SGG Utrip - SGG Tolmin dd
Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva www.sgg-tolmin.si SGG Utrip 10/dec/2011 SGG v središču Kvalitetno opravljeno delo močno vpliva na dober poslovni rezultat družbe SGG delo O strojni sečnji SGG novičke Državno tekmovanje gozdarjev 2011 2 SGG uvodnik Piše: Maja Filipič Zime, kot so nekdaj bile Ob pogledu na naslovnico zadnje letošnje številke SGG Utripa me preveva nostalgija. Po tistih časih, ko so zime res bile zime z veliko začetnico. Ko smo v ranih jutrih zime še kot otroci gazili v debele kupe snega in se je snežna odeja obdržala več mesecev. Ko se je promet ustavil. Vsaj za toliko časa, dokler niso stroji splužili ozko gaz, ki je po mestnih ulicah dovolila promet le v eno smer. Ko ni bilo meter snega le v višje ležečih predelih. December, januar in februar. Meseci, ki že od nekdaj zaznamujejo zimo, vsaj tisto, kar naj bi zima predstavljala - sneg, led in mraz, ki seže do kosti. To so vsaj koledarsko vendarle meseci zime. A danes je drugače. Luže namesto snega na pločnikih in zvončki, ki cvetijo že na samem začetku leta, dajejo slutiti, da zima ni več tisto, kar je nekoč bila. Občutek me žal ne vara, podatki Agencije za okolje to še dodatno potrdijo. V zadnjih 20 letih se je na mestnih ulicah kar v nekaj zimah zapored sneg v enem paketu obdržal vsega skupaj ne več kot za 14 dni. Tega si pred nekaj desetletji sploh niso mogli predstavljati. Na Kredarici, kjer se višina snežne odeje običajno ustavi tam nekje pri treh metrih, je v zadnjem desetletju le trikrat nasulo več kot dva metra snega. A na srečo se v Sloveniji še nismo dokončno poslovili od pravih zim. Kljub neugodnim napovedim podatki kažejo, da za vsako zeleno zimo prideta mraz in sneg – četudi le za kratek čas. Tako kot pred časom, ko je snežna ploha konec marca poskrbela za slabo voljo na cesti in za veselje šolarjev. Trenutno je praGlasilo Soškega gozdnega gospodarstva SGG Utrip Izdajatelj: SGG Tolmin Brunov Drevored 13 5220 Tolmin www.sgg-tolmin.si vi mraz na dopustu, zato se spomnimo, kako je bilo nekdaj, ko je bila zima še tista prava zima. S snegom, mrazom in ledom vse naokrog. Nekoč so bile kmetije vselej založene, naši starši, dedki in babice pa so imeli v kleteh, shrambah in kaščah zaloge hrane za celo leto ali vsaj za zimo. Danes pa nas prepričujejo, da si lahko hrano in vodo zagotovimo sproti, za vsakim vogalom, ob vsaki uri. Dovolite, da vas spomnim, da so trgovine založene s hrano za največ 14 dni in da bi bile v primeru nekajdnevnega pomanjkanja elektrike skorajda v hipu zaprte. Če bi na primer nastal računalniški ali celo električni, avtomobilski mrk, v obliki zaustavitve vseh prevoznih sredstev, razen koles, vozov na vprego, čolnov na vesla in plovil na jadra, kam in kako bi šli v mestih po hrano, vodo, vsakodnevne potrebščine? Pa ne samo to. Danes se zdi, da je vse povezano z elektriko, energijo. Naj omenim le gretje s pomočjo ali zgolj samo s klimatsko napravo, kuhanje na električno kuhalno ploščo, toplo vodo iz bojlerja, ki se greje zgolj na elektriko … Vem, da bi se v električnem mrku znašli, pa vendar, s prazno shrambo in denarnico ter z nizkimi temperaturami ozračja, velika večina ne bi zmogla umirjeno živeti. Ampak to se danes, ko ni pravih zim, zdi prej utopija kot realnost. A človeštvo bo vedno preživelo. Vedno je to zmoglo. Tudi v primerih izjemno nizkih temperatur in metrov snega. Mnoga ljudstva še dandanes živijo brez elektrike, računalnika in preostalega navideznega udobja, pa se nič ne pritožujejo. Ne pozabite, da se bo vzporedno s spremembami in potrebami korenito spremenila tudi naša zavest in odnos do vsega, kar nas obdaja. Tudi v letu, ki prihaja. Naše želje najdete na zadnji strani te zadnje številke letošnjega leta. Zato na tem mestu v imenu uredniškega odbora želim le še SREČNO! Odgovorna urednica: Maja Filipič Lektoriranje: Maja Filipič Uredniški odbor: Magda Logar Bojan Rovan Marko Opeka Boštjan Lemut Oblikovanje: Andrej Trpin Tisk: Tiskarna ABC, Idrija SGG v središču Piše: Ljubo Čibej Kvalitetno opravljeno delo močno vpliva na dober poslovni rezultat družbe Opozarjanja in ponavljanja zahtev za kvalitetno izvedbo del ni nikoli dovolj, saj zahteve poslovnih partnerjev in okolja nenehno naraščajo. Ljudje smo nagnjeni k izvajanju del »po liniji najmanjšega odpora« oziroma s čim manjšo porabo energije, po drugi strani pa poslovni partnerji od nas pričakujejo vedno boljše izdelke in storitve. Ljubo Čibej Sečnja in izdelava gozdnih sortimentov Pri gozdnih sortimentih nam narava vedno ne da izdelkov po naših željah in zahtevah. Pogosto so prisotne »napake« (kot so gniloba, vejnatost, slepice, krivost, zavitost, srce, itd.), ki se jih ne da odpraviti, lahko pa se zmanjša njihov negativni vpliv. Potrebno je le pravilno določiti mesto prereza debla. Tako da bo nastal