zima/pomlad 2013 Glasilo Soškega gozdnega
15. zima/pomlad 2013 Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva www.sgg-tolmin.si SGG v središču SGG smo ljudje Zima, zima bela, vrh gore sedela O kadrih in izobraževanju Periodični pregled strojev in opreme Odidejo “stari” pridejo “novi” SGG kje so naši stroji SGG pisalo se je leto Pregled strojnega parka SGG do konca meseca aprila Pogled v leto 1986 uvodnik Maja Filipič, odgovorna urednica Ne samo vremenske. Roko na srce, zime smo se letos naveličali. No, vsaj večina (upam si trditi) med nami. Tudi o njej – teti Zimi – pišemo v tej že pomladni številki. Veliko preglavic je povzročila, ne samo na cestah, tudi pri doseganju plana realizacije SGG-ja za letošnje leto. ČAS JE ZA SPREMEMBE! Ampak … Zima je šla. In z njo je prišla rosna pomlad. Od našega zadnjega branja pa je minilo kar nekaj mesecev (štirje, če sem bolj natančna). V tem času smo si vzeli čas za premislek. In se odločili - prišel je čas za spremembe! S 15. številko SGG Utripa smo naredili oblikovno spremembo. Upam, da vam je všeč. Sicer pa – kakšen predlog je lepo (lahko tudi kritičen) če priroma na sedež našega uredništva. Nekaj naših sodelavcev je od zadnjega pisanja šlo k novemu delodajalcu. Spoznali jih boste na sredini aprilske številke, kakor tudi tiste, ki so se na novo pridružili SGG-ju. Ostanejo spomini … Velikokrat v različnih tematskih oddajah (pač ne morem iz svoje, novinarske kože) slišim, vidim, kako se spominjajo tega in onega leta. Zakaj se ne bi še mi? Spominov je veliko. Ne samo pri tistih, ki ne bodo več vsakodnevno prihajali v družbo, na svoje – do tedaj – stalno delovno mesto, pač pa tudi tistih, ki so nekoč delali družbo razpoznavno. Zato bomo sem in tja kdaj, ko bo prostor to dopuščal, odkrivali spomine. Nekdaj še Soškega Gozdarja. Prvič prav s to, petnajsto, spremenjeno, izdajo SGG Utripa. Ozrli pa smo se v leto 1986. Na zadnjih straneh našega in vašega glasila. 86.400 … ima .. vsak dan. Sekund, namreč. Treba si je razporediti čas, čeprav si kdaj želimo, da bi ga bilo več. Jaz vam želim, da bi: Imeli čas za delo – to je cena uspeha. Imeli čas za razmišljanje – to je izvor moči. Imeli čas za igro, saj je skrivnost mladosti. Pa za branje – to je osnova modrosti. Ampak, največkrat imejte čas za smeh, saj nam polepša življenje. Tudi tiste sive trenutke, ki se sem pa tja kdaj pojavijo v našem okolju. 86.400 sekund = vsak dan. To imamo. Izkoristimo jih po najboljših močeh! Izdajatelj: SGG Tolmin, Brunov Drevored 13, 5220 Tolmin, www.sgg-tolmin.si Odgovorna urednica: Maja Filipič // Lektoriranje: Maja Filipič // Uredniški odbor: Magda Logar, Bojan Rovan, Marko Opeka, Boštjan Lemut // Oblikovanje: Matjaž Kosmač, MaKo studio // Tisk: Tiskarna ABC, Idrija SGG v središču Piše: Marko Opeka ZIMA, ZIMA BELA, VRH GORE SEDELA ... Nekaj je glede letošnje zime prav gotovo – ni nam prizanesla. Vse skupaj se je začelo že tam nekje na Blegošu, ko nas je 4. decembra »zametlo« na dobrih 1200 m nadmorske višine. Sicer je bil sneg napovedan nekaj dni prej, celotna delovna ekipa se je tako trudila, da bi pred zimo pobegnili v dolino, vendar nam to ni uspelo. Na koncu nas je metež prehitel za dve uri. Cesta je v tem času postala neprevozna do te mere, da smo morali žičnico Syncrofalke in še dva polno naložena gozdarska kamiona pustiti sredi Blegoša, na področju, ki se imenuje »Prva ravan«. Spust od tod naprej v dolino je bil ta dan, kljub nameščenim štirim snežnim verigam na kamionih, preveč tvegan. Tehnična posebnost cest, grajenih po Blegošu, je namreč ta, da so opremljene s prečnimi kanali (torej nimajo vkopanih cevnih prepustov) in so zato vse nagnjene navzven. V prime- »Sestop« Snycrofalka V iz