November 2013 - Moja naložba

v družbi
Magazin pokojninske družbe
najboljših
november 2013
Znamo poskrbeti
za svojo
prihodnost?
Ko beseda v neformalnih pogovorih nanese na pokojnine,
znamo Slovenci modrovati, da bodo te v prihodnosti "šle
samo še dol". Takšni sklepi sicer niso prav daleč od resnice,
nenazadnje pa že danes pokojnine niso kdo ve kako razkošne, saj je razkorak med povprečno plačo in povprečno
pokojnino več kot 40 odstotkov.
Lojze Grobelnik,
predsednik uprave
Moje naložbe
pokojninske družbe d.d.
dr. Igor Pšunder,
član uprave
Moje naložbe
pokojninske družbe d.d.
S podobnimi izzivi se srečuje tudi večina drugih držav
razvitega sveta. Zaradi neugodne demografije se razmerje
med plačami in pokojninami slabša, ta izpad pa je treba
nadomestiti z varčevanjem v dodatnem pokojninskem
zavarovanju. V marsikateri evropski državi, kjer je tradicija
dodatnega pokojninskega varčevanja daljša, vrednost sredstev, ki jih upravljajo pokojninske družbe in skladi, presega
100 odstotkov BDP. Na Nizozemskem in Švici, na primer,
dosega okrog 130 odstotkov BDP. Seveda ne čudi, da se
lahko ob takšni višini privarčevanih sredstev upokojenci iz
teh držav nadejajo dodatnih pokojninskih rent, ki presegajo
pokojnine iz obveznega zavarovanja.
Pri nas vrednost sredstev v drugem pokojninskem stebru
obsega zgolj pet odstotkov BDP, tako da na ravni države
ne moremo pričakovati prav velikega prispevka k življenjskemu standardu v tretjem življenjskem obdobju. Lahko
pa na to računajo tisti, ki kljub skušnjavi niso posegli po
privarčevanih sredstvih na osebnem računu dodatnega
pokojninskega varčevanja. Že danes se povprečne doživljenjske rente gibljejo okoli 50 evrov mesečno, kar pomeni
kakšnih 8 odstotkov dodatka k povprečni pokojnini. Čez
leta jih bomo gotovo šteli v stotakih. Vsak mesec, seveda.
Do konca življenja.
Vsebina
4
Mnenja naših
zavarovancev
7
Svetovni
kapitalski trgi
med donosnostjo
in varnostjo
10
Moja naložba je
obdržala stabilno
poslovanje
11
12
14
Izdala:
Izkušnje sindikata
SKEI Rudnik
Mežica
Davčna olajšava
in zajamčen donos
Varčevanje
z davčno olajšavo
Produkcija:
Moja naložba pokojninska družba d.d.
Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor
Večer d.d., PRPLUS
Naklada:
70.000 izvodov
Foto:
Arhiv MN, Večerovi fotoreporterji:
Igor Napast, Robert Balen, Andrej Petelinšek,
Marko Vanovšek, Janko Rath
Mnenja naših zavarovancev
Jelka Mulec, upokojenka,
prejemnica rente pokojninske družbe Moja naložba:
Rado Čulibrk, direktor Niko Železniki, podjetja, ki je začelo za svoje
zaposlene med prvimi vplačevati dodatno pokojninsko zavarovanje:
Bonbonček v teh težkih časih
Verjamem v ta sistem
"Glede na to, kako se niža delež redne pokojnine, bi varčevanje za
dodatno pokojninsko zavarovanje moralo biti zakonska obveza, saj bo
drugače vedno več upokojencev prisiljenih prositi za razne oblike socialne pomoči. Kljub 40 letom dela in več marsikateri upokojenec živi pod
pragom revščine. Zato bi svetovala vsem, da se odločijo za dodatno
pokojninsko zavarovanje, ker je dobra naložba za čas upokojitve, ki ti
omogoča marsikateri 'bonbonček' v teh težkih časih."
"Trdno verjamem v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Zavedali smo se prehoda iz sistema ene pokojnine v sistem prejemanja
pokojnine iz več fondov - če vanje med delovno dobo vplačuješ, seveda.
Tako je v razvitem okolju, denimo v Nemčiji, Švici, Avstriji …, že desetletja. Ko se je ta možnost zakonsko uredila v Sloveniji, smo se seveda
v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja vključili tudi zaposleni v
našem podjetju."
Janez Zupanc, 26-letni diplomirani ekonomist, bivši mladinski
svetovni prvak v veslanju, udeleženec olimpijade v Pekingu:
Danilo Kline, upokojenec,
prejemnik rente pokojninske družbe Moja naložba:
Želim dobro živeti v pokoju
Neizbežnost rente je realnost
"Za dodatno pokojnino v pokojninski družbi Moja naložba sem se odločil, ker želim sam poskrbeti za svojo prihodnost in ne želim biti suženj
morebitnih finančnih in družbenih problemov, ki bodo v tem času. Ker
želim dobro živeti v pokoju, dodatno pokojninsko varčujem. Poleg tega
pa moji izračuni kažejo: če 40 let varčujem okoli 100 evrov mesečno, se
na osebnem računu po 3-odstotni donosnosti in po obračunu stroškov
za dodatno pokojninsko rento zbere približno 90.000 evrov. Pri danes
veljavnih pogojih bi mi tolikšna privarčevana sredstva pri 65 letih zadoščala za dosmrtno pokojninsko rento v višini 400 evrov mesečno."
"Mesečna renta mi omogoča plačevanje katerega izmed mesečnih
stroškov ali pa tudi kakšen priboljšek. Razmere v državi pa tudi v
svetu dobesedno narekujejo nujnost varčevanja in s tem zagotavljanja
ustreznih prejemkov vsakega posameznika po upokojitvi. Pokojnine iz
obveznega zavarovanja bodo verjetno vse nižje, kar pomeni, da si bo
vsak posameznik le z varčevanjem omogočil tisti nivo prejemkov, ki bo
zadovoljeval njegove potrebe po upokojitvi. Neizbežnost varčevanja
za obdobje po upokojitvi je že danes realnost. Čimprejšnja vključitev v
dodatno pokojninsko zavarovanje je torej po mojem mnenju gospodarna in odgovorna odločitev posameznika, seveda ob upanju, da bo tudi
država sprejela nekatere ukrepe, ki bodo to varčevanje vzpodbudili."