čim večji delež vrednejšega sortimenta ali tako da bo napaka prišla v nadmero. Pogosto se slednja obravnava napačno, foto: Razlike med izvedbo in zahtevami pripeljejo do reklamacij, slabših poslovnih rezultatov in celo do slabega glasu o podjetju, ki ga je zelo težko popraviti. Namen tega članka ni prepis standardov za posamezne izdelke in storitve (denimo za gozdne lesne sortimente, gozdnogojitvena dela, itd.), ampak opozoriti na najbolj pogoste napake in omogočiti, da se jim v čim večji meri izognemo ali jih v celoti odpravimo. Za premik k boljši kvaliteti dela vodstvo pripravlja tudi dodatno nagrajevanje za dobro opravljeno delo in negativno stimulacijo za slabo delo. Popravila naj bodo v čim večji meri preventivna kot nekaj kar kupec ne plača in je zato del v nadmeri lahko neobdelan. Nadmera je del sortimenta. Podobno kot je to embalaža pri izdelku v prodajalnah. Tudi naši kupci gozdne sortimente kupujejo z očmi. Izdelava sortimenta kaže tudi odnos dobavitelja do kupca. Slabo obdelani sortimenti pomenijo podcenjevanje kupca. Neobdelane koreničnike, štrclje vej, odlomljena ali začesnjena čela, je potrebno dodatno obdelati, če to ni mogoče v gozdu, pa na kamionski cesti. Tam je potrebno po skupinah sortimente tudi sortirati. Gozdni red in poškodbe na preostalem sestoju Sečnja, izdelava in spravilo sortimentov so opravila, ki na gozdu in gozdnih tleh puščajo tudi negativne posledice. Z gozdnim redom (nizki in obeljeni panji smreke, zlaganje vej na kupe) zmanjšujemo možnosti prekomernega razmnoževanja škodljivcev, omogočajo pa tudi boljše pomlajevanje gozda. Z varovanjem mladja, gošče in letvenjakov skrbimo za rast gozda v prihodnosti. S čim manjšimi in še vzdržnimi poškodbami stoječega drevja, ki bo prišlo na vrsto 3 4 SGG v središču za sečnjo v naslednjih desetletjih, pa preprečujemo zmanjšanje kvalitete sortimentov v naslednjih sečnjah, s tem pa vplivamo na uspešnost poslovanja še v času naše aktivnosti. Varovanje okolja Gozdarska dela se opravljajo v najbolj ohranjenih okoljih, ki so istočasno tudi viri skoraj vse Ljubo Čibej Uporaba varnih tehnik dela SGG veliko sredstev vlaga v nabavo zaščitnih sredstev in v izobraževanje delavcev za varno delo. Njihova dosledna uporaba in raba varnih tehnik dela pogostost in resnost poškodb bistveno zmanjšajo, zato tu ne sme biti odstopanj. foto: Vzdrževanje in upravljanje strojev in naprav Kvaliteta dela se kaže skozi skrbno vzdrževanje in pravilno ravnanje s stroji in napravami. Slabo vzdrževanje se odraža v višjih stroških popravil ter v zmanjšanih učinkih strojev in ljudi zaradi zastojev, ki jih terjajo okvare. Sortiranje sortimentov na cesti je bistvenega pomena pitne vode v regiji. Narava nima neskončnih meja čiščenja okolja, zato rast deleža strojnega dela v gozdovih še povečuje tveganje. Stroji uporabljajo goriva in maziva, ki nikakor ne smejo priti do izvirov pitne vode. Tveganja zmanjšujemo s pravilnim vzdrževanjem in ravnanjem s stroji, z uporabo bioloških in razgradljivih maziv in goriv ter s pravilnim in hitrim posredovanjem v primeru razlitij. Kvaliteta dela je ne le izkaznica nas zaposlenih, ki v delovnih procesih sodelujemo in se med foto: Ljubo Čibej Pravilno obdelan koreničnik foto: Bojan Rovan Vzdrževanje stroja je še kako pomembno seboj primerjamo, ampak navzven kaže podobo celotne družbe SGG. Od te pa je odvisno kam nas poslovni partnerji umeščajo na lestvicah dobaviteljev, kakšne izhodiščne pogajalske pozicije s tem držimo, vplivajo pa tudi na pogajanja o cenah. In kar je zelo pomembno, to vpliva tudi na poslovne rezultate, ki jih dolgoročo dosegamo. SGG v središču Piše: Boris Šulin O informacijskih sistemih v SGG Tolmin Temelj uspeha poslovanja podjetij v sodobnem svetu sta pravočasnost in točnost podatkov ter njihovo učinkovito obvladovanje. Le s pomočjo sodobnih integriranih informacijskih sistemov, ki povezujejo verigo posameznih funkcionalnih področij poslovanja v celoto, je to danes mogoče. Tudi v SGG Tolmin smo se odločili za uvedbo novega celovitega informacijskega sistema za upravljanje poslovanja, ki bo pokrival prav vse poslovne funkcije podjetja. Z novim letom bomo namreč v podjetju pričeli z uporabo informacijskega sistema Microsoft Dynamic NAV, ki ga pospešeno uvajamo skupaj z izbranim partnerjem za uvedbo, to je s podjetjem Softproject d.o.o. iz Ljubljane. Softproject je kot dolgoletni Microsoftov partner na področju uvajanja informacijskih sistemov tudi sam razvil in patentiral specifično panožno funkcionalnost informacijskega sistema Microsoft Dynamic NAV na področju gozdarstva. Največja prednost nove programske rešitve Microsoft Dynamics NAV je uporaba enotne baze podatkov, preko katere lahko v realnem času dostopamo oziroma izkoriščamo pridobivanje koristnih informacij za različne službe in oddelke znotraj podjetja. Sodobno