1. No category

Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva
www.sgg-tolmin.si
SGG Utrip
06/okt/2010
SGG poslovanje
Okoljski standard ISO 14001 (nadaljevanje)
SGG v središču
Vzdrževanje cest na območju SGG Tolmin
SGG dogodki
Boštjan Pavšič na svetovnem tekmovanju
gozdarjev v Zagrebu
SGG uvodnik
Piše: Maja Filipič
Ko nas greje toplota ...
Bližajo se hladni dnevi in znova
razmišljamo o priskrbi ozimnice in o tem, da
nam bo toplo v času zime. Izziv nam je, kako to
energijo ujeti, jo shraniti in uporabiti takrat, ko
jo bomo najbolj potrebovali, ko se bodo kazalci
na termometru spustili krepko pod ničlo.
pa na plan prihajajo in vstopajo okoljetvorne vloge
gozdov, kot vir vitalnih substanc (čista voda in
zrak, ohranjanje tal ...) in ekološkega ravnovesja.«
Ampak, ko si po napornem delovnem dnevu človek
vzame nekaj časa zase in se odpravi na jesenski
sprehod v prav ta bližnji gozd, ki si je ravno v teh
dneh nadel nove barve, o njem nikoli ne razmišlja
V toplem jesenskem večeru, v zavetju topline tako. Razmišlja le o tem, da je tam zrak čist, da
doma, kjer nikoli ne pomislim, kaj vse je potrebno lahko zadiha s polnimi pljuči, da ga okolje napolni
postoriti, da mi ni premrzlo, razmišljam, da sem se z energijo, ki jo bo potreboval pri premagovanju
že v rosnih letih rada grela pri dedku in babici, na vsakodnevnih težav.
topli, ogromni peči, ko sem iz daljave v peči slišala
prasketanje drv in mi je bilo neizmerno toplo. Naše življenje pa je posredno ali ne vedno bilo in
Danes (ob pisanju tega uvodnika) razmišljam, da bo povezano z gozdom. Pa čeprav na to večina
se vse začne že pri izvoru. V gozdu. Kjer delavci zelo redko pomisli. Zlasti tista večina, ki z gozdom
ne vem koliko ur preždijo na mrazu, mogoče ravno poklicno ni tesno povezana. S ponosom se oziram
med temi drevesi, debli, ki danes grejejo mene. na tiste, ki ste tam vsakodnevno. Kakor tudi na tiste,
Kdo ve.
ki jim gozd predstavlja še dodatni izziv – recimo
In jasno, tudi pozimi, ko močno sneži in sama skozi tekmovanja. In po dolgem času (ko se je tedaj še v
okno opazujem poigravanje snežink, je potrebno Soškem gozdarju pisalo ...) lahko danes s ponosom
vzdrževati ceste, tiste ceste, ki vodijo tudi med zapišemo, da se je naš sodelavec Boštjan Pavšič
številne in prostrane gozdne površine, do tja, kjer med svetovno elito odlično odrezal na nedavnem
se v vsej svoji razsežnosti kažejo ogromna drevesa, Svetovnem prvenstvu gozdarjev v Zagrebu.
za katere je potrebno tako ali drugače poskrbeti.
Pa ne samo to, ko prebrskam po spletnih straneh Vam pa želim prijetnega branja, v želji, da bi nam
družbe SGG Tolmin (na katerih mimogrede naj- kakšno misel pred koncem leta tudi posredovali v
dete tudi vse dosedanje številke našega internega uredništvo. Vrata so vam na široko odprta. In lepih
glasila), z zanimanjem berem, da je proizvodna vlo- jesenskih dni vam želim, v imenu vseh, ki smo
ga gozdov bila in bo tudi v prihodnosti pomembna soustvarjali tokratno številko SGG Utripa.
razvojna sestavina. »Zaradi vse hitrejšega razvoja
Glasilo Soškega gozdnega
gospodarstva
SGG Utrip
Izdajatelj:
SGG Tolmin
Brunov Drevored 13
5220 Tolmin
www.sgg-tolmin.si
Odgovorna urednica:
Maja Filipič
Lektoriranje:
Maja Filipič
Naslovnica:
foto: Boštjan Lemut
Uredniški odbor:
Magda Logar
Bojan Rovan
Marko Opeka
Marjan Krapež
Oblikovanje:
Andrej Trpin / KOMON
Tisk:
Tiskarna ABC, Idrija
SGG poslovanje
Piše: Ljubo Čibej
Okoljski standard ISO 14001
V prejšnji številki smo predstavili okoljski standard in okoljsko politiko naše družbe, v današnji pa
predstavljamo navodilo za izvedbo konkretnih postopkov za naša najbolj pogosta delovna mesta na
terenu.
NAVODILO ZA DELO
(za delovna mesta gozdar,
žičničar, strojnik in voznik)
sestavljajo: motorna žaga, adaptirani kmetijski traktor, več
bobenski vitli, žični žerjav, procesor, pomožno orodje in oprema, gradbeni stroji, tovornjaki.
