dostojna pokojnina. Prvi korak, ki bi moral biti z ZPIZ-2 dosežen, je, da bi se ustavilo vsakoletno padanje razmerja med povprečnimi plačami in pokojninami. V času krize, v katerem smo, je kaj več težko zahtevati in pričakovati, saj bi bila za to potrebna dodatna sredstva, kar pa je v nasprotju z zagotovitvijo cilja finančne vzdržnosti. Pri tem bi bilo tudi zelo pomembno, da bi se upočasnila rast števila novih upokojencev na eni strani in vsaj v začetku ustavilo zmanjševanje števila zavarovancev ter kaj kmalu tudi povečevanje števila zavarovancev. Morda bo iz primera bolj jasno, kaj pomeni dejanski dvig upokojitvene starosti, ki bo posledica strožjih upokojitvenih pogojev, in kako je pomembno, da ZPIZ-2 prinese ta učinek. V letu 2011 je bilo novih starostnih upokojencev nad 20.000. Če bi se vsak od teh upokojil v povprečju tri mesece kasneje, bi ob povprečni starostni pokojnini nekaj nad 620 evrov v letu 2011 to pomenilo za preko 37 milijonov evrov (20.000 x 3 x 620) manj odhodkov za starostne pokojnine. Finančni učinek bi bil tudi na strani prihodkov, saj bi v povprečju še tri mesece dalj prispevali v pokojninsko blagajno. Pri marsikaterem posamezniku pa bi bil finančni učinek tudi v tem, da je plača precej višja od pokojnine, in pri nekaterih bi bil tudi odstotek za odmero pokojnine višji. Uveljavitev pokojninske reforme s strožjimi pogoji upokojevanja, podaljševanjem obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove, priznavanjem pokojninske dobe le ob plačilu prispevkov, zvišanjem zavarovalnih osnov in plačilom prispevkov za vse oblike dela je pomembna, a bo le majhen korak v primerjavi s tistim, ki ga lahko zagotovi oziroma mora zagotoviti predvsem gospodarska rast, brez katere bodo učinki pokojninske reforme pičli. Ali se prihranki pri Moji naložbi dedujejo? »V času varčevanja (do odločitve za rento) se vsa sredstva dedujejo. Ob odločitvi za rento je mogoče izbrati rento z garantiranim obdobjem izplačevanja (na primer 15 let). Renta se izplačuje do konca življenja zavarovanca, vendar najmanj garantirano število let. Če zavarovanec umre pred iztekom garantiranega obdobja, rento do izteka tega prejema upravičenec (dedič). Brigita Knehtl, vodja zavarovanj Ali je smiselno vztrajati v sistemu varčevanja PDPZ? »Dejstvo je, da državne pokojnine v prihodnje ne bodo zadoščale za pokritje vseh življenjskih stroškov. Že danes marsikateri upokojenec z vsemi napori krpa mesec z mesecem. Robert Majcen, vodja prodaje Posameznik se mora zavedati, da je varčevanje za prihodnost nujno potrebno. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje nam ponuja več prednosti. V večini primerov (v več kot 95 %) je zavarovanje organizirano kot kolektivno, kar pomeni, da premijo plačuje delodajalec v svoj strošek. Ponekod jo zaposleni plačujejo iz bruto plače, kar je davčno ugodneje, kot če bi premijo plačevali sami (bruto = neto). Možno je tudi doplačilo premije do maksimalne davčne olajšave iz neto plače, kar pomeni posebno olajšavo za posameznika pri njegovi dohodnini. Pri tem ne gre zanemariti zajamčenega donosa na vplačane premije kakor tudi fleksibilnosti zavarovanja. Slednje pomeni, da lahko varčujemo po zmožnostih (višamo, nižamo premijo), zavarovanje lahko neomejeno dolgo miruje (brezposelnost, delo v tujini …), odločimo se lahko za prenos zavarovanja k drugemu izvajalcu PDPZ ob spremembi delodajalca itd. Navsezadnje se sredstva tudi dedujejo. Višina dodatne pokojnine iz drugega pokojninskega stebra je odvisna od višine prihrankov posameznika in njegove starosti. Dalj časa varčujemo, več prihranimo in višjo dodatno pokojnino lahko pričakujemo.