4
Mnenja naših zavarovancev
Roman Mulec, upokojenec,
prejemnik rente pokojninska družba Moja naložba
Peter Gornjak; upokojenec,
prejemnik rente pokojninske družbe Moja Naložba:
Ko pride upokojitve, je večini
žal, da se niso prej priključili
Varčujte: kasneje se stroški
večajo, pokojnine pa ostajajo
"Glede na sedanjo krizo in dejstvo, da bodo državne pokojnine vedno
manjše, bi vsakomur priporočil, naj začne raje danes kot jutri dodatno
pokojninsko varčevati. Dvig privarčevanih sredstev se m ne zdi pametna odločitev; mislim, da večina ne razume ali noče razumeti, da bo
država od njih pobrala svoje preko odtegnjene dohodnine. Tako bo
večina šokirana ne samo ob dvigu privarčevanih sredstev, ampak tudi
ob letnem dohodninskem obračunu."
"Ko si enkrat v pokoju, ni dodatnih prejemkov. Enkrat na mesec dobiš
pokojnino in to je to. Ker pokojnine niso visoke, na koncu meseca pa ne
ostane skoraj nič. Nikomur ne svetujem predčasnega dviga privarčevanih sredstev. Vsem svetujem, da če jim premije za dodatno pokojninsko zavarovanje vplačuje tudi delodajalec, naj počakajo do upokojitve.
Pri plači se nič ne pozna, ker je strošek delodajalca, vsako leto posebej
pa se nabere nekaj privarčevanih sredstev."
Štefka Kraut; upokojenka,
prejemnica rente pokojninske družbe Moja naložba:
Martin Pograjc, zaposlen v podjetju Silgan,
dolgoletni varčevalec pokojninske družbe Moja naložba:
Če res ni nujno, sredstev
ne dvigujte predčasno
Prepričala me je zdrava pamet,
nesmiselno je ne sodelovati
"Vsem bi svetovala, naj o dodatnem pokojninskem zavarovanju razmišljajo dovolj zgodaj. Če bi imela možnost, bi se gotovo ponovno in čim
prej odločila za dodatno pokojninsko zavarovanje. Vsem bi svetovala,
da če privarčevanih sredstev ne potrebujejo zelo nujno, naj jih ne dvignejo predčasno. Ko bodo upokojeni, jih bodo še kako potrebovali."
"Na začetku delovne poti se ti upokojitev zdi kot neki oddaljen abstrakten pojem. Sprašuješ se, zakaj bi se moral že danes odpovedovati za
trenutke, ki sledijo čez 40 let. Ko pa vidiš, da se je tudi delodajalec
pripravljen odreči delu dobička, veš, da zadeva ni tako brezvezna.
Spoznaš, da bi bilo nesmiselno ne sodelovati. Še posebno danes, ko
splošno stanje v družbi ni cvetoče in se pravila upokojevanja zaostrujejo, je nujno imeti neko trdno finančno konstanto v življenju."
5
Mnenja naših zavarovancev
Andrej Vindiš, zaposlen v Energetiki Maribor,
dolgoletni varčevalec pokojninske družbe Moje naložba:
Franc Čelofiga, upokojenec,
prejemnik rente pokojninske družbe Moja naložba
Časa ni mogoče zavrteti nazaj,
zato je dragocen vsak dan
Ponovno bi se odločil enako
"Danes sem izjemno vesel, da nam je za dodatno pokojninsko zavarovanje pričel plačevati delodajalec, ker se kot mlad zaposlen še sploh
nisem zavedal pomena varčevanja za pokojnino oziroma dodatnega
pokojninskega varčevanja. Z leti je tudi pri meni vedno bolj dozorevalo
spoznanje o nujnosti dodatnega pokojninskega varčevanja. Pametno
in nujno je varčevati za svojo prihodnost. Vsem, ki se odločajo, ali naj
dodatno pokojninsko varčujejo, svetujem, da začnejo varčevati čim
prej. Časa ni mogoče zavrteti nazaj, zato je dragocen vsak dan."
"Vsakomur bi svetoval, naj se vključi v dodatno pokojninsko zavarovanje, saj se čez dvajset, trideset let od redne pokojnine ne bo dalo več
preživeti. Prognoza glede višine odstotka za takrat se menda giblje v
višini 50 odstotkov vplačanih zneskov v obdobju petindvajsetih let.
Sam bi se gotovo ponovno odločil enako.
Predčasni dvigi privarčevanih sredstev so po moje absurdni.
Namenoma sam sebi povzročiti takšno škodo, ko si najprej ob 41
odstotkov, ki jih podariš davkariji, nato pa ti še delodajalec preneha
plačevati premije, je več kot absurdno."
Drago Naberšnik, upokojenec,
prejemnik rente pokojninske družbe Moja naložba
Borut Jezeršek, upokojenec,
prejemnik rente pokojninske družbe Moja naložba:
Čim prej, tem več, tem boljše
Za 'nekaj več' v letih,
ko je z denarjem stiska
"Odločitev o dodatnem zavarovanju sem sprejel, da bi bili prejemki, ki
jih prejemaš po končani delovni dobi, nekoliko višji. Če bi vlagal več in
ne na borzo, bi sedaj tudi prejemal več. Skratka: čim prej, tem več, tem
boljše! Renta sicer ni kdo ve kako velika, vendar je vsekakor v skladu
s tem: kolikor vložiš, toliko lahko pričakuješ. In če si realen, ne moreš
biti razočaran. Če bi vlagal več in dalj časa, bi bila renta še večja in moje
zadovoljstvo tudi."
6
"Na žalost je tako: ko mora človek nekaj dati, običajno misli, da da
preveč, ko pa nekaj dobi, ima vedno občutek, da dobi premalo. Če bi
se odločil danes, bi s sklenitvijo dodatnega pokojninskega varčevanja
pohitel, zanesljivo bi se odločil za višjo mesečno premijo. Tako da bi v
letih, ko je z denarjem večja stiska, imel 'nekaj več', bodisi za kakšno
potovanje bodisi za drugačen priboljšek. Vsekakor pa za nobeno ceno
ne bi dvigoval privarčevanih sredstev, ker s tem preveč izgubiš."