Namen
Navodilo je namenjeno delavcem
na delovnih mestih gozdar, 2. Postopek dela
žičničar, strojnik in voznik ter se S pomočjo strojev, delovnih
nanaša na postopke in opravila v naprav in orodij upravljamo:
povezavi z varovanjem okolja.
• gozdno proizvodnjo,
1. Glavne naloge:
• gozdnogojitvena dela ter ostale
• sečnja in izdelava gozdnih le- pomožne gozdarske dejavnosti,
snih sortimentov,
• gradbena dela (graditev in
• vzdrževanje motorne žage,
vzdrževanje gozdnih cest, gra• gozdnogojitvena in varstvena ditev gozdnih vlak ...),
dela,
• prevoze.
• spravilo gozdnih lesnih sortimentov s traktorjem,
• vzdrževanje traktorja,
3. Skrb za red na delovnem
• spravilo gozdnih lesnih sorti- mestu
mentov z več bobenskimi vitli in 5.1. Sečnja z motorno žago:
žičnimi žerjavi,
• hranjenje goriva in maziva v
• montaža in demontaža ter namenskih ognjevarnih in dobro
vzdrževanje žičnic,
zaprtih posodah,
• sečnja in spravilo gozdnih sor- • pretakanje goriva in maziva
timentov s procesorji,
brez polivanja,
• opravljanje gradbenih del z • vzdrževanje gozdnega reda
gradbenimi stroji,
(skladno z delovnim nalogom).
• prevozi lesa, materiala in
strojev;
Sečnja s procesorjem (harvester), spravilo s traktorjem
Oprema
(adaptirani kmetijski, zgibni,
Opremo, ki se uporablja na de- forwarder), spravilo z žičnico
lovnih mestih gozdar in strojnik, (brez in s procesorsko glavo),
gradnja z gradbenimi stroji,
prevozi lesa, materiala in strojev:
• hranjenje goriva in maziva v
namenskih ognjevarnih in dobro
zaprtih posodah,
• pretakanje goriva in maziva
brez polivanja,
• vzdrževanje gozdnega reda,
skladno z delovnim nalogom,
• varno delo s stroji in napravami.
5.3. Ravnanje z odpadki
• odnašanje embalaže od goriv,
maziv, rezervnih delov, opreme,
hrane, itd. Sprotno (dnevno) iz
gozda in odlaganje v namenske
javne zabojnike.
4. UKREPANJE V PRIMERU
IZREDNIH RAZMER
6.1. Razlitje iz posode, v kateri
se prevaža (prenaša) goriva in
mazivo (motorne žage, traktorji, stroji), iz rezervoarja,
iz motorja, iz hidravličnega
sistema ...).
• Količine do 3 litre olja in do 5
litrov goriva:
Preprečiti nadaljnje iztekanje,
podstaviti namenske pivnike,
3
4
SGG poslovanje
odstraniti prepojeni sloj tal,
začasno shranjevati v nepropustne vreče, odpeljati na sedež
organizacijske enote, začasno
skladiščiti, odpeljati v mehanično
delavnico v zbirne posode na
ekološke otoke.
6.2. Izrabljeni rezervni deli,
deli strojev, gume ...
Dele je potrebno očistiti, da ne
onesnažijo okolja, mastne krpe
se shrani v nepropustne vreče in z
njimi postopa kot v prejšnji točki
(odvoz na določeno mesto).
Rezervne dele, gume, itd., je
potrebno odpeljati na ustrezna
javna odlagališča za posamezne
vrste surovin oziroma po dogovoru v mehanično delavnico.
Ljubo Čibej
Preprečiti nadaljnje iztekanje, posuti absorbcijski pesek,
odstraniti pesek in prepojeni
sloj tal, začasno shranjevati v
nepropustne vreče, odpeljati
na sedež organizacijske enote,
začasno skladiščiti, odpeljati v
mehanično delavnico v zbirne
posode na ekološke otoke.
foto:
• Količine nad 3 litre olja in nad
5 litrov goriva:
Za vse motorne žage se mora uporabljati biološko razgradljivo olje in shranjevati gorivo in
mazivo v ognjevarnih namenskih posodah
nost v obrazec »Zahtevek za preventivni/korektivni ukrep« (obr.
SGG/453) in ga posreduje v pregled vodji organizacijske enote,
skladno s točko 4.5.3 poslovnika
sistemov ravnanja z okoljem.
Navodilo za delo velja tudi za
vse podizvajalce. Ob tem pa je
potrebno poudariti, da za nabavo
sredstev in za odvoz odpadkov
na ustrezne deponije poskrbijo
sami.
