na novo so se nam pridružili
16. pomlad/poletje 2013 Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva www.sgg-tolmin.si SGG v središču SGG delo Poslovanje družbe SGG Tolmin v letu 2012 Žaganje lesa iglavcev na žagi Primorja (v stečaju) Informacijski sistem Na novo so se nam pridružili SGG sodelovanje SGG reportaža Datapan - tesno povezani Obiskali smo gozdarski sejem ElmiaWood na Švedskem uvodnik Kot otrok sem vsa poletja preživela na robu Cerkljanske, v vasi, kjer nimaš občutka, da je mesto blizu, kjer stika z naravo resnično ni manjkalo. Dnevno sem jo (naravo namreč) občudovala v vseh njenih letnih časih. Maja Filipič, odgovorna urednica NAJ BO POLETJE! Kljub lepoti vseh letnih časov, je poletje imelo takrat pri meni pomembno mesto. Bil je čas počitnic, čas zlatih žitnih polj, čas brezskrbnega tekanja in ležanja na travi. Večere je spremljal zvok čričkov, pred hišo je bila krasna pergola, pod katero smo lahko pozno v noč kramljali in prisluhnili zvoku poletnih noči. Poletna noč, ko zvoki, ki jih človek ustvarja, obnemijo in ostanejo samo zvoki in svetloba narave. Ko prijeten lahen vetrič boža obraze, medtem ko zrejo v zvezdnato nebo. Ko luna obsije orehovo drevo in to zasije v svoji mogočnosti. Nikoli prej in potem nisem nikjer videla tako velikega, čudovito razvejanega in dostojanstvenega orehovega drevesa, kot tistega, ki je krasil bližino dedkove hiše. Ampak človek nekega dne odraste. In kot se za odraslega človeka spodobi, se začne posvečati drugim, recimo temu “bolj pomembnim” stvarem. Čas narave nadomesti čas študija, dela, družine, zabave, dopusta, zaslužka, obveznosti, računalnika in ... In začuda narava izgubi svoj pomen. Seveda gremo poleti na dopust, ampak pogosto pridemo nazaj razočarani in utrujeni. Morda zato, ker so naša pričakovanja prevelika ali zato, ker smo mi postali drugačni. Kakorkoli, poletja so drugačna. Naj naštejem nekaj najpogostejših vtisov poletja, ki jih večina doživlja tik ob morju: množica ljudi, kolone avtomobilov v tranzitu in iskanju poletnih sanj, vročina, klimatske naprave, divja glasba pozno v noč, palme, hrup … bolje bo, da počasi končam z naštevanjem, saj bo drugače padel moj kulturni nivo pisanja. Kakšna razlika: nekoč črički, sedaj hrupna glasba. Nekoč zvezde, sedaj ognjemet. Nekoč pergola, sedaj palma de popo. No, to pa je evolucija in razvoj. Morda se pa moram resnično zamisliti – je to res poletje, je to res oddih, ki si ga želimo? Vendar kljub vsemu je poletje – vsaj še moj dopust – pa upam, da vas je veliko, ki to berete in ste nekje na isti strani - pred nami in še vedno verjamem, da ga lahko doživim drugače kot množice, ki ga v iskanju poletnih zabav zamudijo. Letos si po dolgem času ponovno želim počitnic in ne dopusta. Morda zato, ker me počitnice ponesejo v tista čudovita otroška poletja. Nekaj zelo dragocenega se lahko zgodi v poletju: lahko pozabimo na čas. Lahko vstanemo s soncem in z zvezdami zaspimo. Lahko odklopimo računalnik in v roke vzamemo knjigo. Zvečer lahko ugasnemo televizor in se podamo na večerni sprehod v naravo, pod zvezde. Čas poletnih počitnic je lahko čas preprostosti. Preprosto se lahko oblečemo, hranimo, pogovarjamo. Če čutite, da bi poletje letos preživeli drugače, se mi lahko pridružite v razmišljanju - dopustite, da se vas to poletje dotakne globlje! Neglede na to, da ga boste preživeli doma, v naravi. Pa prelistajte – kjerkoli že boste – poletno izdajo našega in vašega SGG Utripa. Se “beremo” zopet jeseni. Lepo poletje vam želim. V imenu vseh, ki smo posredno ali neposredno ustvarjali 16. številko. Izdajatelj: SGG Tolmin, Brunov Drevored 13, 5220 Tolmin, www.sgg-tolmin.si Odgovorna urednica: Maja Filipič // Lektoriranje: Maja Filipič // Uredniški odbor: Magda Logar, Bojan Rovan, Marko Opeka, Boštjan Lemut // Oblikovanje: Matjaž Kosmač, MaKo studio // Tisk: Tiskarna ABC, Idrija SGG v središču Piše: Rafael Vončina POSLOVANJE DRUŽBE SGG TOLMIN V LETU 2012 V letu 2012 je družba nadaljevala z izvajanjem sprejete strategije razvoja, z intenzivnim nadaljevanjem investicijskega ciklusa v sredstva družbe. Družba je uskladila poslovne procese poslovanja po smernicah okoljskega standarda - ISO 14001, kar narekuje stalno implementacijo zakonodajnih zahtev s tega področja. V