v družbi Magazin pokojninske družbe najboljših junij 2013 Jelka Mulec, upokojenka Pošte Slovenije: "Bonbonček v težkih časih!" Vsebina 4 Varno in donosno Ko smo konec preteklega leta v Moji naložbi načrtovali letošnje poslovanje, je bilo toliko neodgovorjenih vprašanj, da smo načrte za letos zasnovali z zelo veliko mero previdnosti. A v prvih štirih mesecih letošnjega leta poslujemo precej bolje, kot smo načrtovali. Na kritnem skladu pokojninskega varčevanja smo v tem obdobju ustvarili več kot 1,5 % čiste pripisane donosnosti, s čimer smo se uvrstili v vrh po doseženi donosnosti med izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja, obenem pa precej presegli načrte. Dosežena donosnost je presegla inflacijo, ki je v tem obdobju znašala en odstotek, in tako smo tudi realno oplemenitili naložena sredstva. Sicer pravijo, da ni modro hvaliti dneva pred nočjo, a kljub temu, da je za nami šele dobra tretjina leta, si upamo napovedati, da bo letošnja donosnost kritnega sklada pokojninskega varčevanja boljša od načrtovane in zelo verjetno tudi boljša od lanske. Lojze Grobelnik, predsednik uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Glede na varnost, ki so je deležni varčevalci v kritnih skladih z zajamčeno donosnostjo, je doseženi rezultat nedvomno odličen. Verjetno zadovolji pričakovanja večine zavarovancev. Statistika namreč kaže, da se je pripravljenost za sprejemanje tveganj v zadnjih letih občutno zmanjšala in da je danes pomen varnosti naloženih sredstev precej pred pomenom donosnosti. Zato je osrednja tema pričujoče izdaje časopisa Moje naložbe podrobnejši prikaz načina nalaganja sredstev, pretekli donosi in obeti za prihodnje. Prihodnost na področju nalaganja sredstev pokojninskega varčevanja prinaša veliko novosti. O skladih življenjskega cikla, ki bodo kot dodatna možnost ponujeni zavarovancem, smo bežno pisali že v pretekli številki našega časopisa, bili pa so tudi ena izmed tem na naših regijskih srečanjih, ki smo jih uspešno izpeljali v aprilu. Skladom življenjskega cikla bomo posvetili tudi enega izmed prihodnjih časopisov, saj bo možnost izbire ravni tveganja, ki jo bodo omogočali skladi življenjskega cikla, gotovo najpomembnejša posodobitev dodatnih pokojninskih zavarovanj v prihodnjem letu. dr. Igor Pšunder, član uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Jelka Mulec, upokojenka Pošte Slovenija: "Bonbonček" v težkih časih 5 6 8 Rado Čulibrk, direktor Niko Železniki: Verjamem v sistem! Od varčevanja k renti Donosnost Moje naložbe 12 14 Novosti ZPIZ-2 Ivica Šarman, rentnica: Danes davčna olajšava, kmalu varnejša starost Izdala: Produkcija: Moja naložba pokojninska družba d.d. Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor Večer d.d., PRPLUS Naklada: 70.000 izvodov Foto: Arhiv MN, Igor Napast (Večer) Mnenje delodajalca Mnenja naših zavarovancev Jelka Mulec: "Bonbonček v teh težkih časih" Rado Čulibrk: "Trdno verjamem v ta sistem!" Podjetje Niko, d.o.o., Železniki, spada med tiste, ki so začeli za svoje zaposlene med prvimi vplačevati dodatno pokojninsko zavarovanje. Po besedah direktorja Rada Čulibrka je velika večina zaposlenih ta sistem dodatne pokojnine takoj podprla, zato so med zavarovanci Moje naložbe že od leta 2004. "Glede na to, kako se niža delež redne pokojnine, bi varčevanje za dodatno pokojninsko zavarovanje morala biti zakonska obveza, saj bo drugače vedno več upokojencev prisiljenih prositi za razne oblike socialne pomoči. Kljub 40 letom dela in več marsikateri upokojenec živi pod pragom revščine." Se še spomnite dnevov, ko ste se v podjetju odločali, da pristopite k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju? "Seveda se spomnim leta 2002, ko so se v podjetju pričele akcije glede dodatnega pokojninskega zavarovanja. Družba je organizirala kar nekaj sestankov z različnimi ponudniki tega produkta, saj je bilo to nekaj novega v Sloveniji. Na teh sestankih smo kar tvorno sodelovali, predvsem pa so nas zanimali izračuni in kaj pomeni ta način varčevanja za posameznika kot tudi družbo. Ker sem bila zaposlena v družbi z veliko zaposlenimi, kjer so plačila firme predstavljala kar velik strošek, smo bili še toliko bolj radovedni in previdni, kaj bo dodatno pokojninsko zavarovanje pomenilo in kako prepričati vsaj 51 odstotkov zaposlenih, da pristopijo k pokojninskemu načrtu. Sama sem bila hitro prepričana, da bo to priboljšek k moji pokojnini po desetletnem varčevanju, in nisem imela pomislekov, da se ne bi priključila k varčevanju za prihodnost." Takrat ko ste vi pristopali k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju, je bilo to povsem nekaj novega. So se vam ob tem pojavljala kakšna vprašanja, dvomi, strahovi? "Glede na to, da smo se s tem načinom dodatnega varčevanja temeljito seznanili, nisem imela pomislekov, da se ne bi tudi sama priključila, da poleg premije, ki jo je za mene plačevala družba, ne bi tudi sama varčevala, v začetku z nekoliko nižjim zneskom, ki sem ga potem po nekaj letih povečala, do višine, ki je bila davčno priznana in katere sadove uživam zdaj, ko sem se upokojila." Ste si na začetku vplačevanja izračunali, koliko vam bo minimalni mesečni znesek premije prinesel čez deset let? "Ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja so imeli izdelane izračune, kaj pomeni vplačani znesek za rento po desetletnem varčevanju." Ste danes nad rento presenečeni? Če bi lahko kolo časa zavrteli nazaj in se danes odločali o višini mesečnega zneska, ki bi vam omogočal rento v pokoju, bi se odločili za vplačevanje višjega mesečnega zneska? "Mogoče bi se danes odločila, da bi že od začetka vplačevala več, sem pa glede rente zadovoljna. Res pa ne smemo pozabiti, da so zaposleni zaradi vsesplošne ekonomske krize danes pri vplačevanju odvisni od prejete plače bolj kot mi takrat, ko je bilo gospodarstvo na višku in je bila odločitev