Skozi leto 2013
Svetovni kapitalski trgi med
donosnostjo in varnostjo
V začetku leta 2013 se je vse vrtelo okoli
ameriške politike. V januarju je le bil dosežen
dogovor med republikanci in demokrati o
začasnem odlogu znižanja proračunskega primanjkljaja s povišanjem davkov (Fiscal Cliff),
a davke so dvignili samo najpremožnejšim
državljanom. Kapitalski trgi so nadaljevali rast
s konca leta 2012.
la država Ciper zagotoviti sama z obremenitvijo varčevalcev v svojih bankah (bail-in). Bančni
sistem so tokrat reševali vsi: lastniki delnic,
obveznic in depozitov, ki so presegali zavarovano vrednost pri 100.000 evrih. Slednji
so morali plačati davek na depozitno vlogo v
višini 30 odstotkov. Ciper je namreč off-shore
območje.
V februarju so bile v Italiji parlamentarne volitve, katerih izid je bil brez večinske prednosti
posamezne politične stranke. Trgi so reagirali
v skladu s pričakovanji, zahtevana donosnost
desetletnih italijanskih državnih obveznic se
je zvišala na 4,8 odstotka. Kapital se je selil v
varne nemške obveznice, kjer je donosnost
pokleknila pred povpraševanjem in pri desetletnih obveznicah znova zdrsnila pod 1,4 odstotka. (grafika na strani 8 spodaj)
V tem obdobju se je tudi v Sloveniji dogajala
nova vlada - njena predsednica je postala
Alenka Bratušek – sledile so govorice o
potrebni pomoči našim bankam in o potrebni tuji finančni pomoči. To je potisnilo
donosnost desetletnih slovenskih državnih
obveznic s 4,75 odstotka proti 7 odstotkom.
Slovenijo so po tem velikokrat primerjali s
Ciprom.
V marcu je kapitalske trge zajela negotovost,
ki jo je prinašalo reševanje še ene od držav
Evropske unije, Cipra, oziroma njenega bančnega sistema. Evropa je Cipru nepričakovano
sporočila, da mu ne bo pomagala v celoti,
ampak mu je od obljubljenih 15,8 milijarde
evrov namenila 10 milijard, preostalo je moraIrena Kovačič,
direktorica sektorja upravljanja naložb
Moje naložbe pokojninske družbe, d.d.
Razmere na svetovnih
kapitalskih trgih so bile
v devetih mesecih leta
2013 nestanovitne, vendar
s pozitivnim pridihom.
Izpostavljeni delniški
indeksi so rasli, tudi tečaji
državnih obveznic, razen
v Sloveniji. Pri upravljanju
naložb je pomembno
izkoristiti vse dane
možnosti ...
V aprilu je Slovenija uspešno izdala za 1,1
milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic,
takoj po prvomajskih praznikih pa še pet- in
desetletne obveznice za 3,5 milijarde dolarjev.
Bonitetna agencija Moody`s je tik pred izdajo
državnih obveznic znižala oceno slovenskega
državnega dolga za dve stopnji, z Baa2 na Ba1.
Rast vrednosti posameznih delniških indeksov
od januarja do konca septembra 2013
20 %
15,5 %
13,8 %
15 %
12,9 %
10 %
5%
0,9 %
0%
-5 %
-3,3 %
SBITOP
-2,3 %
DAX
CAC40
HANG
SENG
DOW
JONES
$/€
Vir: Moja naložba
7
Skozi leto 2013
Ocena Ba1 (BB+ po S&P) pomeni visoko tveganje oziroma tako imenovano špekulativno
raven ( junk).
Kljub vsemu se je v aprilu močneje zvišala
vrednost borznega indeksa slovenskih blue
chipov SBI TOP, za 7,2 odstotka, zaradi večjega zaupanja vlagateljev v realizacijo prodaje
državnega premoženja. Pridobivale so tudi
vrednosti svetovnih delniških indeksov, manj
intenzivno, vendar so bile dosežene nove
zgodovinsko najvišje vrednosti. (grafika na
strani 7)
V maju je Evropska centralna banka (ECB) znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotka,
na 0,5 odstotka. Ameriška centralna banka
(Federal Reserve - FED) pa je začela groziti s
postopnim prenehanjem ali omejitvijo odkupov državnih obveznic (Quantitative Easing
- QE), torej s prenehanjem tiskanja dolarjev
in s tem z zmanjševanjem likvidnosti na kapitalskih trgih. Dejanje bi sprožilo korekcijo na
delniških trgih, ki rastejo predvsem zaradi ekspanzivnih denarnih politik centralnih bank po
Gibanje ključne obrestne mere v EU in ZDA
0,8 %
0,6 %
ECB
0,4 %
FED
0,2 %
0,0 %
10. 1. 2013
10. 4. 2013
10. 7. 2013
Vir: Moja naložba
Gibanje donosnosti 10-letnih državnih obveznic
8%
7%
6%
5%
Francija
Italija
Španija
4%
Nemčija
Poljska
3%
Slovenija
2%
1%
0%
15. 10. 2008
15. 10. 2009
15. 10. 2010
15. 10. 2011
15. 10. 2012
16. 9. 2013
Vir: Moja naložba
8
svetu - poleg ZDA tudi v Veliki Britaniji, Švici
in na Japonskem. Slednja je v maju prenehala
tiskati japonske jene, zato je delniški indeks
Nikkei v drugi polovici meseca zdrsnil za 11,9
odstotka. (grafika levo)
Mednarodni denarni sklad je poleti znižal
napovedi globalne gospodarske rasti v letu
2013 s 3,3 odstotka na 3,1. Za vzrok so navedli
recesijo v območju evra (napovedujejo padec
BDP za 0,4 odstotka) in tveganja, ki ogrožajo
hitro rastoče države.
Grčija je prejela dodatno denarno pomoč v
višini treh milijard evrov, na Portugalskem
smo bili priča vladni krizi …V Sloveniji so se
zvišale stopnje DDV, in sicer na 9,5 in 22
odstotkov, dobili smo novega guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca.
Mednarodna bonitetna agencija S&P pa je
Sloveniji ohranila bonitetno oceno A- s stabilnimi obeti. Banka Slovenije pričakuje za leto
2013 upad BDP za 1,9 odstotka, za leto 2014
pa ponovno rast, vendar minimalno, za 0,5
odstotka.
Avgusta je na geopolitičnem področju znova
vladalo napeto vzdušje. Najbolj odmevna novica se je nanašala na napad na civilno prebivalstvo s kemičnim orožjem v Siriji, povzročitve
sumijo sirskega voditelja Bašarja al Asada.