okviru programa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je vključena v postopek zagotavljana delovanja poslovnih in okoljskih procesov, po mednarodnem sistemu standarda FSC. Tega je v lanskem letu pridobila kot samostojna pravna oseba z veljavnostjo petih let. Dejavnost družbe se izvaja v gozdovih Republike Slovenije, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in v gozdovih občine Bovec. Gozdarske storitve izvaja družba tudi za druge fizične in pravne osebe, ki so lastniki gozdov. Pomemben del obsega gozdarske dejavnosti je družba v lanskem letu izvedla tudi v sosednji Republiki Italiji. Zaključili smo tudi pogodbo z EP na posekih tras obstoječih nizko in srednje napetostnih vodov. Sočasno z uvajanjem novega informacijskega sistema smo januarja spremenili tudi model organiziranosti družbe. Uvedli smo procesni model poslovanja in organiziranja po poslovnih funkcijah. Sam model bo dokončno zaključen v tem letu. Za izvajanje osnovne dejavnosti gozdarstva je družba razdeljena na dva stroškovna centra (SC 1 in SC 2), SC logistiko - transport, SC servis vozil, SC servis gozdarske in gradbene mehanizacije, SC gozdne gradnje ter SC uprava družbe. Rezultati poslovanja družbe v letu 2012 niso v celoti dosegli s planom načrtovanih ciljev. Poslovni prihodki so bili realizirani za 1 odstotek nad načrtovanimi. Presežen je bil načrtovan fizični obseg proizvodnje v državnih gozdovih, v višini 8 odstotkov, v občinskih gozdovih je bil plan presežen za 22, nedosežena je bila realizacija odkupa na panju in kamionski cesti v višini 98 odstotkov načrtovane količine. Plan proizvodnje v lastnih gozdovih je bil realiziran v višini 65 odstotkov načrtovanega. Čisti dobiček je v višini 35 odstotkov načrtovanega in znaša 107.759 EUR, je nižji za 66 odstotkov v primerjavi z letom 2011. S Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS je bil h krovni koncesijski pogodbi v letu 2012 sklenjen letni aneks za leto 2012. Največji vpliv na nerealizacijo načrtovanih poslovnih rezultatov je bil v dvigu višine koncesijske dajatve, v višini 44 odstotkov v primerjavi z letom 2011. 1. Proizvodnja v gozdarski dejavnosti Na izvajanje plana del v gozdni proizvodnji v lanskem letu niso vplivale vremenske razmere, vsaj ne pomembno. Neugodne so bile razmere za delo v novembru in decembru. Dinamika mesečne proizvodnje in prodaje je bila dokaj neenakomerna, z manjšimi odstopanji od dinamike v poletnih mesecih. Izvedba gozdno 3 SGG v središču gojitvenih in varstvenih del je bila izvedena v višini 103,3 odstotka, v primerjavi s planiranimi količinami. Obseg proizvodnje v gozdarski dejavnosti je večji od načrtovanega za 2 odstotka. Odstopanje od plana je bilo preseženo v državnih gozdovih za 8, večja je bila realizacija v občinskih gozdovih za 22 odstotkov. Pri odkupih na kamionski cesti je bil plan presežen (134 odstotkov), medtem, ko so bili odkupi na panju v zasebnih gozdovih in odkupi od pravnih oseb v Sloveniji realizirani v višini 70 odstotkov. Fizični obseg celotnega odkupa iz zasebnega sektorja se je zmanjšal za 5 odstotkov, v primerjavi z letom 2011. Realizacija plana sečnje v lastnem gozdu je v višini 65 odstotkov. Z deli smo začeli šele jeseni. Celotna količina posekanega lesa v Sloveniji (državni, občinski, odkupi na panju, storitve za druge pogodbene partnerje) je bila manjša od realizacije v letu 2011, in sicer za 1,6 odstotka. 2. Storitve gradbeništva, servisa gradbenih in gozdarskih strojev, servisa vozil in logistike – transporta V letu 2012 je dejavnost gozdnega gradbeništva dosegla manjši prihodek od načrtovanega, v višini 91,8 odstotka. Vzrok temu je manjša realizacija od načrtovane. Izvedba vzdrževalnih del na gozdnih in drugih cestah je bila dosežena v višini 104 odstotke, v primerjavi s planom, v primerjavi z letom 2011 pa je bila realizacija večja za 6 odstotkov. V okviru storitev projektive za gozdno gradbeništvo smo v lanskem letu izdelali en projekt. Gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za gozdne ceste za naročnika, dva projekta (g.c. Mali Cikel in g.c. Osredek) pa 4 sta v fazi izdelave oziroma pridobivanja projektne dokumentacije. Izkoriščenost strojne opreme je bila malenkostno višja kot v letu 2011, indeks znaša 104. Obseg