podjetništvo zahteva od današnjih informacijskih sistemov podporo odločanju. Tako vodstva podjetja za potrebe strateškega odločanja, kot tudi podporo na vseh nižjih nivojih za potrebe operativnega odločanja v podjetjih. Microsoft Dynamics NAV je zelo preprost za uporabo, saj se vizualno in funkcionalno tesno povezuje z vsemi ostalimi funkcionalnostmi ter orodji, ki jih uporabniki dnevno uporabljajo v povezavi z operacijskimi sistemi Microsoft Windows. Sistem je tudi ma v povezavi s konkurenčnejšim pristopom podjetja na trgu. V SGG Tolmin se je do sedaj zelo uspešno ter učinkovito uporabljalo informacijski sistem, ki je bil plod lastnega razvoja in je nudil uporabnikom predvsem SGG Tolmin Navision učilnica popolnoma integriran z drugimi zelo uporabljenimi programi korporacije Microsoft, kot so na primer Microsoftova pisarniška orodja (Office). Tako lahko olajšamo učinkovito komunikacijo, sodelovanje in izmenjavo informacij, ne da bi morali pri tem uporabljati različne vire informacij. Podatke je mogoče zelo hitro izvoziti v Office orodja, kjer so že pripravljeni na dodatne obdelave oziroma izvoze. Cilj uvedbe je sožitje med informacijskim sistemom ter njegovimi uporabniki, z namenom doseganja učinkovite rabe siste- prilagodljivost, ki pa jo je vedno težje doseči z modernimi integriranimi sistemi. Žal pa je zaradi hitrih tržnih sprememb, ki jih prinaša globalizacija, lasten razvoj ter vzdrževanje celovitega sistema postal izredno zahteven proces. Zato takšen pristop v večini podjetij ni več ekonomsko upravičen. Na tem mestu bi se kot vodja projekta želel zahvaliti uporabnikom, sodelavcem, vodstvu podjetja ter projektnim partnerjem, ki s svojim delom, prizadevanji in aktivnim pristopom sodelujejo pri projektu, s ciljem njegove uspešne izvedbe. 5 6 SGG delo Piše: Marko Opeka O delu SGG v Italiji V zadnji številki SGG Utripa smo že poročali o tem, da zadnje čase nekaj gozdarskih del opravljamo tudi v tujini, zlasti v Italiji, kjer smo z delom pričeli maja letos. foto: Trenutno imamo sicer vse stroje in delavce na delu pri nas, v Sloveniji, saj je potrebno izpolniti letni plan sečnje v državnih gozdovih. Se pa v družbi zopet pripravljamo, da vsaj eno ekipo še do konca leta ponovno pošljemo na delo v Italijo. Gre za žičnično delovišče na povsem hribovitem terenu, na nadmorski višini preko 1000 metrov, zato upamo, da nam bo vreme naklonjeno in bo zima mila. V nasprotnem primeru se v Italijo gotovo vrnemo spomladi. foto: Bojan Rovan foto: Bojan Rovan Delo s Syncrofalkom na stojišču Delo je bilo kljub nekoliko blažjim terenom, kot smo jih sicer vajeni na Tolminskem in Idrijskem, izredno naporno in zahtevno. Eno delovišče je bilo tudi na polomiji, zato je bila potrebna Jernej Vadnjal med trasiranjem dodatna pazljivost. Svojevrsten izziv je bilo projektiranje in trasiranje linij preko polomije, saj kar 820 metrov, kar je najbrž za velikokrat ni bilo na razpolago tovrsten tip žičnice svojevrsten dreves za vmesne podpore in rekord. Bojan Rovan Italijanski naročnik, za katerega pogled na linijo, ki poteka preko polomije delo opravljamo s Syncrofalkom, je namreč zadovoljen tako s kvaliteto dela kot tudi organizacijo in dobitev posla in podpis pogodbe sidra. Pohvalimo se lahko, da potekom sečnje ter spravila. Prav o poseku ter spravilu do sedaj z smo uspešno zmontirali linijo zato kakšnih večjih težav za pri- naročnikom še nismo imeli. V le- za Syncrofalk, v skupni dolžini tošnjem letu smo namreč na dveh lokacijah (v Julijski Krajini) na skupno petih linijah s Syncrofalkom spravili kar okrog 3000 m3 lesa, pretežno smreke. SGG delo Piše: Jernej Vadnjal O strojni sečnji 2. ali o strojni sečnji nekoliko drugače Bilo je nekega četrtkovega jutra, približno ob 6h zjutraj, nekje na avtocesti v Italiji, ko me je sodelavec Marko seznanil z odločitvijo uredniškega odbora SGG Utripa, da napišem članek na temo strojne sečnje, bolje rečeno, da nadaljujem članek, ki sem ga enkrat že napisal … Moram priznati, da sem bil na začetku dokaj nejevoljen zaradi omenjene zadolžitve. Kot sem že omenil, bilo je čisto navadno četrtkovo jutro, ki mu je sledil povsem običajen četrtkov delavnik, v katerem pa me je čakala kopica nalog, za katere nisem prav dobro vedel, kako se bodo obrnile. Ob tem sem se zavedal da bo dan še zelo dolg. »No, kakorkoli že« sem zabrundal sam pri sebi. O strojni sečnji na Tolminskem pa vendarle v svojih zapisnikih niso vsega napisale ali povedale številne uradne osebe, ki se v zadnjem času pojavljajo kot gobe po dežju. Poleg tega sem pa skoraj vsak teden vabljen na kakšen sestanek, na katerem se v veliki večini dobivamo eni in isti ljudje, s približno enako izobrazbo, pridobljeno na isti inštituciji, vendar s povsem nasprotnimi stališči o razvoju in uporabi novih tehnologij v gozdarstvu, ko poskušamo prepričati