za dodatno pokojninsko zavarovanje lažja. Seveda pa je danes tudi odvisno, kje si zaposlen, ali ti podjetje lahko kaj pomaga in plačuje svoj del ter v kolikšni višini." Kaj vam zdaj, ko ste v pokoju, pomeni mesečna renta? Si zaradi nje lahko tudi kdaj kaj več privoščite? "Vsekakor mi pomeni priboljšek, na letnem nivoju pa mi omogoča en lep dopust." Kaj bi svetovali tistim, ki se šele odločajo, ali naj vplačujejo dodatno pokojninsko zavarovanje? "Vsekakor bi jim svetovala, naj se dodatnemu pokojninskemu načrtu pridružijo, seveda odvisno od ekonomskega položaja, v katerem je posameznik. V nobenem primeru to ni nepotreben strošek in je po mojem prepričanju dobra naložba za čas upokojitve, ker ti omogoča marsikateri 'bonbonček' v teh težkih časih." Kaj bi svetovali ali predlagali tistim, ki danes razmišljajo tudi o tem, da bi dodatno pokojninsko zavarovanje ukinili? Se vam zdi to smotrno glede na to, da je v marsikateri državi v naši soseščini celo obvezno? "Glede na to, kako se niža delež redne pokojnine, bi vsekakor to morala biti zakonska obveza, saj bo drugače vedno več upokojencev prisiljenih prositi za razne oblike socialne pomoči, saj kljub 40 letom dela in več marsikateri upokojenec živi pod pragom revščine." Kaj bi svetovali izvajalcem dodatnega pokojninskega zavarovanja, pokojninskim družbam, da vnesejo v svoje poslovanje? "Mogoče bi bilo dobro več osebnega kontakta z zaposlenimi, sedanjimi in bodočimi zavarovanci, predvsem v večjih družbah, ki še uspešno poslujejo, da se jim s konkretnimi izračuni pojasni, kaj pomeni to zavarovanje, ne pa, da ti izvedo le preko sveta delavcev ali sindikalne konference. In jim tudi nazorno prikazati, kaj pomeni varčevanje glede letne olajšave pri dohodnini. Po mojem mnenju se to premalo poudarja, glede na to, da je dodatna premija ena od redkih olajšav pri dohodnini. Vsekakor mislim, da bi bil potrebnejši agresivnejši pristop pri propagiranju tega produkta predvsem pri mlajši zaposleni populaciji, ki bo morala v vedno večji meri sama poskrbeti za svojo starost, saj je dodatno pokojninsko zavarovanje ena od varnih oblik varčevanja za bodočnost." Kaj vas je takrat vodilo, da ste se tako odločili? "Zavedali smo se prehoda iz sistema ene pokojnine v sistem prejemanja pokojnine iz več fondov - če smo vanje med delovno dobo vplačevali, seveda. Tako je v razvitem okolju, denimo v Nemčiji, Švici, Avstriji …, že desetletja. Ko se je ta možnost zakonsko uredila v Sloveniji, smo se seveda v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja vključili tudi zaposleni v našem podjetju." So bila "pogajanja" s sindikati za vplačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja zahtevna ali so takoj prepoznali, da je to zelo dobro za vse zaposlene? "Pogajanja seveda nikoli niso bila potrebna. Zaposlenih ne silimo, da se vključijo. Jih pa temeljito informiramo, kako to poteka in kaj lahko pričakujejo, če bodo v ta fond vplačevali." Kako so zaposleni odreagirali na to, da je delodajalec pripravljen prispevati del zneska za njihovo dodatno pokojnino? "Kot rečeno, vsak zaposleni v podjetju Niko Železniki je zelo dobro informiran o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Tako vsak ve, koliko mora minimalno v ta fond vplačati, koliko prispeva podjetje in kaj lahko iz tega ob upokojitvi pričakuje. Potem si pa vsak naredi svoj izračun in sprejme odločitev. Ker v ta fond redno vplačuje skoraj 80 % zaposlenih v Niku, je jasno, da jih je velika večina ta sistem dodatne pokojnine podprla." Ste imeli zaradi tega kakšne težave z lastniki? Ali so tega vajeni, ker je v tujini ustaljena praksa. "Ne, težav z lastniki nismo imeli. V tujini ta sistem funkcionira že dolgo in jim je znan." Vaše podjetje ima dolgoletno tradicijo in že leta uspešno izvažate v tujino. Čemu bi pripisali ta uspešni razvoj in rast? "Da postaneš uspešen izvoznik, se mora izpolniti veliko pogojev. V kratkem pa: motivirani in strokovno usposobljeni zaposleni, kapital, poznavanje trga, prepoznavnost na trgu, jasna strategija delovanja in razvoja podjetja." Čas, v katerem živimo, že dolgo velja za kriznega. Kako ga ocenjujete vi in kako se vaše podjetje znajde v tem času? "Časi so resda težki, a ni tako hudo, kot piše v medijih. Ti pišejo večino- ma samo o negativnih zgodbah. Veliko več je v Sloveniji in Evropi pozitivnih zgodb, o katerih se ne piše veliko. Podjetje Niko je na krizo povpraševanja v Evropi odgovorilo z novimi izdelki in s prodorom na nove trge zunaj Evrope, v Turčiji, Savdski Arabiji, Libanonu, Izraelu in Koreji. Da si danes na trgu uspešen, moraš odlično poznati poslovno okolje, v katerem delaš. Le tako lahko vlečeš prave poteze in skrbiš za razvoj podjetja." Kaj bi si vi kot uspešen gospodarstvenik najbolj želeli za nadaljnji razvoj vašega podjetja? Kaj bi se moralo spremeniti in kje so morebitne t. i. skrite rezerve za gospodarski razvoj? "Moje osebno mnenje: v veliki večini podjetij so racionalizirali poslovanje in izkoristili notranje rezerve. Na vrsti je država, da drastično zniža število zaposlenih v ministrstvih, zavodih, zmanjša število poslancev, zmanjša število predstavništev v tujini ipd. Na primer: za čas šestih mesecev, ko je Slovenija vodila EU, so zaposlili 16.000 novih ljudi. Od tega je že več let, a vsi ti ljudje so še vedno v državni službi … Skratka, državni aparat se mora bistveno zmanjšati. S tem bi razbremenili tudi podjetja, zlasti dajatve za prispevke in davke iz plač. Z razbremenitvijo podjetij - zlasti plač - bi privabili tudi tuji kapital in odprla bi se nova delovna mesta." Menite, da je dodatno pokojninsko zavarovanje prava rešitev, da bi bile pokojnine ustrezno visoke, ali bi morali razmisliti še o ustreznejših oblikah? "Dodatno pokojninsko zavarovanje je zagotovo prava stvar za normalno življenje tudi po zaključku delovne periode. Vsekakor pa sem velik zagovornik