novogradenj vlak je bil za 2 odstotka večji kot v letu 2011, vrednostno je plan dosežen 107 odstotno, zaradi spremenjene strukture hribine pri gradnji, fizični obseg pa je bil realiziran 121 odstotno, v primerjavi s planom. Manjši obseg del je bil izveden s storitvami na trgu. Servis gozdne in gradbene mehanizacije ni realiziral zastavljenih ciljev, dosegla je načrtovano realizacijo v višini 87,3 odstotka, v primerjavi z letom 2011 se je realizacija povečala za 3 odstotke. Glavna dejavnost je vzdrževanje strojne opreme gradbene in gozdarske mehanizacije, proste kapacitete pa se tržijo s popravilom sredstev na trgu. Servis vozil je realiziral 39 odstotkov načrtovanega prihodka, logistika transport pa je za odstotek presegel načrtovane prihodke. Izkoriščenost gozdarskih strojev, gledano v celoti, je dosegla plansko načrtovan obseg dela. Žičničarske naprave Syncrofalke III, IV in V so opravile povprečno 1170 obratovalnih ur (nadpovprečno izstopa Syncrofalke V), kar je na višjem nivoju kot v preteklem letu (8 odstotkov večja izkoriščenost). Glede na dejanske vremenske razmere, doseženi učinki niso zadovoljivi. Pod poprečjem je realizacija Syncrofalke III. 3. Prodaja Pomemben vpliv na poslovanje v lanskem letu je zopet imela gospodarska kriza, ki se močno odraža in še naprej poglablja v sektorju primarne predelave lesa, torej pri naših najpomembnejših poslovnih part- nerjih. Glavne značilnosti so se odrazile v zmanjšanem povpraševanju kupcev po kakovostni lesni surovini, nezmožnosti predelave sortimentov boljših kvalitetnih razredov iglavcev, zlasti pri listavcih ter podaljševanju plačilnih rokov in močno poslabšani plačilni sposobnosti kupcev. S poslovnimi aktivnostmi smo poskušali negativne vplive na poslovanje in tveganja zmanjšati na način, ki poslovno pomeni manjšo stopnjo tveganja za družbo. Kupci hlodovine iglavcev so pričeli izpostavljati problematiko kakovosti sortimentov v povezavi z določili standardov kakovosti sortimentov. Prodaja je bila v finančnem pogledu večja za 0,5 odstotka, glede na leto 2011. To nakazuje, da je učinek prodaje v finančnem pogledu na enoto proizvoda ostal na enaki ravni. Plan prodaje iglavcev je bil za 2 odstotka nad načrtovano količino, pri listavcih prav tako. Realiziran je bil delež celuloznega lesa iglavcev na planski količini. Delež prodaje tehničnega lesa iglavcev je znašal 102 odstotka načrtovane količine. Pod načrtovano količino je bil tudi delež tehničnih sortimentov listavcev – realizacija samo 71 odstotkov planirane in delež drv za kemično in tehnično predelavo v višini 112 odstotkov od planirane količine. Delež prodaje prostorninskega lesa listavcev je bil enak letu 2011. Kvalitetnejša sortimentna struktura se realizira pri odkupih v zasebnih gozdovih, ker se na trgu ponuja kvalitetnejše sortimente. Pridobili smo nekaj novih kupcev, z nekaterimi manjšimi smo prenehali poslovati zaradi finančne in plačilne nediscipline. Z ostalimi strateškimi kupci ohranjamo dosežene tržne Delež količine sortimentov prodanih v druge države EU predstavlja v količini 66 odstotkov (2011 – 65 odstotkov), vrednostno pa 64 odstotkov prihodka od lesa (2011 – 62 odstotkov), kar pojasnjuje povečan delež prodaje manj kvalitetnega lesa v države EU. 4. Zaposlovanje in nagrajevanje Ob zaključku leta 2012 je bilo v družbi zaposlenih 99 delavcev, od tega v gozdni proizvodnji in transportu 71, 14 v tehnični podpori proizvodnje in 14 v upravi družbe. Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja – v od-stotkih: priučeni (20), poklicna (42), srednja (22), višja (3), visoka (12), magisterij (1). Na novo smo zaposlili 7 delavcev, od tega 6 v gozdni proizvodnji in transportu. Upokojila sta se dva delavca, petim je potekla pogodba za določen čas. Starostna struktura zaposlenih je neugodna, saj je 57 odstotkov zaposlenih starejših od 40 let. Z novimi zaposlitvami se ta odstotek v primerjavi z letom 2011 ni znižal. Pet zaposlenih se izobražuje ob delu na višjih in visokošolskih programih, štipendiramo dva štipendista za program gozdar. V IP Posočje d.o.o. je zaposlenih 13 delavcev, ki izvajajo dela v SPE Gozdarstvo. Deset od teh jih dela na programih gozdarstvo, trije pa na lastnih programih IPP. Še vedno je cilj zaposlovanje delovnih