V primeru, da je ob prihodu V naslednji številki bomo preddelavca na lokacijo (v gozd) stavili okoljski del standarda
ta bila predhodno onesnažena, FSC. Med drugim je v njem tudi
mora delavec o tem takoj obves- zahteva po varovanju ogroženih
titi vodjo del, ki nato posreduje živalskih in rastlinskih vrst.
pisno obvestilo predstavniku
vodstva. Ta je tudi odgovoren
za nadaljnje reševanje (ustrezno
ukrepanje).
V primeru požara je delavec
dolžan postopati v skladu s
požarnim redom, v primeru delovne nesreče pa v skladu z izjavo
o varnosti z oceno tveganja.
Ljubo Čibej
V kolikor delavec ugotovi
neskladnost, mora o tem obvestiti vodjo del, ki zapiše nesklad-
foto:
5. REŠEVANJE NESKLADNOSTI
Pivnik in absorbcijski pesek
SGG poslovanje
Poročilo o odkupu v zasebnih gozdovih
za leto 2009
V zasebnih gozdovih posebej obravnavamo odkup na panju, pri katerem sečnjo in spravilo
opravimo sami in odkup na kamionski cesti, kjer gozdarska dela običajno izvrši lastnik.
V zasebnih gozdovih je bil, pri
odkupu na panju, plan dosežen
134 odstotno. V primerjavi
s preteklim letom pa je bila
izvršitev 205 odstotna. Najbolj
so plan presegli v Tolminu, daleč
najvišjo količino lesa so odkupili
v Idriji, najnižje količine pa so
bile izvršene na Trnovem.
Pri odkupu na kamionski cesti je
plan dosežen le 66 odstotno, lanski odkup pa 75 odstotno.
Plan so izvršili le v Idriji.
Plan in izvršitev sečnje v zasebnih gozdovih – odkup na panju
OE
plan (m3)
izvršitev (m3)
% izvršitve
IDRIJA
AJDOVŠČINA
TRNOVO
TOLMIN
SKUPAJ
5.000
1.600
1.400
2.000
10.000
7.608
1.714
519
3.509
13.350
152
107
37
175
134
V skupnem se je odkup zmanjšal Plan in izvršitev sečnje v zasebnih gozdovih
za 1,3 odstotka (glede na leto – odkup na kamionski cesti
2008).
Ponovil se je trend zadnjih let.
OE
plan (m3)
izvršitev (m3)
Pri odkupu na kamionski cesti
IDRIJA
7.500
7.471
plana nismo dosegli, pri odkupu
AJDOVŠČINA
3.200
1.751
na panju pa smo plan presegli.
TRNOVO
3.400
706
Od drugih pravnih oseb v veliki
TOLMIN
3.500
1.686
večini odkupujemo žamanje in
SKUPAJ
17.600
11.614
krajnike in le v nekaj odstotkih
gozdne sortimente. Na OE Idrija so od pravnih oseb odkupili
2.869 m3, na OE Trnovo 207 m3
in na OE Tolmin 344 m3 lesa.
V skupnem je odkup od pravnih
oseb znašal 83 odstotkov lanskega.
% izvršitve
100
55
21
48
66
foto:
Ljubo Čibej
Sanacija vetroloma v GGE Predmeja
5
6
SGG pozornost
Piše: Mojca Gornjak
Z mojo naložbo je vaša dohodnina nižja,
pokojnina višja
Dodatno pokojninsko zavarovanje je v Sloveniji prisotno že 10 let. Leta 2000 so se prva podjetja in
zaposleni vključili v tako imenovani II. pokojninski steber.
Do danes varčuje za višjo pokojnino skoraj 500.000 zaposlenih, kar predstavlja približno polovico vseh
zaposlenih v državi. Leta 2011 bodo prvi zavarovanci pričeli dobivati mesečne dodatne pokojninske rente.
SGG Tolmin je k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju pristopil julija 2007 in za svoje zaposlene
plačuje polletne premije na osebne varčevalne račune posameznikov.
Zakaj še varčevati za dodatno
pokojnino?
stari zakonodaji znašala 813 evrov. Po obstoječi zakonodaji znaša
razmerje 72,5 odstotka, kar pomeni
Podatki kažejo, da se razmerje med pri obstoječi neto povprečni plači
neto plačo in pokojnino niža. Pred 957 evrov približno 694 evrov. Rauvedbo pokojninske reforme leta zlika med dejanskim razmerjem in
2000 je razmerje znašalo 85 odsto- izračunanim razmerjem po veljavni
tkov. Pri obstoječi neto plači 957 pokojninski zakonodaji je v deevrov bi povprečna pokojnina po jstvu, da se pokojnine ne usklaju-
Če pripisanemu donosu dodamo iz neto plač, med 16 in 41 odstoše davčno olajšavo, ki znaša za tki, je tovrstna oblika varčevanja
posameznika, ki plačuje premijo primerna.
jejo s plačami v celotnem odstotku,
temveč zaostajajo z rastjo.