zakonske prepovedi dviga vloženih sredstev v te fonde. Ti so namenjeni mesečni renti in tako naj tudi ostane." Vi dodatno varčujete za dodatno pokojnino? Ste si že izračunali, koliko boste dobili rente? "V sistem dodatnega varčevanja sem se vključil takoj, ko je bilo to mogoče, saj trdno verjamem vanj! Letno vplačam maksimalno, kar sistem dopušča. K temu že vsa leta vneto vzpodbujam tudi sodelavce. Koliko pokojnine bomo dobili iz blagajne Zpiza, moja generacija še ne ve. Koliko smo vložili v fond dodatnega pokojninskega zavarovanja, pa nam pisno sporočijo vsako leto. Pa še letni donos nam prištejejo zraven. Do penzije imam še skoraj 20 let, zato o tem ne razmišljam veliko in tudi rente še nisem izračunal. Dobili bomo pač toliko, kolikor bomo vplačali." Od besed k dejanjem Od besed k dejanjem Od varčevanja k renti Dejavnost pokojninske družbe je v funkciji varnosti prihrankov zavarovancev natančno določena in strogo omejena na zbiranje premij, upravljanje sredstev in izplačevanje dosmrtnih pokojninskih rent. Pred dobrima dvema letoma smo v Moji naložbi pričeli z izplačevanjem dodatnih pokojninskih rent. S tem smo zapolnili še tisti manjkajoči del v poslovanju pokojninske družbe. Hkrati s pričetkom izplačevanja dodatnih pokojninskih rent smo sredstva zavarovancev pričeli upravljati v okviru dveh kritnih skladov: kritnega sklada varčevanja in kritnega sklada, namenjenega izplačevanju dosmrtnih pokojninskih rent. Konec preteklega leta smo upravljali skupno 129,5 milijona evrov sredstev, pri čemer je bilo 128,2 milijona evrov zbranih v kritnem skladu varčevanja, 1,3 milijona evrov pa v skladu za izplačevanje rent. mag. Uroš Ornik, izvršilni direktor uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Pred dobrima dvema letoma smo v Moji naložbi pričeli izplačevati dodatne pokojninske rente, s tem pa smo zapolnili še zadnji manjkajoči del v poslovanju pokojninske družbe. Glede na aktualne razmere ne bo odveč poudariti ločnice med premoženjem pokojninske družbe in prihranki, zbranimi v obeh kritnih skladih. V Moji naložbi prihranke zavarovancev zgolj upravljamo. Prihranki zavarovancev so strogo ločeni od premoženja pokojninske družbe. Na premoženju pokojninskega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje ali poplačilo terjatev člana tega pokojninskega sklada. Z zakonom je za premoženje kritnega sklada predpisano tudi obvezno skrbništvo. Pokojninska družba mora skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev z banko skrbnico. Pri Moji naložbi je banka skrbnica Banka Koper. Poenostavljeno povedano: zelo stroge in učinkovite zakonske omejitve zagotavljajo varnost prihrankov tudi v primerih, ki bi se končali s prenehanjem delovanja izvajalca zavarovanja. Vrednost kritnega sklada varčevanja predstavlja seštevek stanj na osebnih varčevalnih računih vseh zavarovancev družbe (slika desno zgoraj). Kritni sklad je "živa stvar". Njegova vrednost se spreminja: lahko se zvišuje in tudi znižuje. Vrednost kritnega sklada se povišuje za vplačane premije (zmanjšane za obračunane vstopne stroške), zajamčeno donosnost, določeno v pokojninskem načrtu, in donos, ki presega predpisano zajamčeno donosnost (t. i. rezervacije). V preteklem letu smo v kritnem skladu varčevanja zbrali skupno 14,8 milijona evrov premije. Zajamčena donosnost je znašala 2,3 %, dejansko pripisana neto donosnost pa v povprečju kritnega sklada 3,7 %. Varčevanje Premija OR 4 OR 3 OR 5 OR 2 OR n OR 1 + osebni račun 1 + osebni račun 2 + osebni račun 3 + ... = kritni sklad V dvanajstletni zgodovini zgolj dvakrat v povprečju nismo dosegli zajamčene donosnosti, in sicer leta 2008 in 2011. Kljub temu povprečna kumulativna donosnost vplačane enote na začetku obdobja 2001 do konec 2012 znaša visokih 91,2 %. Če bi v Moji naložbi dosegali zgolj zajamčeno donosnost, bi ta znašala 53,2 %, to pa bi še zmerom preseglo inflacijo, ki je v tem obdobju znašala 48,9 %. Vrednost osebnega varčevalnega računa se v času do upokojitve tako povišuje: zaradi premij, ki jih vplačujeta delodajalec in zavarovanec, ter vsaj zajamčenih donosov po pokojninskem načrtu (slika levo spodaj). Zavarovanci enkrat letno na domač naslov prejemamo obvestila o svojih prihrankih za dodatno pokojnino. Vrednost kritnega sklada se tudi znižuje. Čeprav se lahko zniža tudi zaradi negativnih donosov na kapitalskih trgih, so ključni povod za znižanje izplačila sredstev ob prenehanju varčevanja. Ob upokojitvi nastopijo razmere, ko je varčevanje "doživelo" svoj namen. Zavarovanec lahko prične prejemati dodatno pokojnino, ki se mu izplačuje tako kot pokojnina iz obveznega zavarovanja – do konca njegovega življenja. Drugačen princip evidentiranja in upravljanja sredstev, namenjenih izplačevanju dosmrtnih pokojninskih rent, zahteva, da se ta sredstva zbirajo v posebnem kritnem skladu za izplačevanje. Višina kritnega sklada za izplačevanje rent predstavlja sedanjo vrednost ocenjenih prihodnjih obveznosti pokojninske družbe do zavarovancev. Podobno kot pri kritnem skladu za varčevanje, poenostavljeno, velja: zvišuje se z novimi upokojenci (novimi rentnimi zavarovanji) in znižuje z izplačili rent tem istim upokojencem. Osnovo za izračun višine dodatne pokojnine ob koncu varčevanja Pri Moji naložbi lahko zavarovanci izbiramo med različnimi tipi rent: lahko so izračunane v stalni višini ali naraščajoče, lahko so z garantirano dobo izplačevanja ali brez nje. Za vse pa velja, da se letno valorizirajo. Za valorizacijo sta potrebna dva pogoja: dobiček sklada za izplačevanje rent in rast plač v Republiki Sloveniji. Valorizacija rent ne more biti negativna. Izračunane rente (ali valorizirane) se ne morejo znižati. V letu 2011 sta bila oba pogoja za valorizacijo rent izpolnjena, zato so se izplačila lahko nekoliko povišala. V letu 2012 smo v Sloveniji zaznali negativno rast plač, zato skladno s pravili rent nismo mogli povišati (in jih tudi nismo znižali). Zapisano smo predstavili v poenostavljeni obliki z namenom, da bi čim bolj razumljivo pojasnili potek varčevanja in izplačevanja rent. Še zlasti izplačevanje rent, njihovo izračunavanje in evidentiranje obveznosti pokojninske družbe do zavarovancev (prejemnikov rent) zahteva namreč nekoliko obsežnejšo razlago pojmov: zavarovalnotehnične rezervacije, tehnično obrestne mere, tablice smrtnosti itd., kar kaže prepustiti kakšni drugi priložnosti. Ponazoriti smo želeli, da je za varnost prihrankov sistemsko poskrbljeno. Zavarovanje ima svoj življenjski cikel. Varčevanje od vključitve do upokojitve in izplačevanje rente od upokojitve do smrti zavarovanca. Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vsem zavarovancem omogoča, da po koncu varčevanja samostojno izberejo pokojninsko družbo ali zavarovalnico, ki jim bo izplačevala dodatno pokojninsko rento. Ne glede na to, ali smo torej celotno delovno aktivno dobo varčevali pri enem izvajalcu, lahko ob upokojitvi za izplačevanje rente izberemo drugega izvajalca. V osnovi je to vsekakor dobrodošla novost. Ker pa se renta izračuna šele ob upokojitvi, velja še zlasti obljubam o višini in tipih rent nameniti nekaj preudarnosti in kritične pozornosti. Opomba: Podrobnejše določbe so zapisane v pokojninskih načrtih. Vsak zavarovanec je ob sklenitvi zavarovanja prejel izvod pokojninskega načrta, ki je objavljen tudi na spletni strani www.moja-nalozba.si. Izplačevanje rente Donos Premija Donos Premija Donos + Čista premija + Zajamčen donos + Rezervacije = Stanje OR + Čista premija + Zajamčen donos + Rezervacije Renta Dobiček Renta Dobiček Renta Dobiček = Stanje OR Izplačevanje rente Varčevanje Vključitev (upokojitvi) tvori prihranek, ki ga je zavarovanec zbral na svojem osebnem varčevalnem računu (stanje na osebnem varčevalnem računu). Za Mojo naložbo velja: vsak zavarovanec ima svoj osebni varčevalni račun, svoja lastna zajamčena sredstva in svoje lastne rezervacije oziroma presežne donose nad zajamčenim. Ob upokojitvi se mu renta lahko izračuna samo na osnovi njegovih lastnih prihrankov (slika spodaj). Kritni sklad Upokojitev Upokojitev Smrt Cilj je dostojna pokojnina Cilj je dostojna pokojnina Dosežena donosnost bistveno presega zajamčeno Naložbe po državah Zaradi jamstva donosnosti je naložbena politika kritnega sklada za pokojninsko varčevanje konservativna in usmerjena k zagotavljanju stabilne donosnosti, primerljive z donosnostjo vezanih bančnih depozitov. Portfelj sklada je tako usmerjen v varnejše naložbe. 1 % Italija 1 % Avstralija 1 % Avstrija 2 % Nemčija 3 % Poljska 3 % ZDA 5 % Nizozemska 5 % Francija Pokojninska družba Moja naložba zagotavlja po pokojninskem načrtu zajamčeno donosnost v višini 60 odstotkov povprečne donosnosti obveznic Republike Slovenije, izdanih doma in v tujini, z ročnostjo nad enim letom. Za leto 2013 znaša 0,19 odstotka mesečno oz. 2,25 odstotka na letni ravni. mag. Igor Jakopanec, samostojni upravljavec naložb Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Zaradi jamstva donosnosti je naložbena politika kritnega sklada za pokojninsko varčevanje konservativna. Usmerjena je k zagotavljanju stabilne donosnosti, primerljive z donosnostjo vezanih bančnih depozitov. Portfelj sklada je zato usmerjen v varnejše naložbe, pretežno v dolžniške vrednostne papirje. Konec marca 2013 je imel kritni sklad za pokojninsko varčevanje skoraj 80 odstotkov naložb v obveznicah in drugih dolžniških vrednostnih papirjih. Dodatnih 15 odstotkov je bilo vezanih pri bankah v obliki bančnih depozitov in potrdil o vlogi. Preostalih 5 odstotkov so predstavljale bolj tvegane naložbe - delnice in investicijski skladi. Naložbe po skupinah 15,2 % depoziti, CD-ji in zakladne menice 5,2 % delnice in investicijski skladi Velika Britanija 8 % Španija 7 % Luksemburg 6 % Slovenije, Francije, Avstrije, Nemčije, Poljske in Nizozemske. Pri podjetniških obveznicah smo osredotočeni predvsem na izdajatelje iz panoge telekomunikacij (Deutsche Telekom, Telefónica), energetike (Petrol, E.On, GDF Suez, BG Energy, Electricité de France), infrastrukture (Dars, Holding d'Infrastructures de Transport) in vodilnih svetovnih finančnih družb (Allianz, ABN AMRO, AXA Group, Munich Re, Swiss Re, Zürich Insurance). Kljub temu, da smo z izplačevanjem dodatnih pokojninskih rent pričeli šele v marcu 2011, se je v kritnem skladu za rentno zavarovanje zbralo že skoraj dva milijona evrov premoženja. Ker bo vedno več naših zavarovancev kmalu pridobilo pravico do dodatne pokojninske rente, pričakujemo še nadaljnjo hitro rast kritnega sklada. Ob vse nižjih osnovnih pokojninah in vse višjih življenjskih stroških predstavlja dodatna pokojninska renta vse pomembnejši prihodek za naše zavarovance. Manjši del premoženja smo naložili tudi v investicijske sklade, ki so panožno ali regijsko omejeni. Med panogami smo izbrali zdravstvo, tehnologijo in potrošne dobrine, med regijami pa smo se usmerili v hitrorastoče države BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), Severno in Južno Ameriko ter države Vzhodne Evrope. Pokojninskim skladom se pogosto očita preveč konservativna naložbena politika in zaradi nje tudi nizka dosežena donosnost. V preteklosti s bili nepoučeni celo mnenja, da dosežena donosnost ne pokriva niti inflacije oziroma zvišanja cen življenjskih potrebščin. Hkrati naj bi bile za dolgoročne varčevalce primernejše bolj tvegane naložbe, npr. delnice in delniški investicijski skladi. Pri delnicah izbiramo le podjetja z visoko tržno kapitalizacijo, ki kotirajo na razvitih trgih kapitala. Poudarek je na vodilnih nemških izvoznikih (Adidas, BMW, BASF, Deutsche Post, Volkswagen) in ameriških podjetjih priznanih blagovnih znamk (Apple, Coca-Cola, Exxon Mobil, Johnson & Johnson, McDonald's). obveznice in drugi dolžniški VP Podobno strukturo naložb ima