« Zavarovanje mi je po desetih letih poteklo, kaj zdaj? »Zavarovanje po desetih letih ne poteče. Zavarovanje je sklenjeno za nedoločen čas, kar pomeni, da ni časovno omejeno. Načeloma vam zavarovanje poteče takrat, ko se upokojite in odločite za rento ali enkratni dvig sredstev. Marija Matekovič, vodja škod Pretek desetletnega obdobja je pomemben samo za pravice iz vašega zavarovanja. Po preteku desetletnega obdobja zavarovanec pridobi pravico do dviga sredstev, ki mu jih je vplačeval delodajalec. To je pravica, ki ostane (dokler je ne izkoristimo). Uveljavlja se lahko tudi čez šest mesecev, dve leti ali ob upokojitvi. Sredstva se v enkratnem znesku lahko izplačajo samo tako, da zavarovanec izstopi iz zavarovanja. Ob izplačilu je treba plačati akontacijo dohodnine (25 %), kar stori že izvajalec. Akontacija dohodnine ni dokončen davek – poračun opravi DURS z odmero dohodnine. Ob odločitvi za dvig je treba preveriti, ali delodajalec omogoča ponovno vključitev v varčevanje.« Ne prejemam obvestil o stanju na varčevalnem računu ... O vlogi obveznega in dodatnega zavarovanja pa stavek, ki ga ponavljam že nekaj let: zelo pomembno je, da se zagotovi stabilen, zaupanja vreden sistem obveznega zavarovanja, ob katerem naj se razvijajo dodatne oblike zavarovanj, ki bodo lahko nadomestile del izpada prihodka za čas po zaključeni aktivni dobi. »Zavarovance Moje naložbe enkrat letno (konec januarja) po pošti obveščamo o stanju na osebnem varčevalnem računu. Razpolagamo z osebnimi podatki, ki ste nam jih zavarovanci posredovali ob vključitvi v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Ob morebitni spremembi osebnih podatkov tako žal nismo obveščeni, zato je treba vsako spremembo pisno javiti. Iz obveznega zavarovanja naj bi bila zagotovljena dostojna pokojnina, skupaj z dodatnim zavarovanjem pa primerna. Na koncu bi rad še poudaril, da se bodo vsi, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev po sedaj veljavni zakonodaji oziroma jih bodo izpolnili do uveljavitve ZPIZ-2, pod temi pogoji lahko upokojili tudi po uveljavitvi ZPIZ-2. To pomeni, da je vsaka bojazen nepotrebna in hitenje k upokojitvi odveč. Z dopolnjenimi več leti pokojninske dobe bodo tudi pokojnine višje in bolj dostojne.« Primer: če zavarovanec, ki izbere garantirano rento 15 let, umre eno leto po začetku prejemanja rente, jo do izteka 15-letnega obdobja (14 let) prejema upravičenec. Če zavarovanec preživi garantirano obdobje in živi na primer še nadaljnjih 25 let, jo dobiva do konca življenja. Privarčevana sredstva so torej tudi v obdobju izplačevanja rente lahko predmet dedovanja.« Mateja Stevanović, poslovna sekretarka Stanje na osebnem računu lahko spremljate tudi preko SMS-obvestil. Ta storitev je brezplačna. Če ste nam pozabili javiti spremenjeno telefonsko številko ali pa ste morda navedli napačno, bo to najverjetnejši razlog, da obvestil ne prejemate. Na spletni strani www.moja-nalozba.si med obrazci najdete Prijavo spremembe osebnih in nekaterih drugih podatkov, jo izpolnite in pošljete po pošti na naslov Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, lahko tudi po elektronski pošti: [email protected] oz po faksu št. 02/229 29 14. Vsakemu zavarovancu, ki izpolni zahtevo za mesečno obveščanje o stanju na osebnem računu, Moja naložba vsak mesec brezplačno pošlje informacijo po SMS-sporočilu.«