Srednja in mlajša generacija
Slovencev in Slovenk lahko
pričakuje, da bo pridobila starostno
pokojnino v višini 35 do 40 odstotkov povprečne neto plače celotno
delovno dobo (40 ali več let).
SGG pozornost
Ali je varčevanje v II. stebru odstotkov, so izvajalci dodatvarno?
nega pokojninskega zavarovanja
dosegli le največ 3 odstotni letZakon o pokojninskem in in- ni padec. Zaradi zajamčenega
validskem
zavarovanju,
ki donosa upravljavci sredstev daje pričel veljati leta 2000, je jejo težo varnosti naložb pred
poskrbel, da je varčevanje za do- donosnostjo, zato so sredstva
datno pokojnino varno. Zakon zavarovancev varno naložena
namreč predvideva in predpisuje predvsem v naložbah z nizkim
mesečno zajamčeno donosnost, tveganjem (negativni donosi so
ki jo morajo izvajalci vsak mesec v letu 2008 znašali pri izvajalcih
pripisati na osebne varčevalne dodatnega pokojninskega zaračune. Izvajalci so v vseh letih, varovanja do –3 odstotke).
razen leta 2008, ustvarjali višji
donos od zajamčenega, ki so ga Pri »Moji naložbi« smo v desetih
tudi v obliki različnih rezervacij letih ustvarili 81,27 odstotni dopripisovali na osebne račune.
nos. Če ga primerjamo z inflacijo,
Tudi leta 2008, ko so borzni je pripisan donos presegel inflacijo
indeksi upadli od 50 do 70 za skoraj 100 odstotkov. Zajamčen
donos je v istem obdobju znašal
45,73 odstotkov in je presegel inflacijo za 9 odstotkov.
Če pripisanemu donosu dodamo
še davčno olajšavo, ki znaša za
posameznika, ki plačuje premijo
iz neto plač, med 16 in 41 odstotki, je tovrstna oblika varčevanja
primerna.
Uspešno upravljanje s sredstvi,
zbranimi na osebnih računih
zavarovancev, prikazuje tudi
naslednji grafikon, ki primerja
povprečno pripisano donosnost
z vezanim bančnim depozitom,
inflacijo in evropskimi borznimi
indeksi.
* V grafikonu je prikazana povprečna pripisana donosnost v letu. Poudariti želimo, da pretekli donosi niso jamstvo prihodnjih.
Zakaj je dobro dodatno pokojn- mestili izpad dohodka po upinsko zavarovanje skleniti pri okojitvi. Sedanji zaposleni, ki se
Moji naložbi?
upokojujejo, povedo, da je padec
v evrih občuten.
Z namenskim varčevanje za
dodatno pokojnino pri »Moji Danes so dobili 900 evrov plače,
naložbi« si lahko zagotovite jutri bodo dobili 600 evrov pokojfinančno varnejše in udobnejše nine. Z dodatnim varčevanjem
življenje v času upokojitve.
bo pokojnina višja v obliki doČe varčujete, boste lažje nado- datne pokojninske rente.
Moji naložbi zaupa že več kot
34.000 zaposlenih v 500 podjetjih.
Več informacij lahko pridobite
na
spletni
strani
www.moja-nalozba.si,
pristopno izjavo lahko izpolnite tudi v najbližji poslovalnici
Nove KBM ali nas pokličite na
brezplačni telefon 080 29 29.
7
8
SGG pozornost
Piše: Magda Logar in Boris Šulin
Vrednote zaposlenih v SGG Tolmin
O vrednotah se rado govori z nekim pozitivnim nabojem in zanosom. Vrednote so stvari, o katerih
menimo in smo prepričani, da so dobre in za katere se je vredno prizadevati.
Zanje smo se pripravljeni odpovedovati. So splet pričakovanj o vedenju in delovanju posameznikov
kot tudi sistem družbenega nadzora. Tako kot so vrednote del
našega vsakdana v zasebnem
življenju, te prepletajo tudi tisti
del življenja, ki ga namenjamo
delu v družbi. Vrednote so temelj
za organizacijsko kulturo podjetja. Vrednostni sistem daje družbi
moč navznoter in tudi navzven.
Na eni od zadnjih delavnic je
beseda tekla tudi o vrednotah
družbe SGG Tolmin. O tem, da je
najbolj vidna značilnost uspešnih
podjetij osredotočenost na vrednote in dejstvo, da vodstvena ekipa poglobljeno razmišlja o vrednotah podjetja, preden razmišlja o
cenah svojih izdelkov ali storitev.
Odgovor na vprašanje, zakaj je
tako, najdemo v dejstvu, da mora
vsak verjeti, da je tisto kar dela
pomembno zanj, pa tudi za druge. Verjeti mora, da je cenjen kot
človek in ne le kot del delovnega
stroja.