Nestabilnost na Bližnjem vzhodu je podražila
nafto za 2,5 odstotka, na 107,7 dolarja za
sodček, opazno sta se podražili še zlato, za 5,3
odstotka, in srebro, za 18,5.
Padanje cen obveznic na zahodnih trgih se
je v septembru ustavilo. To je bila posledica
zagotovila FED-a, da še ne bo prenehal kupovati obveznice na sekundarnem trgu. QE naj
bi trajal vsaj do konca leta 2013. Donosnost
desetletnih nemških obveznic je presegla dva
odstotka.
Nemčija je v septembru izdala petletne državne obveznice z enoodstotno donosnostjo,
kar je najvišja zahtevana donosnost v zadnjih
dveh letih. V Nemčiji so slavili ponovno zmago
kanclerke Angele Merkel na parlamentarnih
volitvah.
Cene slovenskih desetletnih državnih obveznic
ostajajo pri nevzdržnih zahtevanih donosnostih, pri 6,5 odstotka. V slovenskih bankah
potekajo stresni testi in ocenjevanja kvalitete
njihove aktive, ki bodo pokazali, kako velika je
kapitalska luknja v bankah in ali bo Slovenija
primorana zaprositi za mednarodno finančno
pomoč. Sta pa v kontrolirano likvidacijo že
zdrsnili dve (majhni) banki: Probanka in Factor
banka.
Tudi tretji kvartal se končuje z ameriško politiko: zdaj se republikanci in demokrati dogovarjajo o sprejetju proračuna in ponovni začasni
odpravi zgornje meje zadolževanja.
vprašanja IN ODGOVORI
Ali so sredstva pri Moji naložbi varno naložena?
Da. Premoženje (naložbe) kritnega sklada mora biti enako obveznostim do zavarovancev
(matematičnim rezervacijam), o čemer pokojninske družbe četrtletno poročajo Agenciji
za zavarovalni nadzor. To zagotavlja, da lahko družba v vsakem trenutku izplača vse svoje
obveznosti. Sredstva zavarovancev, zbrana v kritnem skladu, so ločena od premoženja
pokojninske družbe, zato ta sredstva niso predmet kakršnihkoli postopkov (insolventnih), v
katere bi kadarkoli v prihodnje lahko zapadla pokojninska družba.
Imajo zavarovanci možnost neposrednega nadzora
nad poslovanjem Moje naložbe?
Da. V skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) in statutom
Moje naložbe so v nadzornem svetu pokojninske družbe trije predstavniki, ki so bili imenovani na predlog zavarovancev. Pokojninska družba je edina finančna institucija, v kateri
imajo zavarovanci zagotovljeno mesto v nadzornem svetu in s tem neposreden vpliv na
poslovanje Moje naložbe in imenovanje uprave.
Ali lahko sredstva prenesem na drug pokojninski načrt?
Da. To lahko v primeru kolektivnega zavarovanja storite takrat, ko zamenjate delodajalca,
ta pa ima zavarovanje urejeno pri drugem izvajalcu. S prenosom zavarovanja le-tega ne
prekinete!
So dvigi sredstev obdavčeni?
Da. Pri izrednem izstopu iz zavarovanja se plača 0,5 odstotka izstopnih stroškov in 25
odstotkov akontacije dohodnine. Končni poračun davčnih obveznosti sledi z odločbo o
dohodnini, kar bo pri večini pomenilo doplačilo v višini 16 odstotkov izplačanih sredstev.
Bo delodajalec tistim, ki bodo izstopili iz PDPZ, nadaljeval vplačevanje
premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje?
Da ali ne. To je odvisno od dogovora med partnerjema - upravo delodajalca in sindikatom oziroma svetom delavcev ali predstavnikom zaposlenih. V dogovoru, ki se praviloma
zapiše v obliki aneksa k pogodbi o oblikovanju, ki sta jo partnerja sklenila ob vključitvi
v dodatno pokojninsko zavarovanje, se lahko uredi postopek izstopa in (ne)plačevanje
premije tistim, ki bodo iz zavarovanja izstopili. Delodajalec ni dolžan zavarovanca po prostovoljnem izstopu ponovno vključiti v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, če je tako določeno v pogodbi o oblikovanju. Če bodo izredni izstopi privedli do
situacije, ko bo v kolektivni pokojninski načrt vključenih manj kot 51 odstotkov zaposlenih,
bo delodajalec prenehal plačevati premije tudi vsem drugim. S tem namreč ne bodo izpolnjeni zakonski pogoji za financiranje pokojninskega načrta.
Ali z izstopom izgubim tudi kakšne druge bonitete?
Mogoče. Zvišanje dohodninske osnove lahko pomeni preseganje cenzusov pri drugih
ugodnostih (štipendije otrok, znižanje plačila za vrtec ipd.).
So sredstva med varčevanjem predmet dedovanja?
Da. Če zavarovanec med varčevanjem umre, se sredstva dedujejo.
Ali se renta vedno prejema dosmrtno?
Da. Smisel rente je povišanje dohodkov upokojencev, pa tudi zavarovanje pred dolgoživostjo. Zato ni mogoče izbrati rente, ki bi jo izplačevali samo določeno časovno obdobje (npr.
pet let).
Naše poslovanje
Obdržali smo stabilno
poslovanje!
V letu 2013 nadaljujemo naložbeno politiko unovčevanja naložb na domačem trgu
in povečevanja vrednostnih papirjev tujih
izdajateljev. Pri obveznicah izbiramo države
s stabilnimi makroekonomskimi kazalci in
podjetja iz defenzivnih panog, kot so na
primer telekomunikacije, energetika in infrastruktura. Pri delnicah nalagamo sredstva v
podjetja z visoko tržno kapitalizacijo, z razvitih kapitalskih trgov in s svetovno priznanimi
blagovnimi znamkami. Posledica navedene
naložbene politike sta večja varnost in bolj
stabilna donosnost, kar nas letos uvršča v
vrh med ponudniki dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
Primerjava donosnosti
Donosnost kritnega sklada za pokojninsko
varčevanje Moje naložbe smo primerjali z
donosnostjo vzajemnih pokojninskih skladov
drugih ponudnikov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ker mesečni
podatki o doseženi donosnosti pokojninskih
skladov Pokojninske družbe A, Skupne,
Adriatic Slovenica in Zavarovalnice Triglav niso
objavljeni javno, v primerjavi tudi niso zajeti.