invalidov na njim primernejših delovnih mestih. Izgub delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti je bilo 1735 dni, v povprečju 17,6 dni na zaposlenega oziroma 7,8 odstotka vseh delovnih dni, v primerjavi z letom 2011 je to za odstotek večji delež. Zaradi poškodb na delu je bilo izgubljenih 367 delovnih dni. Plače zaposlenim so bile izplačane redno, skupaj s trinajsto plačo. Povprečna bruto plača je znašala 1630 EUR. Povprečna bruto plača je 12,9 odstotka višja, v primerjavi s povprečno bruto plačo v gospodarstvu RS, 9 odstotkov višja od povprečne bruto plače v dejavnosti gozdarstva v RS za leto 2012 ter 13,6 odstotkov višja, v primerjavi s povprečno bruto plačo v statistični regiji severna Primorska. Družba je ustvarila manjšo bruto dodano vrednost na zaposlenega - za 14 odstotkov glede na vrednost leta 2011. Dodana vrednost na zaposlenega v lanskem letu je 7 odstotkov višja kot v panogi gozdarstvo, 11,3 od- stotkov višja od povprečja na se- vernem Primorskem in 10,2 odstotka glede na gospodarstvo RS. 5. Investicije Tudi v letu 2012 smo investirali v proizvodnjo in ostalo opremo. Ustrezna tehnološka oprema omogoča družbi da si zagotavlja ustrezno konkurenčnost na trgu gozdarskih storitev. Največji obseg investicije je bil nakup v gozdno posest Blegoš. Nadaljevali smo z nabavami v posodabljanje proizvodno tehnične opreme in v gozdarsko transportno kompozicijo. SGG v središču deleže. V lanskem letu smo uvedli nov informacijski sistem, ki omogoča spremljavo procesne organiziranosti proizvodnih procesov. Investicija je bila izvedena v strojno in programsko opremo, ta omogoča novo informacijsko podporo vodenju poslovanja družbe. Posodobili in vzdrževali smo računalniško opremo (programski in strojni del) za potrebe daljinskega prenosa podatkov. Opravljena so bila tudi manjša investicijska vzdrževalna dela na osnovnih sredstvih. Vrednost vseh investicij je znašala 30,7 odstotka vseh prihodkov tekočega leta. V tem kratkem poročilu so predstavljeni le nekateri najpomembnejši podatki o poslovanju družbe SGG Tolmin v lanskem letu. Celotno poslovno poročilo je že obravnaval in sprejel nadzorni svet družbe, 16. seja skupščine družbe pa se bo z njim seznanila na julijski seji. 5 SGG v središču Piše: Boris Šulin INFORMACIJSKI SISTEM Zakorakali smo že v drugo polovico leta, kar pomeni, da je zaključek prejšnjega poslovnega leta že krepko za nami. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo zaključek leta uspešno opravili, oddani so bili vsi - s strani državnih institucij - zakonsko določeni dokumenti. S tem pa je za nami tudi prvo leto uporabe novega informacijskega sistema. Pravilnost poslovnih dogodkov ter točnost podatkov, zabeleženih v novem informacijskem sistemu, je potrdila tudi izvedba vsakoletne revizije. Če na kratko povzamemo – v družbi SGG Tolmin smo se odločili za izvedbo kompleksnega projekta, uvedbe celotnega informacijskega sistema, obenem pa ugotavljamo, da smo v veliki večini zahtevam ustregli. Novi sistem teče na modernih, trenutno najbolj razširjenih tehnoloških platformah na tržišču, ki poleg hitrosti delovanja prinašajo tudi veliko nižje stroške vzdrževanja. Vpliv trga, ki sili k povečanju učinkovitosti in večji prilagodljivosti poslovanja podjetja oziroma k ustvarjanju njegovih konkurenčnih prednosti, zahteva informacijski sistem, ki je fleksibilen in zmožen slediti spremembam v podjetju. Lep primer tega je, kako smo v podjetju s širitvijo poslovanja na nove dejavnosti, kot sta servis ter proizvodnja na žagi, tem poslovnim procesom hitro zagotovili informacijsko podporo, z uvajanjem v sistem brez dodatnih stroškov. Zadnje pomembno področje, ki bi ga še izpostavil, je zmožnost, da sistemi narekujejo pravilne poslovne odločitve, na podlagi zanesljivih in kvalitetnih podatkov, ki omogočajo lahko dostopne in pregledne poslovne analize. Vse to z namenom podpore vodstvu podjetja, ki se s hitrim pretokom kakovostnih informacij lahko hitro, pravočasno in pravilno odloča. To pa je ključnega pomena za preživetje, razvoj in uspešnost vsakega podjetja. AKTUALNA TEMA - T.I. »PIŠKOTKI« Kdorkoli je v zadnjem času vsaj nekaj časa namenil brskanju po svetovnem spletu, je zasledil transparentno prikazana obvestila o uporabi