Vrednote predstavljamo na več
načinov. Ena pomembnejših je
ustvarjanje zaupanja. Pri tem
je to mišljeno tako med zaposlenimi kot tudi v razmerju do
poslovnih partnerjev in v okolju,
kjer družba deluje. To zaupanje
se ustvarja z uspešno in kvalitetno opravljenim delom, izpolnjevanjem dogovorov, s primernim
sporazumevanjem, pravočasnim
obveščanjem in tudi pomočjo,
če jo kdo potrebuje. Poudariti
je potrebno, da ustvarjanje zaupanja gradimo sami. Ena od
pomembnejših vrednot je tudi
poštenost, ki bi se je moral sleherni posameznik pri svojem vsakodnevnem delovanju nenehno
zavedati. Vrednota je na vsakodnevni preizkušnji in ravno zavedanje in spremljanje te vrednote
v vsakem trenutku je ključ do dobre prezentacije svetu. Ključnega
pomena je odkrita komunikacija
in ne odlašanje.
Med vrednote, ki gotovo »nič ne
stanejo«, uvrščamo prijaznost.
Že kot otroke so nas naučili
besedice »prosim« in »hvala«.
Morda bi tema dvema dodali
še besedico »oprosti (-te),« ki
jo nekateri tako težko izrečejo.
»Lepa beseda lepo mesto najde,« so nam vedno govorili in
če dodamo še nasmeh, je kombinacija popolna. Tako smo hitro
pri vrednoti, ki ji lahko rečemo
pozitivna komunikacija s
strankami in sodelavci. Saj smo
vsi stranke, tudi eden drugemu,
zato vsi pričakujemo pozitivno
komunikacijo. Sliši se strokovno,
a v resnici gre le za prijazen in
oseben sprejem ali vljuden pogovor po telefonu. Gre za sodelovanje in držanje danih obljub,
spoštovanje rokov, skratka ustvarjanje zaupanja.
Tako pridemo do vrednote, da
sodelujemo v timu, naj bo to
vodstveni ali tim v proizvodni
dejavnosti. Za vse velja, da je
delovanje tega uspešno, ko vsi
prispevajo vse svoje znanje in vedenje za dosego skupnega cilja.
Delovanje pa je uspešno, ko člani
tima znajo odgovorno upoštevati
mnenja sodelavcev in jih čim bolj
povezati s svojimi idejami, vrednotami in seveda znanjem.
Natančno izvajanje nalog
vsakega posameznika pomeni,
da so te izvedene natančno in v
dogovorjenem roku in kvaliteti,
za kar je potrebno velikokrat
pridobiti dodatne informacije in
pritegniti sodelavce, da ti pri tem
pomagajo.
Zelo
pomembna
je
tudi
kreativnost, kar pomeni, da
vsakdo vloži pozitivno energijo
za iskanje novih rešitev in k pridobitvi novih znanj in spoznanj in
ne čaka vedno na rešitve, ki mu
jih ponudijo drugi. Vrednote, ki
so v vsakem posamezniku, pripomorejo, da s pomočjo kreativnosti
prispevajo k naši skupni varnosti
in uspehu.
Varnost in uspeh pa sta gotovo
naša skupna cilja, ki ju zasledujemo vsi in to na vseh področjih.
Zavestno negovanje vrednot pri
vsakem posamezniku je ključ do
ugleda posameznikov in družbe
v okolju, v katerem delujemo.
Prav ugled družbe v okolju ji daje
tudi moč in možnost vpliva, zatorej skupaj stremimo h cilju, da
zavednje vrednot resnično postane del našega vsakdana ter da
naše vrednote živimo.
SGG v središču
Piše: Darko Pretner
Vzdrževanje cest na območju SGG Tolmin
»Via Vitta« ali ...
Da je cesta življenje, so vedeli že stari Rimljani. Enako velja tudi za gozdne ceste. Za naše delo v gozdu
so ceste nadvse pomembne. Po njih vozimo naše proizvode do kupca, uporabljamo jih za dostop do
delovišč, po njih pridemo v gozd tudi kar tako, gremo na oddih ali rekreacijo. Ali se preprosto naužijemo
kisika in energije.
venije po območnih enotah, odd- Za našo družbo (kot ponudnika
ajo naročila za zbiranje ponudb in končno kot uporabnika cest)
izvajalcev.
pa to žal ni dovolj.
Na razpis, ki je javen, se lahko
prijavi vsakdo, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Merilo za izbiro
najugodnejše ponudbe je vedno
najnižja vrednost razpisanih del.