tudi kritni sklad za rentno zavarovanje. Konec marca 2013 so imele obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji 88-odstotni delež, vezani bančni depoziti 6-odstotni delež, delnice in investicijski skladi pa prav tako 6-odstotni delež. Pokojninska družba Moja naložba posluje od aprila 2001, ko smo zavarovancem prvič pripisali doseženo mesečno donosnost. V obdobju do konca marca 2013, torej v natančno dvanajstih letih, je dosežena donosnost znašala 93,4 odstotka. Dosežena donosnost bistveno presega zajamčeno, ki je v tem obdobju znašala 54,2 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa so se v dvanajstih letih povečale za 49,3 odstotka. Če primerjamo doseženo donosnost z inflacijo, lahko ugotovimo, da je dosežena donosnost skoraj dvakrat presegla inflacijo. Med naložbami v dolžniške vrednostne papirje je polovica sredstev investiranih v državne, polovica pa v podjetniške obveznice. Med državnimi obveznicami imajo največje deleže obveznice Republike Geografska struktura naložb je še bolj razpršena kot pri kritnem skladu za pokojninsko varčevanje. Delež vrednostnih papirjev, izdanih v Republiki Sloveniji, je znašal 58 odstotkov, naložbe v podjetja iz Velike Britanije so imele 8-odstotni delež, sledijo pa še Španija, Luksemburg, Francija, Nizozemska, ZDA, Poljska, Nemčija, Avstrija, Avstralija in Italija. Poglejmo še primerjavo z donosnostjo bolj tveganih naložbenih možnosti. Indeks MSCI Pan Euro vsebuje 200 delnic različnih podjetij z visoko tržno kapitalizacijo, s sedežem v državah od Skandinavije do Iberskega polotoka. V obdobju zadnjih dvanajstih let je indeks zabeležil 26,1 odstotka izgube. Bolj zadovoljni so lahko tisti, ki so v istem obdobju vla 79,6 % Irena Kovačič, direktorica sektorja upravljanja premoženja Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Slovenija 58 % Cilj je dostojna pokojnina Cilj je dostojna pokojnina gali v delnice nemških podjetij. Delniški indeks DAX sestavlja 30 po tržni kapitalizaciji največjih podjetij s sedežem v Nemčiji. Te delnice so v dvanajstih letih prinesle 21,2 odstotka dobička. Nekoliko več so iztržili vla- Inflacija in donosnost Očitno je bilo to obdobje zelo neugodno za bolj tvegane naložbe. Donosnost delnic oziroma delniških indeksov je zaostala za rastjo cen življenjskih potrebščin, še toliko bolj pa za doseženo donosnostjo kritnega sklada za pokojninsko varčevanje, ki ga upravlja Moja naložba. Od aprila 2001 do marca 2013 93,4 % 49,3 % indeks cen življenjskih potrebščin Kljub navedenemu je en del zavarovancev pripravljen sprejeti večjo izpostavljenost do delniških naložb. Prenovljeni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju upravljavcem dopušča sklade življenjskega cikla. Z namenom zadovoljiti različne naložbene profile zavarovancev bomo v prihodnje ponudili tudi kritne sklade z bolj tvegano naložbeno politiko. 54,2 % zajamčena donosnost gatelji v ameriške delnice. Indeks Dow Jones Industrial Average (DJIA) predstavlja 30 najbolj znanih podjetij ameriškega gospodarstva. Njihov nakup pred dvanajstimi leti bi do danes prinesel, gledano kumulativno, 35,2 odstotka dobička, brez upoštevanja valutnih razmerij. Dodatno varčevanje za pokojnino je še vedno odvisno predvsem od vsakega posameznika. Kako in kje varčevati ter kdaj začeti varčevanje so vprašanja, na katera je treba odgovoriti v različnih starostnih obdobjih ter ob različnem poznavanju kapitalskih trgov in možnostih za investiranje. Marsikdo si lahko privošči varčevanje za dodatno pokojnino šele, ko odplača vse kredite, izšola otroke. Takrat pa za tovrstno varčevanje ne ostane več dosti časa in je intenzivnost varčevanja znova (pre)veliko finančno breme. Težave lahko omili delodajalec, ki s sklenitvijo kolektivnega dodatnega pokojninskega varčevanja za svoje zaposlene omogoči varčevanje vsakemu posamezniku že mnogo prej - ob sklenitvi prvega delovnega razmerja. Tako zaposlenega ne bremenijo več zgoraj našteta vprašanja. dosežena donosnost Primerjava donosov 100 % Varčevanje za dodatno pokojnino pomeni, da so to denarna sredstva, ki se zbirajo na varčevalnem računu več let. Naložbene politike pokojninskih skladov so zasnovane na naložbah z nizkim tveganjem. Regulatorji na kapitalskih trgih, kot so Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Banka Slovenija, neprestano nadzorujejo dogodke z zbiranjem informacij, tako iz širšega gospodarskega okolja kakor od izvajalcev pokojninskega varčevanja (pokojninskih družb in skladov). Na osnovi pridobljenih informacij in čedalje večjega sodelovanja ter usklajevanja posamezne državne zakonodaje s skupno zakonodajo držav članic Evropske unije se spreminja zakonodaja tudi v Sloveniji na področju varčevanja za dodatno pokojnino. Cilj vseh udeležencev pa je zagotoviti dostojno dodatno pokojnino posamezniku, ki zanjo varčuje. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) v dvanajstem delu (Dodatno zavarovanje), v VI. poglavju z naslovom Pokojninski sklad, podrobno določa organiziranost in upravljanje pokojninskih skladov ter predvideva nove oblike pokojninskih skladov, združene v krovne in vzajemne pokojninske sklade. Krovne in vzajemne pokojninske sklade bodo po novem sestavljali trije podskladi, ki bodo vsebovali različne naložbene politike. Varčevati bo mogoče tudi v pokojninskih skladih z bolj tvegano naložbeno politiko, kjer pa ne bo jamstva za doseženo donosnost. Teoretično bo krovni sklad sestavljen iz delniškega sklada, kjer bodo v strukturi naložb prevladovale bolj tvegane delniške naložbe. Namenjen bo mlajšim varčevalcem, ki in če bodo pripravljeni sprejemati višje tveganje. Mladost je v tem primeru povezana z daljšim obdobjem varčevanja. Daljše je obdobje varčevanja, lažja je odločitev o naložbah z višjim tveganjem, saj je v tem primeru časovna komponenta na strani varčevalca. Če z naložbenimi odločitvami ne gre po