že prepričane. A se razen duhamornih debat ne izcimi nič konkretnega in uporabnega. Zato se mi dodatno pisanje na to temo ni zdelo kaj prida zanimivo. Čez nekaj dni, ko sem opravljal birokratska dela v pisarni in sem na mizi zagledal bolniški list, iz katerega je bilo razvidno da enega od zaposlenih še nekaj časa ne bo na delo, pa sem začel razmišljati in se takoj odločil, da bom to priložnost izkoristil za predstavitev te zloglasne »problematike«. Odločil sem se za predstavitev z doslej ne povsem dobro osvetljenega zornega kota. Rad bi namreč predstavil priložnosti, ki jih z vidika ergonomije pri delu v gozdu ponuja strojna sečnja. Od pojava prvih motornih žag v naših gozdovih so se te močno spremenile. Močno se je zmanjšala njihova teža, medtem ko je njihova moč ekstremno narasla. Tekom razvoja so jih opremili z različnimi varnostnimi napravami, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnosti nesreč in poškodb pri delu. Poleg tega so se na njih pojavili blažilci tresljajev, ki močno blažijo škodljive posledice vibracij na človeškem telesu. Če delavca zaščitimo oziroma opremimo z varnostno čelado z glušniki, zaščitno mrežico, obleko in obutvijo s protiurezno zaščito in moderno motorno žago, ki po svojih karakteristikah (moč, teža, velikost ...) ustreza delu, ki ga bo opravljal (nega, sečnja v mlajših razvojnih fazah ali končni sek ter prežagovanje lesa na rampnem prostoru), smo pri tej tehnologiji dela izčrpali vse možnosti, ki jih trenutno nudi tehnologija dela z motorno žago in na kakršenkoli način prispevajo k zmanjševanju obremenitev delavca v gozdni proizvodnji. Pomembno ali celo zaskrbljujoče je dejstvo, da smo to stopnjo razvoja dosegli že pred 15 ali več leti, bistveno se ne spreminja več. Seveda proizvajalci vsake toliko časa ponudijo nov model motorne žage, ki je kakšen gram lažja od prejšnje in ima nekaj več moči, morda kakšno varnostno napravo več. V bistvu pa je to to. In kot vse kaže smo v razvoju te tehnologije dosegli tisto mesto, v matematiki mu rečejo »prevoj«, kjer krivulja rasti ergonomskih pridobitev ne narašča več sorazmerno z vloženim časom v razvoj motorne žage, ampak bistveno počasneje. In je potrebno veliko energije (posledično denarja) vložiti v razvoj lažje, močnejše žage, učinek na ergonomijo pa ni bistven, v mnogih primerih je celo zanemarljiv. Tega dejstva se v sosednjih državah in po svetu že dobro zavedajo. Kako bi si sicer lahko drugače razlagali dejstvo, da ob obisku gozdarskih sejmov v zadnjih letih praktično ni več moč zaslediti demonstracije dela z motorno žago, naj bo to Avstriji, Nemčiji ali na Švedskem. Je že res, da ima na vsakem od teh sejmov vsak proizvajalec mot- 7 8 SGG delo ornih žag svojo stojnico, morda se še najde kakšna prikupna mladenka z motorno žago, ki iz lesa izrezuje različne skulpture. Ali pa se sprehaja po stojnici oblečena v zelo kratko krilo, sešito iz istega materiala kot gozdarske zaščitne hlače. Vse to pa bolj ali manj z namenom popestritve dogajanja. Drugače pa ni moč izgubiti občutka, da se težkega dela z motorno žago sodobno gozdarstvo celo malenkost sramuje in ga hoče na vsak način postaviti na nek stranski tir ali v ozadje. Kljub jasnemu zavedanju dejstva, da bo motorna žaga v gozdu neobhodno potrebna še zelo dolgo časa. Vsakemu obiskovalcu teh sejmov kaj hitro postane jasno, da je resno izboljšanje ergonomije pri delu v gozdu možno le z zmanjšanjem časa, ko delavec v roki drži motorno žago. pri klasičnem podiranju. Za isti učinek isti človek prejme neprimerno manj škodljivih vplivov, poleg tega pa je produktivnost takšnega dela neprimerno večja. Da to ni nobena floskula, ampak realen in zelo resen problem, hitro spoznamo pri zelo površni analizi bolniških odsotnosti v naši družbi. Niso redki primeri daljših bolniških odsotnosti, denimo zaradi bolečin v križu, v ramenih ali omejitve pri delu z motorno žago, pri zaposlenih, ki delajo v gozdu po 20 let in več. Zavedam se, da tu ni mogoče posploševati in sklepati, da bi uporaba strojne sečnje ta problem eliminirala. Zagotovo pa lahko trdimo, da večji delež strojne sečnje pomeni manjši delež nesreč ter bolniških odsotnosti, ki so posledica obremenitev pri delu z motorno žago. Kakšna je ta odvisnost - linearna, eksponentna ali katera druga - ta treKot primer vzemimo sečnjo in iz- nutek ne moremo zagotovo trditi. delavo ne preveč vejnate smreke, katere bruto volumen se giblje Kot sem omenil že na začetku, med 1 in 1,5 m3. Sečnja takšnega imam zadnje čase večkrat drevesa od začetka izdelave za- priložnost sedeti za mizo z ljudseka do konca kleščenja vej traja mi, ki se na vse mogoče načine približno 15 do 20 minut. Vseh trudijo vplivati na tehnologijo teh 15 minut delavec v roki sečnje v določenih GGE in odddrži motorno žago, ki mu s hru- elkih. Večkrat tudi slišim argupom uničuje sluh, z vibracijami ment, da je pri nas uveljavljen živčevje in prekrvavitev v rokah, sonaraven trajnosten in mnogo s svojo težo pa povzroča obre- namenski koncept gospodarjenja menitve hrbtenice in celotnega z gozdovi. S čimer se absolutno telesa. strinjam. Ne strinjam pa se z namigovanji, da uporaba strojne Ob predpostavki, da to drevo sečnje ta koncept ruši. Ravno raste na terenu, ki dovoljuje nasprotno, z vidika trajnosti pouporabo strojne sečnje, ga je jmu trajnostno gospodarjenje z moč posekati in izdelati v 3 do gozdovi doda novo dimenzijo. 