Primerjava donosnosti pokojninskih skladov
od januarja do septembra 2013 (v odstotkih)
2,0
1,5
Mag. Igor Jakopanec,
samostojni upravljavec premoženja
Moje naložbe pokojninske družbe, d.d.
V pokojninski družbi
Moja naložba smo od
januarja do septembra
ustvarili in zavarovancem
pripisali donosnost v
višini 1,69 odstotka.
Ne glede na neugodna
nihanja kapitalskih trgov
smo obdržali stabilno
poslovanje.
1,0
MN
LE2
SOD
POZ
KVP
A3
VBK
DEL
0,5
0,0
-0,5
-1,0
-1,5
-2,0
jan.
2013
feb.
2013
mar.
2013
apr.
2013
maj
2013
jun.
2013
jul.
2013
avg.
2013
sep.
2013
Vir: Moja naložba
10
Naše poslovanje
Moja naložba sicer redno objavlja podatke na
spletnih straneh in v našem časopisu, ki ga
zavarovanci prejemajo na dom.
Izognili smo se tudi negativnim posledicam
začetka likvidacije Probanke in Factor banke. V
naši pokojninski družbi v delnice, obveznice ali
depozite teh bank nismo vlagali.
Kako so poslovali skladi
Negotovost na finančnih trgih v letu 2013 ima
velik vpliv na donosnost pokojninskih skladov. Večina upravljavcev bo s težavo dosegla
minimalno zajamčeno donosnost. Največje
negativno presenečenje letos je Vzajemni
pokojninski sklad Delta (na grafu označen kot
DEL), ki ga upravlja Probanka. Od januarja
do aprila je bila donosnost sklada negativna
v višini 1,52 odstotka. Ker je upravljavec že
izkoristil vse rezervacije (presežek pripisane
donosnosti nad zajamčeno iz preteklih let),
zavarovancem že zagotavlja sredstva iz
lastnega kapitala. V obdobju devetih mesecev sklad sicer še vedno izkazuje negativno
donosnost v višini 0,52 odstotka. Razlog za
negativno donosnost so naložbe v upravljavca sklada, predvsem v podrejene obveznice
Probanke.
V zadnjih dveh mesecih se je precej poslabšal tudi rezultat Odprtega vzajemnega
pokojninskega sklada Banke Koper (VBK).
Zavarovancem so od januarja do julija še pripisali +0,68 odstotka, v zadnjih dveh mesecih
pa je donosnost padla na -0,45 odstotka za
obdobje devetih mesecev. Letno poročilo vzajemnega pokojninskega sklada kaže na visoko
izpostavljenost do delnic in obveznic slovenskih izdajateljev. Negotovost glede sanacije
slovenskega bančnega sistema in trenja med
strankami v vladni koaliciji so še dodatno
povečali negotovost na Ljubljanski borzi.
Opombe k tekstu
MN – Kritni sklad za pokojninsko varčevanje (Moja naložba)
LE2 – Vzajemni pokojninski sklad Leon 2
(upravlja ga Generali)SOD – Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
(Kapitalska družba)
KVP – Kapitalski vzajemni pokojninski
sklad (Modra zavarovalnica)A3 – Vzajemni
pokojninski sklad A III (Abanka Vipa)
VBK – Odprti vzajemni pokojninski sklad
Banke Koper (Banka Koper)
DEL – Vzajemni pokojninski sklad Delta
(Probanka)
POZ – Kritni sklad 3 (Prva osebna zavarovalnica)
Nekoliko boljšo donosnost so zavarovancem pripisali v Abanki Vipa, ki upravlja
Vzajemni pokojninski sklad A III (A3), in v
Modri zavarovalnici, ki upravlja Kapitalski
vzajemni pokojninski sklad (KVP). Abanka
je dosegla devetmesečno donosnost v višini
0,54 odstotka, Modra zavarovalnica pa 0,70
odstotka.
odstotka donosnosti, drugega pa 1,08
odstotka.
Blizu odstotka donosnosti sta Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
(SOD) v upravljanju Kapitalske družbe in
Vzajemni pokojninski sklad Leon 2 (LE2),
nad katerim bdi Zavarovalnica Generali.
Zavarovanci prvega so bili letos deležni 0,98
S septembrskim rezultatom ne bodo zadovoljni varčevalci Kritnega sklada 3 (POZ), ki ga
opravlja Prva osebna zavarovalnica. Mesečna
donosnost je prepolovila dosežek iz prejšnjih
osmih mesecev. Rezultat v letu 2013 tako zdaj
znaša 0,89 odstotka.
Izkušnje sindikata
Moja naložba je prava naložba
"Po osamosvojitvi naše države smo v
Sloveniji deležni nenehnih reform. Ena od
teh je tudi pokojninska. Vsaka pokojninska
reforma pa pomeni znižanje prejemkov za vse
tiste, ki se bodo upokojili.
Sindikati pri vseh pogajanjih sodelujemo
kot predstavniki delojemalcev. Pričakovanja
naših članov so pred pogajanji in po njih
vedno visoka. V vseh pogajanjih sodeluje tudi
sindikat SKEI, ki je največji sindikat dejavnosti v največji sindikalni centrali ZSSS. Žal se
gospodarski in ekonomski dogodki pri nas in
v svetu tako hitro spreminjajo, da se končana
pogajanja o reformah vedno ne izidejo po
željah sindikatov in zaposlenih. Sindikat je
znal spremljati pokojninske reforme v razvitih
evropskih državah. V teh državah delodajalci
zaposlenim (večinoma) plačujejo tudi rento iz
naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pozitivni učinki tega varčevanja so, da vsi
zaposleni po upokojitvi prejemajo še določen
znesek dodatne pokojnine.
V takšen, bolj pravičen sistem smo sindikati
prepričali tudi vse odgovorne v Sloveniji
(Vlado RS, DZ in delodajalce).
Tam, kjer smo sindikati za plačilo rente prepričali delodajalce, nas je čakala še zadnja
ovira. Na zborih delavcev smo o pozitivnem
učinku morali prepričati tudi večino zaposlenih, ki so se morali strinjati s tem, da
delodajalec za njih plačuje rento za dodatno
pokojninsko zavarovanje. V to prepričevanje
smo sindikalisti šli bolj odločno kot pri kakšni
drugi zadevi. Živimo pač v času, ki je zaposlenim in članom sindikata prinesel več slabega
kot dobrega.