načrtih, ostaja še dovolj časa za nadomestitev morebitne izgube, sicer pa nadpovprečni dobički še obogatijo privarčevana sredstva. Skladi življenjskega cikla Mešani sklad Delniški sklad Zajamčeni sklad Krovni in vzajemni sklad Mešani sklad bi lahko bil uravnotežen sklad glede na naložbeno politiko. Delež naložb v dolžniške vrednostne papirje bi samo nekoliko prevladoval nad deležem lastniških vrednostnih papirjev. Zajamčeni sklad pa bo predstavljal trenutni pokojninski sklad, z zajamčeno donosnostjo. Naložbena politika bo tukaj temeljila predvsem na naložbah z znanim donosom. V prihodnje se nam obeta več naložbenih možnosti na področju varčevanja za dodatno pokojnino, ki pa bodo zahtevale več angažiranja varčevalcev in s tem tudi njihovega poznavanja razmer na kapitalskih trgih. Še vedno pa se bo vsak posameznik lahko odločil za dodatno pokojninsko varčevanje v zajamčenem pokojninskem skladu, z najnižjo stopnjo tveganja naložb in letno zajamčeno donosnostjo. dosežena donosnost 80 % vprašanja IN ODGOVORI 60 % Ali lahko dvignem denar z računa, ne da bi izstopil iz zavarovanja? Ali je pokojninska družba specializirana finančna institucija? V določenih primerih kolektivnega zavarovanja lahko. Po izteku desetletnega obdobja od sklenitve zavarovanja lahko zavarovanec zahteva izplačilo sredstev, katerih plačnik je bil delodajalec. V skladu z ZPIZ-2 se lahko zavarovancu izplačajo vsa sredstva, ki jih je delodajalec vplačal na račun zavarovanca do 31. 12. 2012, ne pa tudi tista sredstva, ki jih je delodajalec vplačal po 1. 1. 2013. Ta ostanejo na računu do upokojitve zavarovanca. Od uveljavitve novega ZPIZ-a izplačilo sredstev tudi ne pomeni več izstopa iz zavarovanja, pač pa gre za koriščenje pravic iz 358. člena ZPIZ-1, ki je sedaj urejeno v 417. členu ZPIZ-2. To pomeni, da če v podjetju ni drugače dogovorjeno, lahko delodajalec še naprej plačuje premije za dodatno pokojnino vsem zaposlenim. Da! Pokojninska družba je specializirana finančna institucija, usta- indeks cen življenjskih potrebščin 40 % DOW JONES Industrial Average Index 20 % 0% XETRA DAX Index -20 % -40 % -60 % Pred časom sem zamenjal delodajalca, ki ima pokojninsko zavarovanje urejeno pri drugem izvajalcu PDPZ. Ali mi lahko plačujejo premijo še naprej na Mojo naložbo? MSCI PAN EURO Index 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Novi delodajalec vam lahko plačuje premije za dodatno pokojninsko zavarovanje na Mojo naložbo, če sklene pogodbo o financiranju kolektivnega zavarovanja z Mojo naložbo. ZPIZ-2 namreč po novem omogoča, da delodajalci financirajo več pokojninskih načrtov in ne samo enega. novljena po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Opravljati sme le dejavnosti, ki se nanašajo na dodatno pokojninsko zavarovanje: zbiranje in upravljanje sredstev zavarovancev ter izplačevanje doživljenjskih pokojninskih rent. V Sloveniji so ustanovljene tri pokojninske družbe. Moja naložba pokojninska družba, d.d. (Moja naložba) je bila med prvimi, ki so v začetku leta 2001 pričele opravljati dejavnost. Ali so delničarji Moje naložbe fizične osebe? Ne! Ustanovitelji in delničarji Moje naložbe so vse od ustanovitve leta 2000 Nova KBM (45 %), Zavarovalnica Maribor (20 %), Pozavarovalnica Sava (20 %), Merkur zavarovalnica (10 %) in Zavarovalnica Tilia (5 %). Ali je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) namensko zavarovanje? Da! Namen vključitve v PDPZ je, da ob upokojitvi prejmemo dodatek k pokojnini – doživljenjsko pokojninsko rento. Delodajalci so k plačilu premij praviloma pristopili prav zaradi namenske oblike zavarovanja. Dobro je vedeti Dobro je vedeti ZPIZ-2 prinaša novosti na področju dodatnega zavarovanja Že v zadnji številki (aprila 2013) smo predstavili ključne novosti, ki jih prinaša ZPIZ-2 od januarja 2013 dalje. V tej številki bomo nekatere novosti predstavili bolj razčlenjeno. Začeli bomo s časovnico uveljavljanja sprememb, ki jih prinaša ZPIZ-2. Časovnica uvajanja sprememb, ki jih prinaša ZPIZ-2 Kot omenjeno, je začel ZPIZ-2 veljati 1. januarja 2013. Ker pa je bilo dodatno pokojninsko zavarovanje v veljavi že pred uveljavitvijo novega zakona, je ta omogočil prehodna obdobja za spremembe, ki jih bodo najprej izvedli izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja in nato še delodajalci. Skladno z zapisanim v prehodnih določbah ZPIZ-2 od 415. do 423. člena, bomo še nekaj časa poslovali skladno s sprejetimi pokojninskimi načrti po ZPIZ-1. ZPIZ-2 namreč določa (423. in 424. člen), da minister, pristojen za finance, izda splošne akte v dvanajstih mesecih od uveljavitve zakona. Ministrstvo za finance bo najkasneje do 1. januarja 2014 izdalo naslednje podzakonske predpise: mag. Mojca Gornjak, pooblaščenka uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. ZPIZ-2 se je pričel izvajati 1. januarja 2013. Na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja je prinesel kar nekaj novosti. Novosti so pozitivne in prinašajo še več transparentnosti in poslovanja v korist zavarovancev. • metodologijo za izračun in višino minimalne zajamčene donosnosti (217. člen), • predpis o vsebini in obliki prijave za vpis v register pokojninskih načrtov (228. člen) in • pravila in minimalne zahteve, ki se upoštevajo pri izračunu pokojninske rente (348. člen). priprava podzakonskih predpisov najkasneje do 1. 1. 