5 minutah. Pri čemer delavec sedi v kabini stroja pri normal- Vsakršno nasprotovanje strojni nih temperaturah, posluša radio sečnji in vztrajanje pri klasični in je odmaknjen od neposrednih tehnologiji dela, na terenih, ki nevarnosti (kot sta udarec debla, strojno sečnjo omogočajo, zarapadec suhe veje), ki nastopajo di dejavnikov, ki so posledica dosedanjega gospodarjenja, kot so primeri prezgodnje pomladitve ali pomladitve na celotni površini oddelka (razpršeno pomlajen oddelek), itd., pa ta koncept trajnostnega razvoja do neke mere celo ruši. Zavedati se moramo dejstva, da se gospodarjenje z gozdom ne konča z odkazilom, ampak šele z izvedbo tega, skupaj z negovalnimi deli. Vztrajanje pri tehnologijah dela, ki povzročajo večje obremenitve na delavca od alternativnih, gotovo ni smotrno in prav gotovo ne bo prispevalo k povečanju zanimivosti gozdarskih poklicev za domačo delovno silo. Nekaj časa bo takšno delo ostalo zanimivo za tuje delavce, sčasoma pa tudi za njih ne več. Če želimo naše gozdove še naprej ohraniti v stanju, da nam jih v marsikaterih državah Evrope in sveta zavidajo, moramo nadaljevati s takšnim delom, ki je te gozdove pripeljalo do tega stanja. Osnovni pogoj za to pa je, da moramo narediti vse da delu v gozdu neprestano dvigamo produktivnost in izboljšujemo ergonomijo dela. Ob enem pa ostanemo znotraj okvirov, ki jih določa sonaravno mnogo namensko in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Profesor za gojenje gozdov na fakulteti za gozdarstvo je na enem izmed svojih predavanj nekoč dejal: »Gozd naredi sekira.« K temu lahko dodam le to, kar je več kot očitno – imamo novo sekiro. SGG Utrip SGG novičke Piše: Boštjan Lemut 8. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije Na letališču v Slovenj Gradcu je 10. septembra letos potekalo 8. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije. Prvenstvo je organiziralo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, skupaj s koroškim gozdarskim društvom, tekmovanje pa je potekalo pod okriljem Zveze gozdarskih društev Slovenije. Udeležilo se ga je 64 gozdnih delavcev iz vse Slovenije ter gostujoča ekipa s Hrvaške. Tekmovanje je vsekakor odlična priložnost preverjanja spretnosti in izurjenosti delavcev v gozdu. Tekmovalci so se pomerili v petih različnih disciplinah: menjava verige in obračanje letve, kombinirani rez, zasek in podžagovanje, precizni rez na podlagi in kleščenje. Šesta disciplina, ki je bila tudi najbolj atraktivna, to je podiranje na balon, pa je imela fakultativni značaj. movalnih disciplinah, pri katerih moramo upoštevati odlično znanje, pa tudi določeno tekmovalno spretnost. Leta 2009 so na tekmovanju v Cerknem slavili Dominik Krese (GG Novo mesto), Robert Čuk in Šimen Drašler (GOZD Ljubljana). foto: Na 7. državnem prvenstvu na Bledu so se najbolje odrezali Robert Čuk (Gozd Ljubljana), Dominik Krese (GG Novo mesto) in Boštjan Pavšič (SGG Tolmin). Ta ekipa (v njej je bil še mladinec Andrej Oblak iz Dolenjih Novakov, takrat dijak Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna) se je udeležila tudi svetovnega prvenstva v Zagrebu in osvojila odlično 10. mesto med Koncentracija 31 ekipami, med posamezniki pa je bil Robert Čuk 22., Dominik Med ekipami je slavila ekipa Krese je osvojil 41. mesto, GG Gozd Ljubljana, druga je Boštjan Pavšič pa je bil 43. na bila ekipa GG Brežice, 3. mesto svetu! pa je osvojila ekipa GG Novo mesto. Zmagovalci med posa- Ekipa SGG Tolmin je letos mezniki se bodo udeležili sve- doživela popolno reorganizacitovnega prvenstva, ki bo septem- jo. Vanjo smo uvrstili tri nove bra prihodnje leto v Belorusiji. tekmovalce, to so Bojan LogZanimiv je podatek kdo so ar, Martin Menart in Miro najboljši poklicni gozdarji v Rupnik, četrti član ekipe pa Sloveniji v zadnjih letih. V tek- je bil že omenjeni uspešni tek- movalec Boštjan Pavšič. Glede na dejstvo, da je ekipa močno pomlajena, sem prepričan, da smo dosegli solidno uvrstitev, saj je bila pri prvem nastopu še kako prisotna trema, čeprav so bili tekmovalci nad rezultatom nekoliko razočarani. Barve družbe smo zastopali častno, za višje uvrstitve pa bomo poskrbeli čez dve leti, na 9. državnem tekmovanju, ki bo tedaj potekalo v Mariboru. Do takrat pa SREČNO! Poglejmo še ekipne uvrstitve: Boštjan Lemut 1. Gozd Ljubljana 2. GG Brežice 3. GG Novo mesto 4. BF Gozdarstvo 5. GG Celje 6. SGLŠ Postojna 7. SGG Tolmin 8. VSŠ Postojna 9. GG Maribor 10. GG Slovenj Gradec 11. GLG Murska Sobota 12. GG Bled 13. Gozdarstvo Grča 14. Snežnik, GG Postojna 9 10 SGG novičke Avtorji: Jernej Vadnjal Marko Opeka Boštjan Lemut Obisk sejma Austrofoma in strokovna ekskurzija v Kanado Ob koncu zadnje številke SGG Utripa v tem letu želimo približati utrip dveh dogodkov, ki smo se jih zaposleni v SGG Tolmin udeležili to jesen. V prvi vrsti gre za obisk izjemnega gozdarskega sejma Austrofoma v mestu Eisbach, drugi dogodek pa je strokovna ekskurzija v Kanado, ki je potekala septembra letos. 