V večini podjetjih bivšega poslovnega sistema
Rudnika Mežica (TAB, d.d., MPI – Reciklaža
d.o.o., TAB – IPM, d.o.o., Gradbeni materiali,
d.o.o., in Elektrarne RM, d.o.o.) smo se med
ponudniki pokojninskih družb odločili za
pokojninsko družbo Moja naložba. Po desetletnem obdobju lahko zagotovo potrdimo,
da je bila naša odločitev pravilna. S predstavniki Moje naložbe imamo redne sestanke. Na
sestankih nam zelo podrobno in transparentno prikažejo vsa dogajanja, aktivnosti, poslovanje in rezultate družbe. Zadovoljstvo je
čutiti tudi med zaposlenimi, ki so na informativnih dnevih obveščeni o vseh podrobnostih
in stanjem na njihovih računih. Da je temu
res tako, smo lahko ugotovili ob koncu preteklega leta, ko je poteklo desetletno obdobje
sodelovanja z Mojo naložbo. Po tem obdobju
so se zaposleni lahko odločili, da dvignejo
privarčevani denar s svojih računov. Zaradi
dobrega dela in še boljšega informiranja vseh
vpletenih so bili takšni primeri zelo redki. V
sindikatu SKEI iz že navedenih podjetij smo
bili veseli takšne odločitve večine zaposlenih,
ki so se odločili za nadaljevanje pokojninskega
varčevanja. Več kot zadovoljni smo tudi, da
smo se pred desetimi leti odločili za pravo
pokojninsko družbo – Mojo naložbo.
V imenu SKEI – Konference sindikata Rudnika
Mežica in v imenu vseh zaposlenih iz že prej
navedenih podjetij bi se predstavnikom Moje
naložbe iskreno zahvalil za dosedanji trud in
njihovo dosedanje zelo uspešno delo.
Vsem tistim, ki se pa še niso ali pa niste odločili za kakšno izmed pokojninskih družb, pa
priporočam, da se odločite za Mojo naložbo,
ki je vsaj po našem prepričanju prava naložba."
SKEI – Konferenca sindikata
Rudnik Mežica, predsednik Viljem Novak
11
Moja renta
Prijazna davčna olajšava
Dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjeno varčevanju za dodatno pokojnino, za višjo
pokojnino. Vsak dan več posameznikov jo
tudi že uživa. Z dodatnim pokojninskim zavarovanjem lahko do višje pokojnine pridemo s
postopnim varčevanjem, lastnimi vplačili ali
tudi vplačili delodajalca in davčno olajšavo in
zajamčenim donosom. Pri tem vsekakor velja
omeniti, da sta davčna olajšava in zajamčen
donos pomembni podrobnosti, po katerih se
dodatno pokojninsko zavarovanje loči od drugih zavarovanj in varčevanj.
Poskrbite za svojo
dohodnino še pravočasno
Vplačane varčevalne premije se zbirajo na
osebnem varčevalnem računu. Če se posameznik odloči za individualna vplačila (varčevanje) v okviru drugega pokojninskega stebra,
prejme olajšavo pri odmeri dohodnine.
Uroš Ornik,
izvršni direktor uprave Moje naložbe
pokojninske družbe, d.d.
Davčna olajšava in
zajamčen donos sta
pomembni podrobnosti,
po katerih se dodatno
pokojninsko zavarovanje
loči od drugih zavarovanj
in varčevanj.
Če premijo zavarovancu plačuje že delodajalec, je potrebna posebna pozornost. Prednost
pri uveljavljanju davčne olajšave ima delodajalec. Posameznik lahko v takem primeru izkoristi zgolj morebitni preostanek razpoložljive
davčne olajšave. Primer izračuna prikazujemo
v preglednici Povišanje premije na sredini
sosednje strani.
Varčevanje z zajamčenim donosom
Izvajalec pokojninskega načrta mora po
Zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (ZPIZ) zavarovancem jamčiti
minimalni letni donos v višini 40 odstotkov
obrestne mere dolgoročnih vrednostnih
papirjev Republike Slovenije. Pokojninski
načrt Moje naložbe zavarovancem zagotavlja za polovico višji zajamčen donos,
kot ga zahteva zakon, in znaša v letu 2013
2,25 odstotka.
Davčna olajšava ni neomejena. Maksimalna
premija znaša 24 odstotkov plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
oziroma 5,844 odstotka posameznikove bruto
plače, vendar v letu 2013 ne več kot 2.819,09
evrov letno. Velja omejitev, ki je izpolnjena
prej.
Davčna olajšava
Nekaj izbranih primerov koristi davčne olajšave za vplačila, ki jih posameznik vplača iz svojih neto dohodkov, in kako jih izračunati najdete v tabeli Izračun davčne olajšave na dnu
sosednje strani . Posameznik, ki prejema bruto
plačo v višini 1.800 evrov (1.170 evrov neto),
bi lahko mesečno v okviru davčne olajšave
varčeval dobrih 100 evrov (lahko tudi manj!). V
tem primeru bi ob letnem vplačilu prejel olajšavo v višini dobrih 340 evrov (toliko manj bi
bil dolžan doplačati dohodnine oziroma toliko
višje bi bilo vračilo preveč plačane dohodnine).
Izkoristite davčno olajšavo v celoti in povišajte
premijo!
Kljub zajamčenemu donosu zavarovanec pri
dodatnem pokojninskem zavarovanju prevzema manjši del naložbenega tveganja.
Prizna se za namensko varčevanje. Dvigi v
enkratnem znesku ne predstavljajo namena
varčevanja, zato je v takem primeru davčna olajšava odvzeta. Dvig se obdavči skozi dohodnino.
Zajamčen donos
Prekinitev varčevanja
in dvig sredstev
Prekinitev je možna. Možnost dviga sredstev
v enkratnem znesku se razlikuje glede na
plačnika premij. Lastna vplačila (vplačila zavarovancev iz neto dohodkov) je možno dvigniti
kadarkoli. Premije, ki jih od letošnjega leta
plačujejo delodajalci, je možno dvigniti šele ob
upokojitvi in samo v primeru, če vplačila ne
bodo presegala 5.000 evrov
Dosmrtna renta z garantiranim obdobjem izplačevanja
Izračun višine rente
Upokojitev
Garantirana doba
Doživljenjsko izplačilo
Doživljenjsko izplačilo
12
Renta upravičencu
Pričakovana
življenjska doba
Moja renta
Rente, kot se izplačujejo danes
Na kratko o rentah
Izplačevanje rente
Renta se lahko prične izplačevati ob upokojitvi.