2014 Nadalje ZPIZ-2 določa, da Agencija za zavarovalni nadzor izda splošne akte v dvanajstih mesecih od uveljavitve zakona. Agencija za zavarovalni nadzor bo zato najkasneje do 1. januarja 2014 izdala naslednje podzakonske predpise: • predpis o vsebini obvestila o vključitvi v kolektivno zavarovanje in o izjavi o izbiri naložbene politike (238. člen), • predpis o podrobnejši vsebini pristopne izjave k pokojninskemu načrtu (240. člen), • predpis o načinu in rokih predložitve načrta obvladovanja tveganj pokojninskega sklada (284. člen), • predpis o načinu in rokih poročanja o vrstah izvedenih finančnih instrumentov (284. člen), • predpis o podrobnejši vsebini izjave o naložbeni politiki ter načine in roke poročanja o spremembah izjave o naložbeni politiki (285. člen), • predpis o podrobnejši vsebini povzetka letnega poročila pokojninskega sklada (291. člen), • predpis o podrobnejši vsebini shem računovodskih izkazov, načinu vrednotenja knjigovodskih postavk, vsebino letnega poročila in priloge s pojasnili k računovodskim izkazom pokojninskega sklada (292. člen), • predpis o vsebini in najmanjšem obsegu revizijskega pregleda letnega poročila pokojninskega sklada (292. člen), • predpis o podrobnejši vsebini, načinih in rokih poročanja upravljavca o višini kapitala, višini rezervacij in strukturi naložb iz naslova rezervacij za pokojninski sklad, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo (313. člen), • predpis o najmanjšem številu zaposlenih, ki jih zaposluje pokojninska družba, z ustreznimi strokovnimi znanji in izkušnjami (334. člen), • predpis o rednem poročanju upravljavca pokojninskega sklada (366. člen). priprava podzakonskih predpisov 415. člen določa spremembe pogodb o oblikovanju in pogodb o financiranju pokojninskih načrtov, ki jih imajo delodajalci sklenjene s predstavniki zaposlenih (pogodbe o oblikovanju) ali z Mojo naložbo (pogodba o financiranju). Spremembe pogodb se izvedejo v šestih mesecih po uskladitvi pokojninskih načrtov, hkrati pa sedanje pogodbe ostanejo v veljavi. Treba pa je poudariti, da morajo biti vse nove spremembe pogodb skladne z ZPIZ-2. Delodajalec, ki financira pokojninski načrt sprememba pokojninskih načrtov najkasneje 6 mesecev po spremembi, vendar najkasneje do 30. 6. 2015 najkasneje do 1. 1. 2014 Spremembe pri delodajalcih ZPIZ-2 v 416. členu določa, da morajo upravljavci (med drugim Moja naložba) dve leti po uveljavitvi zakona uskladiti pokojninske načrte in pravila upravljanja z zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Šele po uveljavitvi podzakonskih aktov s strani ministrstva za finance, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev (ta izda podobne predpise kot Agencija za zavarovalni nadzor) lahko upravljavci pristopimo k spremembam pokojninskih načrtov. sprememba pokojninskih načrtov najkasneje do 1. 1. 2015 Do uskladitve pokojninskih načrtov kolektivnega zavarovanja, ki jih je odobril minister, pristojen za delo, pred 1. januarjem 2013, lahko k že odobrenim pokojninskim načrtom pristopajo novi delodajalci in se vključujejo novi zavarovanci. Do uskladitve pokojninskih načrtov individualnega zavarovanja, ki jih je odobril minister, pristojen za delo, pred 1. januarjem 2013, lahko k že odobrenim pokojninskim načrtom pristopajo novi zavarovanci. Uskladitev naložb pokojninskega sklada, ki so jih upravljali upravljavci pred uveljavitvijo ZPIZ-2, se izvede najkasneje v treh letih, to je do 1. januarja 2016. Delodajalci se lahko že sedaj začnete pripravljati na spremembe, ki so opredeljene v 3. poglavju ZPIZ-2. Postopek vzpostavitve kolektivnega dodatnega zavarovanja (233. do 239. člen): • oblikovanje pokojninskega načrta, ki ga oblikuje delodajalec ali pa pristopi k že odobrenemu pokojninskemu načrtu (enako kot do sedaj), • delodajalec lahko oblikuje več pokojninskih načrtov (novost), • delodajalec vključi vse zaposlene; zaposleni, ki ne želi biti vključen, podpiše posebno izjavo (novost), • vsebina pogodbe o oblikovanju, ki je sklenjena med delodajalcem in predstavniki zaposlenih, je določena (novost, vendar so obstoječe, tako imenovane notranje pogodbe v večini že usklajene s spremembami zakona), • v pogodbi o oblikovanju se določijo pogoji za vključitev, višina vplačila in način izračuna premije, način in roki financiranja vplačil ter pravne posledice, če vplačila niso izvedena, upravljavec, posledice prenehanja zaposlitve, razlogi in pogoji za prenehanje pogodbe o oblikovanju ter stroški, ki jih zaračuna upravljavec (novost), • v imenu zaposlenih je podpisnik pogodbe o oblikovanju predstavnik reprezentativnega sindikata, če tega ni, predstavnik sveta delavcev, in če tega ni, predstavnik zbora delavcev (enako kot do sedaj), • vsebina pogodbe o financiranju pokojninskega načrta, ki se sklene z upravljavcem, je definirana (novost), • določitev vključitve v kolektivno zavarovanje (novost). O vsem bomo podrobneje napisali v naslednjih številkah. vprašanja IN ODGOVORI Ali je za dvig sredstev delodajalca po preteku 10 let še vedno potrebno izstopiti iz zavarovanja? Ali delodajalec tistim, ki uveljavijo pravico do izplačila sredstev delodajalca, še naprej plačuje premije? Ne! Od 1.1.2013 velja nov Zakon o pokojninskem in invalidskem Da in ne! To je odvisno od dogovora med partnerjema: upravo zavarovanju (ZPIZ-2). Zavarovanec lahko kadarkoli po preteku 10 let uveljavlja pravico do dviga sredstev, ki jih je do 31.12.2012 na njegov osebni varčevalni račun vplačal delodajalec. Ker vplačanih premij, ki jih delodajalci plačujejo po 1.1.2013 ni mogoče dvigniti pred upokojitvijo (in še takrat v primeru, da ne bodo presegali 5.000 EUR), takšen dvig sredstev ne pomeni izstopa iz zavarovanja. V skrajnem primeru vplačila delodajalca po 1.1.2013 ostanejo zadržana na osebnem računu do upokojitve, lahko pa se seveda premije tekoče plačuje še naprej. delodajalca in sindikatom , svetom delavcev ali predstavnikom zaposlenih. V dogovoru, ki se praviloma zapiše v obliki aneksa k pogodbi o oblikovanju, ki sta jo partnerja sklenila ob vključitvi v dodatno pokojninsko zavarovanje, se lahko uredi postopek (ne)plačevanja premij tistim, ki bodo po preteku 10 let uveljavljali pravico do dviga sredstev, ki jih je vplačal delodajalec. V tem primeru Moja naložba mora ob uveljavljanju pravice do dviga sredstev obvestiti delodajalca, da lahko pravilno in skladno s pogodbami obračunava