11. oktobra smo se delavci SGG Tolmin udeležili gozdarskega sejma Austrofoma, ki so ga letos jeseni organizirali v mestu Eisbach. Na sejmu so predstavili gozdno tehniko pod realnimi pogoji, to je v različnih gozdnih sestojih ter pri različnih orografskih razmerah. Tovrstna predstavitev pod realnimi delovnimi pogoji je potekala drugič. Sejem je bil sila zanimiv, saj je bil razdeljen na dva dela, na AUSTROFOMA in AUSTROFOMA bioenergija. Pripravili smo nekaj slik strojev in zanimivosti, ki so jih ujeli naši objektivi, za vse tiste, ki se sejma niste udeležili. SGG Utrip foto: Boštjan Lemut Timberjack - Gozdarski zgibnik, ki si je izboril razstavno mesto, kljub temu, da družba, ki ga je proizvedla, kot taka že dolgo ne obstaja več. SGG novičke foto: foto: Boštjan Lemut Boštjan Lemut Motorna žaga - Ena največjih atrakcij na področju motornih žag, še posebej, če vzamemo v obzir tudi dekle, ki jo je na razstavnemu prostoru izdelalo. Highlander proizvajalca Konrad - Kombiniran stroj za sečnjo in spravilo, ki omogoča sečnjo tudi na žičniških terenih. Sicer že nekaj časa ni več novost, a pritegne nekaj pozornosti. foto: foto: Boštjan Lemut Boštjan Lemut Highlander med delom. Demonstracija uporabe mulčerja pri gradnji gozdnih cest. 11 12 SGG novičke Piše: Rafael Vončina Strokovna ekskurzija gozdarskega združenja pri GZS v Kanado Gospodarska zbornica je v sodelovanju s kanadskimi podjetniki slovenskega rodu organizirala strokovno ekskurzijo v Kanado, ki je potekala od 13. do 20. septembra. Strokovne ekskurzije so se v večji meri udeležili člani upravnega odbora GZS in drugi. Iz družbe SGG Tolmin sva se ekskurzije udeležila Simon Kovšca in Rafael Vončina. Cilj strokovne ekskurzije je bil pridobiti odgovore na nekatera splošna, zlasti pa strokovna vprašanja o organizaciji in delovanju gozdarstva v Kanadi, natančneje v provinci Britanska Kolumbija. Zastavili smo si naslednja vprašanja: POTOVANJE z gozdarske fakultete, Jožetom Cvenklom, univ. dipl. inž. gozd., Potovanje se je izpred GZS ki je celotni program strokovne pričelo 13. septembra ob 2. uri ekskurzije tudi organiziral in bil zjutraj. V Benetkah smo čakali naš vodič. Jože Cvenkl namreč uro in pol na letalo za Frankfurt. v Prince Georgeu živi že od leta V Frankfurtu je bilo do medce- 1986. Kakšna je splošna podoba Britanske Kolumbije, kot ene najbolj gozdnatih provinc Kanade? Foto: Rafael Vončina Kako je organizirano gozdarstvo Britanske Kolumbije? Kakšni so modeli podeljevanja koncesij? Obisk udeležencev na Ministrstvu za gozdarstvo v provinci Britanska Kolumbija. Kakšna je stopnja razvitosti primarne lesnopredelovalne indus- linskega poleta še 4 ure časa, trije? zato smo ta čas izkoristili za ogled mestnega središča. PopolKako so uspeli podjetniki slov- dne smo se vkrcali za Vancouver, enskega rodu v Britanski Kolum- let pa je trajal polnih 10 ur. Letebiji in kakšne poslovne modele so li smo preko Islandije, južnega razvili? roba Grenlandije, preko severne Kanade do Vancouvra. Časovna Odgovori na ta vprašanja so razlika je polnih devet ur, tako kompleksni, zato se bomo v smo večinoma potovali podnevi. tej predstavitvi omejili le na Popoldne smo prispeli v Vannajosnovnejše podatke. Celotno couver, kjer smo prevzeli prtljavsebino pa bomo predstavili v eni go, prestali vse carinske kontrole prihodnjih številk SGG Utripa. in poleteli za Prince George. Tu smo se srečali s sošolcem STROKOVNI PROGRAM Prince George Ob 8. uri zjutraj smo bili sprejeti pri tamkajšnjem Ministrstvu za gozdarstvo. Po pozdravnem nagovoru in predstavitvi udeležencev, so nam podali nekaj splošnih podatkov o Britanski Kolumbiji, potem pa smo prešli na gozdarske teme. Britanska Kolumbija je kanadska provinca, z glavnim mestom Victoria, Vancouver pa je sicer tretje SGG novičke največje mesto v Kanadi, saj z okolico šteje preko 2 milijona prebivalcev. Skupne površine je za 944,735 km2, kar predstavlja kar štirikratno površino nekdanje Jugoslavije. Vodnih površin (reke, jezera) je za 19.589 km2, kar je praktično površina Slovenije. Je izredno razvita dežela, z družbenim proizvodom 41.698 dolarjev na prebivalca. Kljub