t.i. »piškotov« na internetnih straneh. Obvestila so se začela prikazovati po 15. juniju, ko je Evropska unija sprejela direktivo, ki od lastnikov spletnih strani zahteva¸ da uporabnike obvestijo o uporabi t.i. piškotkov. V bistvu gre za podatke, ki se ob obisku neke strani avtomatsko shranijo na vašem računalniku, do njih pa dostopajo spletne strani. V teh datotekah se denimo nahajajo določeni podatki o vašem računalniku, okvirni 6 lokaciji kjer vstopate na internet in najpomembenjše, o vsebinah, ki jih na spletu pregledujte, kar je v zadnjem času postalo zelo pomembno za podjetja, ki ponujajo spletno oglaševanje. To so oglasi, ki se na določenih straneh avtomatsko prikazujejo. Kot primer: če obiščete neko spletno prodajalno in iščete artikle, povezane z motornimi žagami, vam bo vaša izbrana prodajalna glede na to, katere izdelke ste si največ ogledovali, kaj ste iskali in nazadnje kaj ste dejansko kupili, ustvarila vaš osebni profil. Na ta način vam bo ob vsakem obisku lahko učinkoviteje ponudila tisto, kar bržkone dejansko iščete. Govoriti o škodljivosti t.i. piškotkov je relativno. Skozi raziskave je bilo ugotovljeno, da so dejansko za vdor v osebne podatke uporabnika veliko bolj škodljivi podatki, ki jih uporabniki spleta sami, z veliko mero naivnosti, preko raznoraznih obrazcev, posredujejo lastnikom spletnih strani. Zato velja opomniti, da skrbno premislite, ko zaupate vaše podatke na spletnih mestih. SGG delo Piše: Simon Kovšca ŽAGANJE LESA IGLAVCEV NA ŽAGI PRIMORJA (V STEČAJU) V oktobru 2012 se je SGG Tolmin prijavil na razpis, ki ga je objavil stečajni upravitelj Primorja Rudolf Hramec. V razpisu so v najem ponudili celoten obrat žage in mizarskih delavnic na lokaciji Vipavske ceste 2 v Ajdovščini. Poleg objektov s pripadajočo opremo so ponudili tudi ustrezne površine za skladiščenje hlodov in rezanega lesa. Ker smo ocenili, da nam poleg žage v Torreanu, ki je namenjena izključno predelavi listavcev, manjka tudi nadaljnja predelava hlodovine smreke, jelke in bora smo se na razpis tudi prijavili. Na razpis sta poleg naše prispeli še dve ponudbi. Po dodatnih pogajanjih in po pravnomočnem sklepu sodišča iz Nove Gorice smo najemno pogodbo za čas enega leta podpisali v mesecu aprilu 2013, z delom na žagi pa začeli 15.04.2013. Prvi koraki so bili seveda težavni, saj obrat ni deloval že približno leto dni, pa tudi redno vzdrževanje je bilo pred začetkom stečaja prilagojeno denarnim razmeram v Primorju. Potrebnih je bilo kar nekaj denarnih sredstev, da smo ponovno usposobili stroje in tako lahko začeli s kvalitetnim delom. Vseeno pa smo v roku enega tedna že začeli z rezanjem hlodovine in začetni strah, da bodo pri ponovnem zagonu nastale večje okvare, je minil. Trenutno na žagi redno dela sedem ljudi. V začetku smo redno zaposlili štiri delavce, ki so dela opravljali že v okviru Primorja. Zaposlili smo dva »žagarista« - Egona Valiča in Andreja Koritnika. Za krojenje hlodovine, delo z dvigalom in viličarjem skrbi Marko Lemut. Da so deske ravne in gladke, skrbi »brusilec« Miroslav Kodrič, ki poleg brušenja listov žage in krožnih žag v lastni brusilnici pomaga tudi pri ostalih opravilih na žagi. V mesecu maju se nam je pridružil tudi Jože Stanonik, ki bo v bodoče skrbel za vodenje dela in organiziranje proizvodnje. Pri zlaganju desk in ostalih pomožnih delih nam trenutno pomagata dva pogodbena podizvajalca. V veliko pomoč pa nam je bil pri zagonu tudi vodja žage v bivšem Primorju Mirko Zorč, ki pa se bo prav v teh dneh upokojil. Seveda pri našem poslovanju ne gre brez računalnikov, tu je Boris Šulin še enkrat dokazal, da ve, kaj dela. Oblikovali smo novo obračunsko enoto »žaga«, z vsemi potrebnimi vhodi in izhodi. Pisarno na žagi smo opremili z računalnikom, telefonom, faksom, e-pošto in vsem, kar je potrebno za nemoteno poslovanje s kupci. Sklenili smo ustrezna zavarovanja, poskrbeli za požarno varnost in varnost pri delu. Tehnološko je žaga prilagojena potrebam, ki jih je imelo Primorje za lastno predelavo lesa. V osnovi gre za »gater« žago, ki ima omejen premer vhodne hlodovine na 65 cm premera. Les iz žage potuje po sortirni liniji do čelilnika in robilnika, kjer se glede na naročilo skroji in nato zloži v pakete, ustrezno letviči ter poveže, da