tekoča vplačila premij. Mnenje rentnice Mnenje rentnice Ivica Šarman: "Danes davčna olajšava, kmalu varnejša starost" "Že leta 2002 sem se odločila za individualno plačevanje premije, saj mi je prinesla davčno olajšavo, po drugi strani pa varnejšo prihodnost. Ob krizi, ki se je že začela pojavljati, mi je pomenila tudi stabilnost." dodatnemu zavarovanju pristopilo tudi naše podjetje." Ste si na začetku vplačevanja izračunali, koliko vam bo minimalni mesečni znesek premije prinesel čez deset let? "Seveda smo si delali izračune, ki so bili le približni." Ste danes nad rento presenečeni? Če bi lahko kolo časa zavrteli nazaj in se danes odločali o višini mesečnega zneska, ki bi vam omogočal rento v pokoju, bi se odločili za vplačevanje višjega mesečnega zneska? "Glede nato, da je moja renta danes sestavljena iz dveh oblik dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj je Pokojninska družba Moja naložba seštela oba privarčevana zneska in izračunala višino rente, sem z njo zadovoljna. Renta, ki jo mesečno prejemam, je vsekakor zelo dobrodošla. Danes bi se vsekakor odločila za višji znesek premije." Kaj vam sedaj, ko ste v pokoju, pomeni mesečna renta? Si zaradi nje lahko tudi kdaj kaj več privoščite? "Mesečna renta je vsekakor znesek, ki nekaj pomeni. Je dobrodošel dohodek, ki si ga lahko shraniš za zlato rezervo glede na gospodarsko krizo in z njo povezano tudi možnost izplačevanja naših pokojnin." Kaj bi svetovali tistim, ki se šele odločajo, ali naj vplačujejo dodatno pokojninsko zavarovanje? Je to po vaše nepotreben strošek ali dobro naložba za čas upokojitve? "Vsem bi toplo priporočila, da če le imajo možnost, naj izkoristijo zakonodajno možnost individualnega plačevanja premije, ki jim pome- Se še spomnite dni, ko ste se v podjetju odločali, da pristopite k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju? Kdo vas je k temu nagovoril in kateri je bil najpomembnejši faktor, da ste za to odločili? Ali je bila ta odločitev sprejeta tako rekoč avtomatično, brez vašega posebnega angažiranja in spoznavanja dodatnega pokojninskega zavarovanja? "Zakonodajo v zvezi z možnostjo dodatnega pokojninskega zavarovanja sem spremljala že od vsega začetka. Zdela se mi je zanimiva novost, saj smo dobili zakonodajno možnost individualnega plačevanja premije in s tem koriščenja davčnih olajšav ali pa je premijo za zavarovance plačeval delodajalec in je predstavljala davčno olajšavo za delodajalca. Obe obliki sta bili vsaka zase zelo zanimivi." Takrat, ko ste vi pristopali k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju, je bilo to povsem nekaj novega. So se vam ob tem pojavljala kakšna vprašanja, dvomi, strahovi? Ste v tem takoj prepoznali nekaj pozitivnega, nekaj, kar vam bo v pokoju prav prišlo, ali to spoznavate in priznavate šele sedaj, ko vsak mesec prejemate rento? "Sama sem se že leta 2002 odločila za individualno plačevanja premije, saj je pomenila zame davčno olajšavo, po drugi strani pa varnejšo prihodnost. Oblika takšnega zavarovanja je bila res nekaj novega, hkrati pa zanimiva in varna naložba z veliko prednostmi. Ob krizi, ki se je že začela pojavljati, mi je to pomenilo stabilnost. Predvsem sem zaupala v to vrsto zavarovanja, saj ima vsak zavarovanec svoj račun, na katerega se nalaga privarčevani denar. Kasneje leta 2004 pa je k ni v sedanjem trenutku davčno olajšavo, v prihodnosti pa varnejšo starost. V dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju sem videla veliko prednosti. Poleg zajamčenega donosa si lahko varčeval po zmožnostih. To je stabilen in zaupanja vreden sistem zavarovanja. Zame je to zelo dobra naložba." Kaj bi svetovali ali predlagali tistim, ki danes razmišljajo tudi o tem, da bi dodatno pokojninsko zavarovanje ukinili? Se vam zdi to smotrno, glede na to, da je v marsikateri državi v naši soseščini celo obvezno? "Ukinitev dodatnega pokojninskega zavarovanja bi bila velika napaka, saj se pomembnosti te rente zaveš šele tedaj, ko jo začneš prejemati. Vsekakor bi morala biti tudi pri nas to obvezna oblika pokojninskega zavarovanja, ki bi v tretjem obdobju našega življenja omogočala ljudem, da tudi s pomočjo rente bolje živijo in si lahko tudi nekaj privoščijo." Kaj bi svetovali izvajalcem dodatnega pokojninskega zavarovanja - pokojninskim družbam, da vnesejo v svoje poslovanje? Bi morali kaj spremeniti, dodati, posvetiti čemu več pozornosti? Kaj ste v tem času, kolikor ste že zavarovanka Moje naložbe - pokojninske družbe, pogrešali in kaj je tisto, kar najbolj cenite? "Pokojninska družba Moja naložba je zaupanja vreden poslovni partner. Do svojih zavarovancev so zelo korektni in strokovni. Mogoče bi jim svetovala le to, da ne bi več pošiljali obvestil ob mesečnem nakazilu rente, saj za izplačevalca rente to pomeni strošek, ki ni potreben." Organi nadzora Moje naložbe Moja naložba je pokojninska družba, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Kot specializirana institucija lahko opravlja le naslednje dejavnosti: opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov (upravljanje premoženja pokojninskega Agencija za trg vrednostnih papirjev Odbor zavarovancev pokojninskega sklada Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sklada, administrativne storitve povezane s poslovanjem pokojninskega sklada, trženje pokojninskih skladov) in storitve izplačevanja doživljenjskih pokojninskih rent. Nadzor nad opravljanjem dejavnosti dodatnega zavarovanja opravljajo naslednji organi: Agencija za zavarovalni nadzor Davčna uprava Republike Slovenije Pokojninska družba www.moja-nalozba.si (5 članov za vsak sklad) Revizijska komisija (5 članov, 1 zunanji član) Nadzorni svet (9 članov, 1/3 članov imenujejo zavarovanci) Pooblaščeni aktuar Skupščina pokojninske družbe Banka Slovenije Skrbniška banka (Banka Koper) Notranja revizija Pooblaščeni revizor (Deloitte revizija)