Leta
varčevanja
Doživljenjska renta
Dodatna pokojninska renta se zavarovani osebi izplačuje do njene
smrti. Starost ob upokojitvi in takratna pričakovana življenjska
doba pomembno vplivata na izračun višine rente.
10
30
4.100
17,32
15,67
20
30
9.611
39,86
35,48
30
30
17.017
68,08
60,82
10
50
6.834
28,87
26,12
Obdavčenje rent
V davčno osnovo se všteva le 50 odstotkov odmerjene višine
rente (drugih 50 odstotkov je iz obdavčitve izvzeto). Ob izplačilu
rente se obračuna akontacija dohodnine (25 odstotkov), če izplačilo presega 160 evrov. Zavarovanec se lahko odloči, da se mu
ob izplačilu obračunava akontacija dohodnine po znižani stopnji
(16 odstotkov), o čemer mora obvestiti davčni organ.
Premija
Končno stanje
Renta moški, 15 Renta ženska, 15
let garancije
let garancije
20
50
16.019
66,43
59,13
30
50
28.362
113,47
101,37
10
100
13.668
57,74
52,23
20
100
32.037
132,85
118,27
30
100
56.723
226,94
202,73
Izračun temelji na 3% letni donosnosti po obračunu vseh stroškov
in upokojitvi zavarovanca ob dopolnjeni starosti 60 let.
Vsak mesec dobrodošla
Renta se izplačuje do konca zavarovančevega življenja. Prejemati jo
lahko prične ob upokojitvi. Višina dodatne pokojnine je v prvi vrsti odvisna od privarčevanih sredstev. Mlajša in srednja generacija imata tako
na razpolago čas, da tudi z nižjimi premijami do upokojitve privarčujeta
zneske, ki pomembno povišajo osnovno pokojnino. Višina rente je
odvisna od privarčevanega zneska, pričakovane življenjske dobe zavarovane osebe ob upokojitvi in trenutno še od spola zavarovane osebe.
Izračun prihodnje višine rente lahko izvedemo zgolj na podlagi pogojev,
ki veljajo v danem trenutku (tabela desno zgoraj).
Že zdaj obstajajo različne vrste rent (z zajamčeno dobo ali brez, enakomerna ali naraščajoča). Večina zavarovancev Moje naložbe se odloči za
rento z garantirano dobo izplačevanja (shema levo spodaj).
Takšna renta se izplačuje, dokler je zavarovanec živ, vendar najmanj
garantirano število let. Ob zavarovančevi smrti pred iztekom garantiranega števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki
ga imenuje zavarovanec. Če pa zavarovanec živi dlje od garantiranega
obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej, do konca svojega življenja. Vsekakor smiselna izbira.
Z rento ohranimo davčno olajšavo
V davčno osnovo se všteva le 50 odstotkov odmerjene višine rente
(drugih 50 odstotkov je iz obdavčitve izvzeto). Za dobršen del upokojencev je obdavčitev rent zanemarljivo nizka (približno dva odstotka).
Vir: Moja naložba. Izračun je informativen.
Povišanje premije
Mesečno
Letno
1.300
15.600
Maksimalna premija: 5,844 % bruto plače
76
912
Trenutna premija: vsota, ki jo plačuje
delodajalec in/ali
//ali posameznik
30
360
Možno povišanje premije: doplačilo iz
neto plače
46
552
27 %
149
Bruto plača
Vračilo pri dohodnini zaradi povišanja premije
Vir: Moja naložba. Izračun je informativen.
Podrobnejša pojasnila
[email protected] ali tel. 080 29 29
Izračun davčne olajšave
Bruto plača
(1)
Dohodninski
razred
Maksimalna premija
za dav
a čno olajšav
av
a o
av
Znižanje osnove za dohodnino
ob plačilu letne premije
Vračilo premije ob dohodnini
na letnem nivoju
(2)
(3) = (1) x 5,844 %
(4) = (3) x 12 mesecev
(5) = (4) x (2)
800
16 %
47
564
90
1.300
27 %
76
912
246
1.800
27 %
105
1.260
340
2.000
27 %
117
1.404
379
2.500
41 %
146
1.752
718
Predpostavljeno je, da je plača edini obdavčljivi vir, od katerega se obračunavajo prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
in da so med letom bili pravilno obračunani in plačani davki in prispevki.
Vir: Moja naložba. Izračun je informativen.
13
Davčne olajšave
Varčevanje za dodatno
pokojnino z davčno olajšavo
Od leta 2000 poznamo v Sloveniji drugi pokojninski steber, kjer lahko delodajalci in zaposleni varčujejo za dodatno pokojnino, od leta
2013 pa velja novi pokojninski zakon (ZPIZ-2),
ki daje dodatnemu varčevanju za dodatno
pokojnino še več veljave.
Plačnik premije je delodajalec –
kolektivno zavarovanje
Nova pokojninska reforma, ki je začela veljati
1. januarja 2013, omenjeno omejitev izpušča,
kar pomeni, da se lahko vsi zaposleni kolektivno zavarujejo. Posamezniki, nosilci dejavnosti
in pretežni lastniki se lahko vključijo v kolektivno zavarovanje ter imajo z vplačilom premije
možnost uveljavljanja davčne olajšave v korist
gospodarskega subjekta.
• od premije se ne plačajo prispevki za socialno varnost,
Plačniki premij so tako upravičeni do koriščenja davčne olajšave, ki se od leta 2000 ne
spreminja.
Davčne olajšave za premije
Mojca Gornjak,
pooblaščenka uprave Moje naložbe
pokojninske družbe, d.d.
Zaposlenim se del
vplačane premije vrne
v obliki nižjega doplačila
ali vračila dohodnine,
delodajalcem pa ni
treba plačati davkov in
prispevkov na premijo,
hkrati pa lahko vplačano
premijo uveljavljajo kot
olajšavo pri davku od
dohodka.
Prednost dodatnega pokojninskega zavarovanja pred drugimi oblikami varčevanja je v davčni olajšavi, ki je določena v Zakonu o dohodnini in Zakonu o dohodku pravnih oseb. Davčna
olajšava za delodajalce je omejena na 5,844
odstotka posameznikove bruto plače, vendar
ne več kot 2.819,07 evra letno za leto 2013.