je omogočen varen nadaljnji transport. V hali žage je montirana tudi večlistna krožna žaga, ki omogoča nadaljnji razrez desk v letve različnih širin in debelin. V sklopu mizarske delavnice so vsi stroji za nadaljnjo obdelavo lesa, ki pa jih trenutno ne uporabljamo. Hlodovino za razrez trenutno dostavljamo iz delovišč od Predmeje do 7 SGG delo Idrije. Merilci in vozniki se hitro odzovejo na potrebe po različnih merah lesa, ki jih potrebujemo, tako da velike zaloge lesa na skladišču niso potrebne. Trenutno dostavljamo hlodovino večjih dolžin - od 8 do 10 metrov, ki jo nato, glede na naročila, skrojimo na ustrezne dolžine. Zaradi krajših transportnih razdalj do žage računamo tudi na zmanjšanje zalog na kamionskih cestah v gozdu, ki so bile v preteklih letih večkrat prevelike. Razrez se opravlja za vnaprej znana naročila, tako poskušamo zmanjšati 8 finančno obremenitev poslovanja, saj je zaloga desk, ki niso prodane veliko breme. Trenutno nam na področju naročil kaže dobro in že razmišljamo o dodatnih zaposlitvah in uvedbi dvoizmenskega dela na žagi in pri pakiranju. Seveda je potrebno prodati tudi žagovino in odpadni les, kar pa trenutno ne predstavlja večjega problema. Kako naprej? Pogodba o najemu je podpisana za čas enega leta. Naše odločitve so v prvi vrsti odvisne od poteka stečajnega postopka. Dolgoročni najem nam seveda ni v interesu, je pa dobrodošel za sprejetje naših ključnih odločitev za prihodnost. V kolikor bodo rezultati poslovanja dobri, bomo poskušali obrat odkupiti in ga nato modernizirati in nadgraditi, saj so trenutna povpraševanja vezana na večje količine in dokaj visoko kvaliteto žaganja in pakiranja. Zavedamo se, da je objekt žage le majhen delež problemov, ki jih ima stečajni upravitelj pri vodenju stečaja in ne smemo pričakovati prehitrih odločitev z njihove strani. Zaposleni na žagi (od leve): Egon Valič, Miroslav Kodrič, Marko Lemut, Andrej Koritnik, Jože Stanonik (foto: Simon Kovšca) Tudi v tej, poletni, številki SGG Utripa predstavljamo sodelavce, ki so se nam v SGG Tolmin v letu 2013 pridružili na novo. ANDREJKA VINAZZA ČOTAR Doma je v Desklah. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana ekonomistka. V družbi je z delom začela v začetku maja, na delovnem mestu vodje računovodstva. SGG delo NA NOVO SO SE NAM PRIDRUŽILI BLAŽ PREGELJ Prihaja iz Žagoliča. V družbi SGG Tolmin se je zaposlil v začetku aprila, na delovnem mestu gozdarskega traktorista. Po izobrazbi je gozdar. BOŠTJAN VOLK Doma je na Trnovem. V družbi se je zaposlil v začetku aprila, na delovnem mestu gozdar – sekač. Po poklicu je strojni mehanik. EGON VALIČ Doma je v Dobravljah. Zaposlil se je aprila, na delovnem mestu žagarist, na žagi v Ajdovščini. Po poklicu je mizar. MIROSLAV KODRIČ Doma je v Velikih Žabljah. V družbi se je zaposlil aprila, na delovnem mestu vzdrževalec opreme, na žagi v Ajdovščini. Po poklicu je strugar. MARKO LEMUT Doma je Dolgi Poljani. V družbi se je zaposlil aprila, na delovnem mestu strojnik pri manipulaciji in odpremi lesa. Po poklicu je mizar. JOŽE STANONIK Doma je v Žireh. V družbi se je zaposlil maja, na delovnem mestu vodje žage. Po poklicu je diplomirani upravni organizator. ANDREJ KORITNIK Doma je v Otoščah. V družbi se je zaposlil aprila, na delovnem mestu žagarist. Po poklicu je gradbinec – smer tesar. 9 SGG sodelovanje Piše: Petra Marc DATAPAN - TESNO POVEZANI “Najbolj mrzim vlogo opazovalca, ki neprizadeto gleda ali ravna. Nikoli ne bi smeli samo gledati. Biti moramo priče: sodelovati moramo in nositi odgovornost”. (Antoine de Saint-Exupery) 10 Spogledovanje z gozdom!? Tole, na prvi pogled čudno in nemogoče dejanje, da se nekdo spogleduje z nečim, kar nas ohranja pri življenju in nam v svojem objemu daje svežino in oporo, ko si tega zaželimo. Gospod Kristjan Rijavec, direktor podjetja Datapan, on je ta nekdo, ki se s spogledovanjem gozda in gozdarstva, ukvarja že od malih nog. Gozd, je zanj drugi dom. En obisk je bil dovolj. S svojim stricem je velikokrat hodil opazovat in včasih tudi pomagat pri spravilu lesa. Spoznaval je potek ročnih izmer meritev in njihov zapis na lističe papirja. Pri opazovanju teh je razmišljal, kako bi lahko svojemu stricu in vsem drugim, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, olajšal