ogromnim površinam ima Britanska Kolumbija le 4,5 milijona prebivalcev. Gospodarstvo je bazirano na surovinah, kjer les igra zelo pomembno vlogo. Sicer je Britanska Kolumbija stičišče najrazličnejših avtocest in železnic, Vancouver pa je eno največjih pacifiških pristanišč, z velikim deležem mednarodnega transporta. Zaradi morskega toka Kuroshio (imenovan tudi kot Japonski tok) ima obalni, pacifiški del province milo in deževno oceansko klimo. Gorska veriga Skalno gorovje (Rocky mountains) preprečuje dostop milih vetrov v celino, zato je klima v notranjosti semiaridna, s tem, da posamezna območja dobivajo manj kot 250 mm padavin na leto. V notranjosti in na severu so zime lahko zelo ostre. Gozdarstvo Na MOF-u (Ministry of Forests) nas je sprejel Jim Sale, ki je zadolžen za sečne licence (Tenures Manager). Razložil nam je organiziranost gozdarstva v B.C. – to je dežela z največjim deležem gozdov v javni lasti na svetu. Celotna površina province znaša 95 milijonov ha, od tega je kar dve tretjini ali 60 milijonov hektarjev gozdov. Samo 5 odstotkov površine dežele je v privatni lasti. Večinska javna last gozdov omogoča vladi da gospodari z gozdovi v skladu z okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi interesi državljanov. Okrog 10 odstotkov površine B.C. pa je zaščitenih območij. Za ustrezno načrtovanje skrbi Ministrstvo za gozdarstvo. Vlada regulira kako in kje se bo sekalo, hkrati pa skrbi da so prvotni prebivalci Kanade (Indijanci) vključeni socialno in gospodarsko. Tekom ekskurzije so nam predstavili različne modele gospodarjenja z gozdovi, z naslednjimi vsebinami: koncesije vezane na količino in koncesije vezane na površino gozdov, obnovljive in neobnovljive koncesije, načini podeljevanja koncesij preko licitacij, direktno podeljevanje koncesij, prenosi, združevanje in delitev licenc, konverzije licenc, oddelek za prodajo lesa (BC Timber Sale), regulacija sečenj, plačila državi. Vlada skrbi, da se določeni naravni resursi (tudi gozdovi) izkoriščajo, te pravice preko različnih sporazumov prehajajo med privatne družbe, lokalne skupnosti in posameznike. Pravice do izkoriščanja gozdov imajo lahko obliko pogodbe, licence ali dovoljenja. Vsaka tovrstna pravna forma zagotavlja imetniku specialno pravico za izkoriščanje javnih gozdov skozi določeno časovno periodo v skladu z vladnimi cilji, ki vsebujejo tudi plačilo davkov oziroma odškodnino za izkoriščanje gozdov, ki jo pri nas imenujemo kot koncesnina. B.C. je razdeljena na lesno-oskrbovalna območja (33); Timber Supply Area (v nadaljevanju kot TSA). To je nekaj podobnega kot so pri nas gozdno-gospodar- ska območja, ki so nekoč imela vlogo oskrbe lesne industrije z lesom. Ena izmed TSA je tudi Prince George, ki obsega štiri večje lokalne skupnosti in celo vrsto manjših. Med večjimi so Prince George (71.000 prebivalcev), Vanderhoof (3.900 prebivalcev), Fort St. James (1.300 prebivalcev) in Fraser Lake (1.300 prebivalcev). Najbolj je od gozdarstva odvisna lokalna skupnost Fort St. James, kjer je kar 49 odstotkov delavcev direktno ali indirektno zaposlenih v gozdarstvu. Tudi v Prince Georgu je kar 26 odstotkov delovnih mest odvisnih od gozdarstva. Predelovalne kapacitete Gozdarsko območje Prince George (Prince George Forest District) ima 11 žag, dve tovarni celuloze in dva obrata za proizvodnjo peletov. V letu 2007 so žage predelale kar 8,5 milijonov m3/leto lesa. Trenutno pa porabijo 6 milijonov m3/leto. Fort St. James ima 5 žagarskih obratov, ki lahko predelajo 1,7 do 2,0 milijona m3/leto, Vanderhoof ima tri večje žage in eno peletarno, kjer letno predelajo 3 milijone m3/leto lesa. Ogromne težave jim povzroča borov lubadar, podobno kot pri nas smrekov in tudi jelov. Pravih vzrokov še ne vedo, sumijo pa da gre za spremembo klime in otoplitve, ki pospešujejo njegov razvoj. V B.C. se je gradacija borovega lubadarja začela sredi devetdesetih let. Iz posameznih žarišč v Quesnelu, Vanderhoofu in Lake Districtu se je napad širil proti severu in zahodu. Študija s strani gozdarske službe je pokazala, da je možno podlubnike eliminirati, tako da se uniči vsaj 80 odstotkov njihovega zaroda. 