Pri razpisih bi morali pristojni
upoštevati tudi reference, kajti vzdrževanje gozdnih cest je
specifično. Za dobro vzdrževanje
so potrebna znanja, dolgoletne
izkušnje in oprema.
foto:
Za naše delo je pomembna odprtost lesnoproizvodnih gozdov z
dobro vzdrževanimi gozdnimi
cestami. Dobro vzdrževana pa
je tista cesta, ki ima zravnanozgredirano vozišče s primernimi
prečnimi nakloni, utrjene nasipne in odkopne brežine, trdne
podporne in oporne zidove in
najpomembneje – urejene koritnice, zdražnike in propuste, da
je odtok vode najhitrejši in nemoten. Dobro vzdrževane gozdne
ceste prinašajo tudi boljši gospodarski učinek, saj so okvare kamionov in osebnih vozil manjše,
tudi hitrost vožnje je večja, dejstvo pa je, da so le tako ceste
lahko tudi varnejše. Z uveljavitvijo Zakona o gozdovih se je tudi
zbiranje sredstev in financiranje
vzdrževanja gozdnih cest spremenilo.
Darko Pretner
Občine na osnovi gradbene
dokumentacije in programa
vzdrževanja gozdnih cest, ki ga
izdela Zavod za gozdove Slo-
Vzdrževanje gozdnih cest
Vzdrževanje gozdnih cest na območju SGG Tolmin v letu 2010
Občina IDRIJA
Občina AJDOVŠČINA
Občina KANAL
Občina KOBARID
Občina TOLMIN
Občina BOVEC
KE Idrija
KE Črni vrh
44.085 EUR
31.885 EUR
17.925 EUR
6.128 EUR
7.840 EUR
5.650 EUR
18.141EUR
dodatna sanacija po neurju 70.000 EUR
2.500 EUR za dodatno ureditev brežin
9
10
SGG v središču
Gozdne ceste, ki se vzdržujejo,
so skoraj v celoti makadamske. Po pregledu opravljenih
vzdrževalnih del v zadnjih petih
letih zajema 65 odstotkov del
nabava, prevoz in razgrinjanje
tamponskega materiala z grederjem ter profiliranje vozišča
v primeren profil s koritnico.
Povprečno 20 odstotkov del zajema čiščenje brežin, vzdrževanje
vtočnih jaškov, koritnic, propustov in zdražnikov. Preostalih 15
odstotkov pa so ostala dela, kot
so strojno vzdrževanje vozišča,
gradnja podpornih zidov, gradnja novih propustov, vzdrževanje
cestne signalizacije in ramp.
Naša prednost pri vzdrževanju
gozdnih cest so poleg ustrezne
opreme in koncesije v dveh
gramoznicah, predvsem znanje in
dolgoletne izkušnje. Sodelavec,
ki upravlja z grederjem, zna
kvalitetno opravljati svoj posel,
pozna pa tudi vse ceste na celotnem območju – od Podkraja
do Podbrda, do Vršiča in Mangarta, ve za vsak kamen, za vsak
zdražnik in propust.
V znanju in izkušnjah vidim
našo prednost pri uspešnem pridobivanju del na razpisih za
vzdrževanje gozdnih cest tudi v
prihodnje.
foto:
Darko Pretner
Tampon za posip gozdnih cest
zagotavljamo iz dveh gramoznic
– gramoznice Šebalk in Lazna, ki
jih ima naša družba v koncesiji.
Letno pridobimo v vsaki od 2000
do 3000 m3 presejanega tampona.
Tamponski material pridobivamo
z globinskim miniranjem in sejanjem grobega materiala skozi
mreže, s propustnostjo 7 cm. Tamponski material iz obeh gramoznic
je zelo kvaliteten, ker vsebuje
vse frakcije dolomitiziranega apnenca, ki so potrebne za dober
obrambni sloj vozišč.
Za vzdrževanje cest v soški dolini pa tamponski material dobivamo iz gramoznice Srpenica
in gramoznice Ladra, ki sta v
zasebni lasti.
vrtin v gramoznici in najnovejšim
rovokopačem
JCB
X4.
Prevoz tampona opravljamo z najetimi (zasebnimi) kamioni.
Vzdrževanje gozdnih cest
Strojna oprema in vzdrževanje
foto:
Darko Pretner
Za vzdrževanje godznih cest smo v
naši družbi opremljeni z grederjem
G 111, rovokopačem Volvo z razbijalnim kladivom, rovokopačem
Lannen z razbijalnim kladivom,
Lafeto in mešalno žlico, Lafeto
Montabert za vrtanje globinskih
Vzdrževanje gozdnih cest
SGG dogodki
Piše: Boštjan Lemut
Boštjan Pavšič na svetovnem tekmovanju
gozdarjev v Zagrebu
Že precej časa je minilo, ko smo tedaj še v »Soškem gozdarju« pisali o udeležbi naših delavcev na
svetovnih prvenstvih gozdnih delavcev. Napočil je trenutek, da ta premor prekinemo in z veseljem
napišemo, da je letos na svetovnem prvenstvu gozdnih delavcev v Zagrebu nastopil tudi naš sodelavec
Boštjan Pavšič.
darstvo Novo Mesto). V kategoriji
U-24 (tekmovalec do 24. leta starosti) pa je nastopil Andrej Oblak
(dijak gozdarske šole, doma iz
Cerknega).
foto:
Sobotnega dela tekmovanja so
se udeležili tudi nekateri delavci SGG Tolmin in spodbujali
naše tekmovalce. Čeprav je bilo
vreme deževno, ni pokvarilo
razpoloženja, tako da so organiTekmovanje je potekalo v nasledn- zatorji tekmovanje tudi uspešno
jih disciplinah:
zaključili.