in pohitril delo. Dobil je idejo. Ročni zajem podatkov bi lahko nadomestil z elektronskim zajemom. SGG sodelovanje Sodelovanje med SGG Tolmin in podjetjem Datapan se je prav zaradi te ideje rodilo leta 2004. Dogovorili so se za srečanje, kjer je bila dana rešitev predstavljena. S strani SGGja je bilo občutiti željo in veliko zanimanje za sodelovanje pri razvoju produkta. Pripomogli so z različnimi informacijami, ki so prišle prav pri oblikovanju in izpopolnjevanju omenjenega produkta. Njegovo takratno ime je bilo Ezop GLS, tega pa se je z leti preimenovalo v Bober sistem. Nekatere točnosti o času, ko je potekal razvoj, se s časom porazgubijo, lahko pa z veseljem in ponosom povemo, da so po dveh letih sodelovanja svet ugledale prve premerke, ki so bile narejene na obrten način (sedaj se vse to dogaja v serijski proizvodnji). Razen dlančnika, ki je kupljen na trgu, je vse ostalo plod lastnega truda in znanja. O prvem kupcu našega sistema vedno radi ter z veseljem govorimo in ga zelo cenimo. Brezpogojno nam pomaga pri nabiranju izkušenj v gozdarstvu. Svoje znanje in zaupanje so zaposleni delili z nami tudi pri izdelavi prvih premerk. Ogromno so pripomogli k temu, da smo danes tam, kjer smo. Družba, ki je omenjena ni nihče drug kot SGG Tolmin. sisteme (GG-ji, multinacionalke …), kot za majhne sisteme (kmetovalci, Produkt - sistem Bober - se vedno manjši lastniki gozdov …). bolj razvija in širi. »Od viška glava ne boli«, pravi prego- Zanimanje in ljubezen do gozdarstva vor. Tako se na podjetju Datapan po- sta nas pripeljala do še enega skupleg gozdarstva ukvarjamo še z avto- nega sodelovanja. V lanskem letu, matizacijo različnih sistemov. Morda smo se pridružili skupini Tajfun, v kase sliši nemogoče, ampak med seboj teri sta poleg nas še podjetje Tajfun se odlično dopolnjujejo in ujemajo. in Tajfun LIV. Vedno spremljamo novosti in doga- Ampak - to še zdaleč ni konec janje na področju gozdarstva in pro- kakršnegakoli sodelovanja. gram prilagajamo zakonodaji. Na novo smo oblikovali tudi naš loEnakost med veliki in malimi. Naš sis- gotip. Poenostavili smo ga s podtem je primeren tako za velike jetjem Tajfun in tako še bolj izpopol- nili verigo različnih gozdarskih izdelkov, ki pomagajo pri delo v gozdarstvu. In za konec ... Dovolite vašemu pogledu, da zaide v gozd, naj opazi vso njegovo mogočnost, ki vam jo ponuja. Več o samem sistemu in produktu lahko dobite na naši spletni strani www.datapan.si, nam pošljete povpraševanje na elektronski naslov [email protected] ali pa zavrtite telefonsko številko 05/ 330-05-67 in z veseljem Vam bomo pomagali in svetovali. 11 SGG reportaža Piše: Ljubo Čibej Foto: Ljubo Čibej in Marko Opeka OBISKALI SMO GOZDARSKI SEJEM ELMIAWOOD NA ŠVEDSKEM ElmiaWood je že tradicionalno največji gozdarski sejem v Evropi. Med 5. in 8. junijem so v bližini mesta Jönköping (fonetično Jančeping) na Švedskem prikazali gozdarske stroje in orodja več kot 950 proizvajalcev. Z večino strojev so tudi praktično delali v gozdu. Najbolj zastopani stroji, tako po številu kot po novostih, so bili stroji za strojno sečnjo (harvesterji), stroji za spravilo (forvarderji) in stroji za izdelavo sekancev. Motorne žage so bile na sejmu sicer še prisotne, uporabljale pa so se le za atraktivna tekmovanja. Veliko pozornosti so namenili predstavitvam delovanja strojev v stilu kakšnega ameriškega šova - z bučno glasbo in pirotehniko. Za podroben ogled celotnega sejma bi porabili več kot teden dni. Mi smo imeli na razpolago 2 (zadnja) dneva. Prvi dan je bila gneča izredno velika in se je bilo težko prebiti do dobrega mesta za ogled, kaj šele do razgovora s predstavniki podjetij, zadnji dan pa je bilo obiskovalcev manj, zato smo od ogledov odnesli največ. Za nas je bilo zanimivo izvedeti kaj je novega v podjetju John Deere. Že na večer pred ogledi sejma so nas predstavniki »Tehnogozda«, ki je njihov zastopnik v Sloveniji, seznanili z nekaterimi novostmi. Najbolj vroča je nova serija z oznako IT4, ki prinaša boljši izkoristek stroja, ob istočasnem manjšem onesnaževanju zraka. V novih strojih je računalniški sistem bistveno prijaznejši za uporabnika, z zmogljivejšo črpalko je povečana moč teleskopske roke, itd. Prikazali so nam prototip harvesterja s štirimi osmi, ki pride v proizvodnjo koncem leta, načrtujejo pa tudi, da bi z namenom znižanja stroškov, pri forvarderju kabino fiksirali. Izboljšan pogonski agregat. 