Če vplačana premija presega znesek davčne
olajšave, ima prednost pri koriščenju davčne
olajšave delodajalec, kar pomeni, da lahko
posameznik uveljavlja le olajšavo za tisti del
premije, ki ostane med zgoraj omenjenim zneskom in plačano premijo delodajalca.
Če za zaposlene plačuje premije delodajalec
(podjetje ali samostojni podjetnik), je upravičen do naslednjih davčnih olajšav:
• premija se ne šteje kot izplačilo plače,
• premije se upoštevajo kot olajšava pri
davku od dobička pravnih oseb ali davku od
dohodkov iz dejavnosti.
Z drugimi besedami, če delodajalec plačuje
premije za zaposlene v okviru davčne olajšave, se premija v celoti nakaže na osebne račune zaposlenih pri pokojninski družbi (bruto
premija = neto premija).
Če premijo plačujeta oba, tako podjetje
kot zaposleni, se upošteva skupna premija,
ki mora biti v okviru davčne olajšave (do
5,844 odstotka bruto plače posameznika,
vendar ne več kot 234,92 evra mesečno za
leto 2013). Prednost pri uveljavljanju davčne
olajšave ima delodajalec, posameznik lahko
uveljavi le razliko med premijo delodajalca in
maksimalno premijo.
Delodajalec je upravičen do koriščenja davčnih olajšav, če je pristopil k pokojninskemu
načrtu, ki ga je odobrilo ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve, in je pokojninski
načrt vpisan v poseben davčni register pokoj-
Mesečno nakazilo premije z znižanjem
bruto plače in pričakovana dodatna renta
Število let
varčevanja
Mesečna vplačila delodajalca Mesečno znižanje neto plače
zaradi znižanja bruto plače
na osebni račun
za 88 €
pri Moji naložbi
Pričakovana mesečna
izplačila dodatne rente
15
88 €
50,04
96 €
25
88 €
50,04
184 €
35
88 €
50,04
290 €
45
88 €
50,04
434 €
Vir: lastni izračun, http://www.moja-nalozba.si/dodatno-pokojninsko-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/
informativni-izracun/, pri izračunu so upoštevani podatki za moškega, ki se upokoji pri 65 letih starosti in izbere doživljenjsko rento
brez garantirane dobe
14
Davčne olajšave
ninskih načrtov. Od leta 2013 dalje pogoja za uveljavljanje davčne
olajšave, to je vključenih v zavarovanje 51 odstotkov vseh zaposlenih,
ni več.
Plačnik premije je posameznik –
kolektivno ali individualno zavarovanje
Ko premije plačuje posameznik in si premijo plačuje iz neto plače (kot
direktno bremenitev ali kot odtegljaj od neto plače ali s položnico ali
z nalogom ali preko spletne banke), je upravičen do naslednje davčne
olajšave: znižanje osnove za dohodnino za leto, v katerem je bila plačana premija.
Posameznik, ki ima mesečno 1500 evrov bruto plače (povprečna
slovenska plača), dobi pri poračunu dohodnine vrnjenih 284 evrov, za
premije v celem letu pa plača 1052 evrov. Davčna olajšava je kar 27
odstotkov, kar predstavlja njegovo dohodninsko stopnjo.
Posameznik vsak mesec vplačuje maksimalno premijo v višini 88
evrov. V dvanajstih mesecih vplača 1052 evrov. Pri informativnem
izračunu dohodnine bo prejel vračilo dohodnine na transakcijski račun
v višini 284 evrov, ker je vplačana premija deležna davčne olajšave v
višini dohodninskega razreda.
Mesečno nakazilo premije iz neto
plače in pričakovana dodatna renta
Število let
varčevanja
Mesečna vplačila
iz neto plače
Pričakovana mesečna
izplačila dodatne rente
15
88 €
96 €
25
88 €
184 €
35
88 €
290 €
45
88 €
434 €
Vir: lastni izračun, http://www.moja-nalozba.si/dodatno-pokojninsko zavarovanje/
kolektivno-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/informativni-izracun/, pri izračunu so
upoštevani podatki za moškega, ki se upokoji pri 65 letih starosti in izbere doživljenjsko
rento brez garantirane dobe
Z 88 evri premije več kot 430 evrov rente
• 50-odstotni razred.
Pri zelo poenostavljenem izračunu dolgoletnega varčevanja 88 evrov
na mesec (premijo plačuje posameznik) se lahko pričakuje, da bo po
45 letih varčevanja zbral na računu skoraj 100.000 evrov. Po današnjih pogojih lahko pričakuje, da bo imel mesečno rento skoraj 434
evrov. Pri izračunu so bili upoštevani pogoji zapisani na http://www.
moja-nalozba.si/dodatno-pokojninsko-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/informativni-izracun/ in vplačana
premija 88 evrov, ki se skozi dobo ne spreminja. Dodatno posameznik pridobi olajšavo v višini dohodninskega razreda skoraj 24 evrov
mesečno (tabela zgoraj).
Mesečna bruto plača do okrog 1200 evrov sodi v 16-odstotni dohodninski razred, če v letu prejemamo le plačo in nimamo drugih
dohodkov ter olajšav. Mesečna bruto plača med 1200 in skoraj 2400
evri sodi v 27-odstotni dohodninski razred, če v letu prejemamo le
plačo in nimamo drugih dohodkov ter olajšav. Bruto plača med 2400
in 4020 evri sodi v 41-odstotni dohodninski razred. Posameznik
dobi vrnjenih 41 odstotkov vplačane premije. Maksimalna premija je
2.819,09 evra in je omejena navzgor.
Če se posameznik dogovori z delodajalcem, da zanj plačuje premijo
iz bruto plače, bo skupna vplačana premija na osebni račun posameznika pri Moji naložbi še vedno 88 evrov, vendar se bo zaradi znižanja
bruto plače posameznik odpovedal oziroma bo imel nižje neto izplačilo za 50,04 evra. V tem primeru olajšavo uveljavlja delodajalec, posameznik pa namesto 88 evrov vplačane premije pristane na 50 evrov
nižjo neto plačo, vendar ima na računu pri Moji naložbi 88 evrov
mesečno (tabela na levi strani spodaj).
Štirje dohodninski razredi
Po sedanji zakonodaji poznamo v Sloveniji štiri dohodninske razrede:
• 16-odstotni razred ali
• 27-odstotni razred ali
• 41-odstotni razred ali
15
2013