Sobotni del tekmovanja je bil
- posek drevesa,
sestavljen iz treh disciplin (men- menjava verige in obračanje java verige in obračanje letve,
letve,
kombiniran in precizni rez). Eki- kombiniran rez,
pa Slovenije se je zelo dobro odr- precizni rez,
ezala in dokazala, da se pri nas
- kleščenje,
dobro gospodari z gozdom in da
- štafeta (gre za fakultativno disci- imamo izkušene gozdarje, ki se
Priprave na tekmovanje
plino, ki ni vplivala na končni izid lahko primerjajo s svetovno elito
na tem področju.
Tekmovanje je potekalo od 23. do tekmovalcev).
27. septembra, poleg jezera Jarun
v središču Zagreba.
Ekipo vsake države zastopajo štirje
tekmovalci. Trije najbolje uvrščeni
na državnem tekmovanju morajo
biti profesionalni gozdni delavci,
poleg njih pa nastopi tudi najbolje
uvrščeni tekmovalec do 24 let starosti.
Slovenijo so letos zastopali profesionalni gozdni delavci v postavi
Boštjan Pavšič (SGG Tolmin),
Robert Čuk (Gozd Ljubljana) in
Domine Krese (Gozdno gospoDajmo, Boštjan
11
Boštjan Lemut
foto:
Boštjan Lemut
12
SGG dogodki
Letos se je tekmovanja udeležilo
31 držav, Slovenija pa se je
uvrstila na 10. mesto (osvojila je
4570 točk).
Če dodamo še rezultate posameznih tekmovalcev:
foto:
22. mesto Robert Čuk (1548 točk)
41. mesto Boštjan Pavšič
(1514 točk)
43. mesto Domine Krese
(1508 točk)
18.mesto Andrej Oblak
(1398 točk),
tekmoval je v kategoriji U 24
foto:
Glede na dejstvo, da so se naši
tekmovalci na svetovni ravni
med 124 tekmovalci prebili na
zgoraj navedena mesta, lahko
mirne vesti dodamo, da so se
odlično odrezali, barve Slovenije
pa zastopali častno. Zato jim na
tem mestu v imenu uredništva
SGG Utripa izrekamo
ISKRENE ČESTITKE!
Boštjan Lemut
Trenutek resnice
Boštjan Lemut
Navijači SGG Tolmin
Piše: Marko Opeka
Fotoreportaža sejma v Nemčiji
Meseca julija smo predstavniki
SGG-ja odšli na gozdarski sejem
v München.
Bili smo v pisani zasedbi direktorja, vodij OE, delovodij in
šoferja kamiona. Pot je potekala
brez zapletov in hitro, v večernih
urah smo že pili bavarsko pivo
in naslednje jutro krenili proti
gozdarstva. Sejemske površine
so bile večinoma na prostem,
pokritega sejmišča ni bilo niti
za halo in pol. Kljub temu pa
smo videli marsikaj zanimivega,
tako da si je vsak lahko ogledal
Nič čudnega, vsi smo se strin- tisto, kar ga je najbolj zanimalo.
jali, da globalna gospodarska Kratko fotoreportažo si oglejte v
kriza dela svoje tudi na področju nadaljevanju.
sejmišču. Po karti sejmišča, ki
smo jo dobili ob nakupu vstopnice, smo kaj hitro opazili, da
je sejem glede na prejšnja leta
okrnjen.
SGG dogodki
Povsem logično je, da si je Jernej
najprej ogledal novosti pri strojni
sečnji, ki jih sicer ni bilo veliko,
kljub temu pa je hitro ugotovil,
da bi podobni solarni senčniki
(kot jih vidimo na sliki) prišli
prav tudi našim fantom.
foto:
Marko Opeka
foto:
Vsem se nam je sila zanimiva
(predvsem pa uporabna) zdela
prikolica za vlačilec. Ima namreč
odlično lastnost, da lahko krmili
kolesa in tako z lahkoto opravi
tudi z velikimi zavoji, ki jih na
naših gozdnih cestah seveda ne
manjka.
Marko Opeka
foto:
Marko Opeka
foto:
Marko Opeka
»Ma kakšne dežne jakne in
marele« je bil mnenja Klemen,
ko je ogledoval kabino KESLA,
ki je namenjena vgradnji na nakladalno napravo. Vsekakor
odlična zadeva (mogoče le nekoliko draga), bojda pa se lahko pohvali celo z elektronskim joystickom
(slika levo).