13 14 SGG novičke Ogled sečnje v gozdu (Terry Woodland Carrier Lumber) Foto: Rafael Vončina Obisk podjetja Timberspan Wood do razdalje 500 kilometrov. Z Products Inc. železnico dobavljajo les iz Alberte, tudi do razdalje 2000 kiOgledali smo si žago slovenske- lometrov. ga podjetnika Jožeta Cvenkla. Žaga ima ugodno lego, saj leži Žaga je majhna in specializirana ob progi Prince George – Vanza manjša specialna naročila re- couver, kar omogoča podjetju zanega lesa iz duglazije. Zapo- ugoden dovoz hlodovine in tudi slenih je malo. Jože je pred tem transport žaganega lesa do enega poučeval žagarstvo na fakulteti v največjih pacifiških pristanišč. Prince Georgu, ko pa so njegov Pred krizo so največ lesa prodaprogram ukinili, se je odločil za jali v ZDA. Po izgubi ameriškega podjetništvo in zgradil manjšo trga so se preusmerili na Kitažago, tako si je poiskal ustrezno jsko, kjer se posli povečujejo, tržno nišo. kljub temu pa ne vedo ali bo njihova žaga še kdaj poslovala s Obisk Northwest Wood polnimi kapacitetami. Prepričani Preservers so, da se posli izpred časa krize ne bodo več ponovili. Ogledali smo si tovarno za im- Celotna žaga je računalniško pregnacijo žaganega lesa in dru- vodena, zaposlene imajo tehngih proizvodov (koli za ograje). ologe z visoko izobrazbo, na Les najprej osušijo, potem pa ga žagi je zaposlenih približno 200 v posebnih komorah pod pritis- delavcev. Poleg žage se ukvarjajo kom impregnirajo, tako bistveno tudi z nepremičninami, saj kupupovečajo njegovo trajnost. jejo propadle kmetije, imajo veliko vinogradov in nepremičnine Ogled podjetja Dunkley v Prince Georgu. Veliko darujejo Lumber Ltd. v humanitarne namene, saj so finančno podprli izgradnjo rakNa sedežu podjetja sta nas ove klinike v Prince Georgu. pričakala Robert in Henry No- Po ogledu proizvodnje in vak. Podjetje so ustanovili trije tehnologije na žagi so nam kombratje: Jože, Tone in Henrik pleks žage z okolico pokazali še Novak, ki so iz Ambrusa v Ka- s helikopterske perspektive. nado odšli v letih 1958 do 1962. Ogledali smo si eno največjih Obisk podjetja Pinacle Pelet Plant in najsodobnejših žag na svetu. by Dunkley Lumber Letno na žagi predelajo približno 1,7 milijona m3, dnevno pa okrog V bližini žage deluje tudi tovar7.000 m3. Kot smo izvedeli, žaga na peletov, ki surovino pridopo izbruhu krize ne posluje več biva tudi iz predstavljene žage. s polnimi kapacitetami, saj so Sprejel nas je Brain Amis (plant njene zmogljivosti izkoriščene manager). Predstavil nam je le 70 odstotno. tovarno, ki letno proizvaja blizu 3 Imajo okrog 450.000 m lastne 200.000 ton peletov. Večino jih hlodovine, ki jo posekajo na prek Antwerpna izvozijo na Nipovršini okrog 90.000 ha, ki jo zozemsko, kjer jih uporabljajo imajo v koncesiji. Sicer pa hlo- za pogon elektrarn na biomaso, dovino dobavljajo tudi iz drugih kar Nizozemcem prinaša evroppredelov B.C., in sicer s kamioni ske subvencije. Najnovejša procesorska tehnologija sečnje Kljub dežju smo se odločili, da si ogledamo še delovišče v gozdu. Do delovišča smo prišli po blatni gozdni cesti, tam pa smo se srečevali z velikimi gozdarskimi kamioni. Delovišče je veliko približno 1.500 ha, predstavlja en sam velik golosek. Na njem je nekaj velikih strojev, specializiranih za sečnjo, spravilo in tudi izgradnjo cest oziroma vlak. Predstavili so nam projekt, gre za operativni načrt, ki ga mora podjetje pred izvedbo sečnje izdelati samo. Za izdelavo projekta mora imeti zaposlenega inženirja, ki ima veljavno državno licenco. V projektu so poleg tehnologije dela, sečnje, spravila, transporta, predvideni tudi ukrepi, ki ne bi povzročali večje ekološke škode na tleh, vodah, divjih živalih ... Zanimivi so njihovi gozdarski kamioni, ki imajo, če jih primerjamo z našimi, povsem drugačen videz, njihova skupno dovoljena teža pa znaša 60 ton. Ugotovili smo, da je njihov način gospodarjenja povsem drugačen od našega. Naš je ekološko usmerjen, zato pa je njihova produktivnost neprimerno večja. SGG voščila 15 Leto spet zamrznil je čas, staro leto spet riše sledi in v sebi skriva polno pest spominov. Vsi smo popotniki, ki v sebi nosimo zmožnost ustvarjati novo – več in bolje. Naj vam bo v prihajajočem letu pot tlakovana z boljšim. Naj vas soj prazničnih luči spominja na vse lepe trenutke, ujete v preteklosti. In naj vam pomaga najti tisto, kar si v bodoče želite. Vsem zaposlenim, našim poslovnim partnerjem in prijateljem iz družbe SGG Tolmin želimo veliko srečnih poti, po katerih boste hodili v letu 2012. Novo leto je topel stisk tvoje in moje dlani. Novo leto je tista pesem, ki vsem enako zveni. Novo leto je gaz še neutrte poti. Srečno, zdravo in uspešno novo leto! Bliža se čas, ko se želje po sreči, zdravju in uspehu selijo iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanijo želje in izpolnijo pričakovanja! “Bojan Rovan” “Bošjan Lemut” Prihajajo dnevi, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v prihodnost. Naj vas preteklost bogati, da bo prihodnost še boljša in srečnejša. Lepe praznike in vse najboljše v 2012! “Magda Logar” V letu 2012 vsem vam želim, da bi si v krogu družine in prijateljev nakopičili čim več sreče in zadovoljstva, na delu pa predvsem, da bi kopičili čim manj. “Marko Opeka” Skrivnost je kot pajčevina, ki varuje zibelko življenja. Je nasmeh, ki v ljubezni tihi tke besede sreče. Z vsakim novim jutrom spogleduje se in noči odšteva, da ob NOVEM LETU sreče čar in želje naše v vaša srca vlije. SREČNO 2012! “Maja Filipič”
© Copyright 2024