12 Svoje novosti je v stilu ameriškega šova predstavilo podjetje Ponsse. Poleg številnih manjših, a ne nepomembnih izboljšav so prikazali med delom nov harvester z oznako SCORPION. Njegova bistvena značilnost je vpetje roke s procesorsko glavo na sredini stroja oziroma na kabini. To strojniku omogoča neprimerno večjo preglednost, saj mu nosilni steber roke ne zakriva osrednjega dela vidnega polja, stroj pa je s tem tudi bolj uravnotežen. Nove konstrukcijske rešitve pa poleg tega omogočajo precej večjo gibljivost roke v vseh smereh, kar se še posebej izkaže pri redčenjih. Poleg tega se pri prevozu roka namesti precej nižje kot pri drugih harvesterjih. Predstavitev strojev za strojno sečnjo podjetja Komatsu je bila poleg glasbenega trušča pospremljena še s pirotehniko. Strojniki pa so s štirimi stroji predstavili pravi strojni ples. Harvesterji Komatsu imajo roko s procesorsko glavo nameščeno ob strani kabine, kar ima prednost pri preglednosti, nekoliko slabša pa je stabilnost stroja. SGG reportaža Zniževanje stroškov strojev je eno temeljnih vodil na sejmu. Zanimiv je bil prikaz možnosti uporabe enega stroja za obe opravili (sečnjo in spravilo). V ta namen so izdelali »hitro spojko« za menjavo procesorske glave z grabežem in obratno, ki vzame manj kot 5 minut časa. Poleg tega so se Komatsu forvarderji izkazali tudi pri tekmovalnem programu v hitrosti in preciznosti nakladanja sortimentov in v zlaganju kratkih kosov enega na drugega. Menjava Procesorske glave z grabežem. Hitra spojka za menjavo glave in grabeža. Harvester Ponsse SCORPION. 13 SGG reportaža Tudi procesorske glave se vse bolj prilagajajo vrsti lesa. Pozornost nam je pritegnila množica različnih podajnih koles. Harvester KOMATSU. Strojev za izdelavo sekancev je bilo na sejmu verjetno največ. Predstavili so jih celo paleto, z zelo različnimi zmogljivostmi in pogoni, od majhnih priključkov na traktor ali celo na agregat, ki ga prevažajo s štirikolesniki, do zmogljivih sekalnikov s pogonom na močne traktorje in celo na forvarderje. Veliko število je bilo sekalnikov na kamionih s pogoni kamionov in tistih največjih, s samostojnimi pogoni. Zmogljivosti in premeri sekalnih odprtin so v tesni odvisnosti. Najmočnejši zmorejo predelati v sekance toliko, kolikor jim zmorejo dvigala naložiti pred boben. Na sejmu je bila prisotna tudi Slovenija. Našo državo je zastopalo podjetje TAJFUN s štirimi vrstami izdelkov – z vitli za spravilo lesa s traktorji, z manjšo žičnico MOZ 300, nakladalnimi napravami (Liv) ter s sistemom za elektronsko merjenje lesa in obdelavo podatkov (Datapan). Procesorska glava LOGSET z dvema izvedbama podajnih koles. 14 Podajna kolesa so zamenjale verige za večji oprijem in za manj poškodb lesa. Predstavniki so zatrdili, da njihova dvigala spadajo med zelo dobra in SGG reportaža Sekalnik Dopstadt 810, ki zmore predelati les premera do 60 cm, boben ima premer 100 cm in hitrost 610 obratov na minuto, spada med večje stroje z lastnim pogonom. računajo na ponovno osvajanje severnoevropskih trgov. Za te trge pa morajo imeti klimatizirane kabine, zato so razstavili tudi prototip kabine, ki bo v proizvodnji konec leta. Na sejmu so predstavili tudi veliko priključkov za štirikolesnike, ki so na Sekalnik BRUKS in pogonom s forvarderja. severu očitno že močno razširjeni in pomenijo pomemben ekonomski delež, saj je bila skoraj tretjina površine sejma namenjena njim. in ekonomija. Slednja predvsem manjšim podjetjem narekuje nakupe univerzalnejših strojev, ki zmorejo več operacij, manjšim zasebnikom pa rešitve, ki so že na meji s hobijem. Gozdarski stroji se razvijajo v različne smeri, katerih skupne točke so predvsem humanizacija dela Tajfun je dvigala za severnoevropski trg opremili s kabinami. 15 Nova Scania Streamline. ZA KORAK PRED DRUGIMI. Preplet tradicije in inovacije, visoka produktivnost in učinkovitost, druga generacija motorjev Euro 6, izboljšana aerodinamika ter nove storitve, ki vam pomagajo širiti in razvijati poslovanje. Zakaj nam ne bi prepustili tudi financiranja in zavarovanja? www.scania.si
© Copyright 2024