Še ena odlična zadeva-gozdarska
izvedba kamiona, ki se lahko uporablja za klasičen prevoz gozdnih
sortimentov, primeren pa je predvsem za vožnjo merskih drvi ter
lesnih sekancev (slika zgoraj).
13
14
SGG dogodki
Kljub temu, da so mogočni konji, ki jih uporabljajo za spravilo
lesa na nas naredili vtis, pa smo
se vsi strinjali, da se na naših terenih pri spravilu metrskih drvi
ne bi najbolje odrezali (predvsem
zaradi svoje teže).
foto:
Marko Opeka
Na področju žičničarstva posebnih novitet ni bilo.
Kljub temu, da so na sejmu bili predstavniki Mayr –
Melnhofa, pa niso imeli razstavljenih svojih žičnic tipa
Syncrofalke. Mojo pozornost je pritegnila žičnica (na
sliki) tipa Grizzly, ki se uporablja kot priključek na
bagru.
foto:
Marko Opeka
foto:
Marko Opeka
foto:
Na področju motornih žag bistvenih novosti ni bilo opaziti. Po
mnenju vseh prisotnih na sejmu
je odličen preboj uspel Pfanerju
- na področju izdelave zaščitnih
sredstev (novost si lahko ogledate
na sliki levo).
Marko Opeka
Precej impresivne so bile vse
gozdarske nadgradnje na traktorjih, ki se uporabljajo za spravilo
lesa. Prav tako je (na pogled)
pohvalna tudi kvaliteta izdelave.
Kljub temu izdelovalcu nadgradnje lahko pripišemo minus, zlasti
pri detajlih (kot so montaža vitla
in naletne deske, kar se odraža
v neoptimalnosti uravnoteženja)
traktorja.
SGG dogodki
Piše: Marjan Krapež
Jeseni, ko se nabirajo jurčki in jih dobimo
»PO JURČKU«
»Vedno znova rad bi v zeleno
naročje, ki je spleteno iz smrek in
mahov, tisočkrat vračam se v mislih domov.« Tako pojejo Avseniki
v svoji zimzeleni melodiji, o kateri
lahko samo sanjam, saj me domov
na oddih sploh ne bo, če lahko verjamemo novi pokojninski reformi.
Ko bom končno zgaran kot starostnik prišel domov, mi bo žena (če ne
bo na delovnem mestu) zamenjala
plenice ter me zazibala v sen (če ne
bo tudi njej moral kdo pomagati).
Gregorčičevo 46, pa sta tedaj sita
oba - volk in koza. Malo črnega
humorja ne škodi, zato pa še en
vizionarski pregled naslovov v
kroniki časopisa Delo (recimo)
leta 2024:
pri svojih 64-ih zapeljal z gliserjem slovenske policije v pomol,
pred upokojitvijo si je kupil letalsko karto za počitnice, sedaj pa
ga svojci ne najdejo, ker ne ve,
kje je pristal ...«
»65-letni moški padel z gradbenega odra, prababica (69) zaspala za
tekočim trakom in uničila proizvodnjo mleka, mlad (61) delavec
daleč pred upokojitvijo oropal
banko, na hodnikih Ljubljanske
banke sta se z invalidnimi vozički
Gozdarji smo na gozd strokov- zaletela dva 67-letna uslužbenca in
no in tudi čustveno navezani, a se močno poškodovala ...«
prihajajoče spremembe v zakonodaji nas bodo izčrpale do te mere, da Ali pa:
ne bomo čisto nič nostalgično sanjali ob Avsenikovi skladbi, ampak »Profesor pri 67-ih je pozabil
se resnično zgrozili ob misli, da je priti na predavanje, 63-letna kutreba zjutraj zopet v službo. Jasno, harica je potico dodobra osolila
nismo vsi enaki in marsikdo izmed in ogrozila zdravje potrošnikov,
nas je pri 60 ali 65 letih čisti korenjak, z veliko moči in življenjske
vneme. Vendar narava pravi, da
si telo zasluži tudi počitek, upokojitev, umirjeno preživljanje
prostega časa z vnuki, sprehode po
gozdu in denimo nabiranje jurčkov,
ne pa da jih namesto jurčkov dobiš
»po jurčku«.
No, da je jeseni poleg pokojninske reforme še kaj drugega lepega, to vemo. Konec je vročine,
gobe so rasle kot po dežju, vsi
smo se z veseljem zakadili v šole,
vrtce, službe, drevesa pa so se
oblekla v prekrasne barve in nas
spomnila na Avsenikovo pesem.
Menim, da za SGG OE Ajdovščina
ne bo problema delati do smrti,
saj se bo tudi finančno izplačalo,
ker nas lahko iz Gregorčičeve 44
na hitro in poceni preložijo na
»Oj, gozdovi v mesečini, včasih
vas dan zlati, včasih vas noč srebri. V mesečini so spomini, vedno
ste v srcu z mano, vedno ste v snu
z menoj.«
Dnevi pred penzijo
15