Prve ravni, dne 5.12.2012. (foto: Marko Opeka) ru zdrsa kamiona na zasneženem cestišču bi to tako lahko bil le zdrs po bregu navzdol. Naša mehanizacija ni prav dolgo počivala na Blegošu, saj smo se vrnili naslednji dan, ko je sneženje ponehalo in se je prebudilo čudovito sončno jutro. Seveda smo s seboj pripeljali tudi snežni plug. Čez novoletne praznike smo na zimo skoraj pozabili, nam je pa po 8. januarju ponovno pokazala svoje zobe. Pričelo se je močno sneženje, delo v gozdu je bilo za skoraj 14 dni popolnoma onemogočeno. Nekoliko blažja oblika zime je bila le v okolici Nove Gorice in Ajdovščine. Na skupnem sestanku direktorja in delovodij je bilo zato dogovorjeno, da se zaradi 3 SGG v središču 4 izrednih vremenskih razmer kolektivni dopust, ki je bil planiran za avgust, prenese na mesec januar. Tako smo vsaj del izpada fonda ur pokrili z dopustom. Ko se je pričel februar in je minil še pust, ki odganja zimo, smo si oddahnili, češ »najhujše je za nami, zdaj bo šlo le še proti pomladi«. Pa ni nič kazalo na pomlad. Padal je sneg na sneg in vršilo se je pluženje za pluženjem. To se je nadaljevalo še v mesecu marcu in v prvi polovici aprila. Po nekaterih gozdnih predelih, kjer običajno pričenjamo s spomladansko sečnjo v začetku marca je bilo v začetku aprila še preko 1,5 metra snega (primer Beksla v Nadartu, vir informacije je Bojan Rovan). V višjih predelih, kot sta Vojsko ali Tisovec, pa najbrž z deli ne bomo pričeli še vsaj do sredine meseca maja. Seveda je velika težava pomanjkanje delovišč, ki so primerna za zimsko delo. Tu gre ponavadi za delovišča z nižjimi nadmorskimi višinami (pod 500 metrov), ki ležijo na relativno nerazgibanih terenih in seveda v bližini lokalnih cest, ki se redno plužijo. Takšnih delovišč potrebujemo po navadi za dober mesec. Nekaj so k manj moteni proizvodnji pripomogla delovišča v okolici gradu nad Vipavo. Tu je šlo za delovišča, kjer snega ni bilo ali ga je bilo zelo malo, sekalo pa se je črni bor, ki se je zaradi sušnega leta 2012 pričel na veliko sušiti. To so bile večinoma privatne parcele, z odkupi pa se je trudil zlasti Jernej Vadnjal (do konca marca preko 1200 m3 proizvodnje črnega bora). Gotovo se kje - poleg oteženega dela, Gozdna cesta po pluženju. (foto: Bojan Rovan) mokrih hlač in deževnih dni – najdejo še kakšne hujše posledice rekordno dolge zime. Ena izmed njih je rekordno število ur na zimskem vzdrževanju gozdnih cest. Z rovokopačem JCB 4CX smo tako v mesecih od januarja do konca marca opravili 286 ur, samo na zimskem vzdrževanju cest. Zaradi velike količine snega so se učinki na sečnji in spravilu močno zmanjšali (seveda v tistih dneh, ko je bilo sploh možno delati), norme pa je bilo na ta račun potrebno še dodatno znižati. Posledica tega je večji strošek na prodani kubični meter lesa, poleg tega pa tudi velik izpad proizvodnje, ki neizogibno vodi v izpad prodaje in izpad prihodkov. Ocenjujemo, da nam izpada proizvodnje, ki do aprila znaša okrog 10 odstotkov od letnega plana, najbrž ne bo uspelo pokriti niti do konca leta 2013. SGG v središču Piše: Silvo Peljhan PERIODIČNI PREGLEDI STROJEV IN OPREME Stroji, oprema in druga orodja so pomemben, včasih tudi ključen pripomoček pri opravljanju določenega dela. Da bi bila stalno zagotovljena njihovo ustreznost, je zakonodajalec predpisal periodiko kontrol, s katerimi se ugotavlja primernost vzdrževanja in tehnična ustreznost strojev, opreme, orodij. Glede na možne okvare in posledične vplive možnih napak na okolje ali na ljudi, so tehnični pregledi predpisani v različno dolgih časovnih zaporedjih. Lahko so opredeljeni tudi s starostjo opreme, lahko s številom obratovalnih ur, lahko s številom prevoženih kilometrov ... Vsekakor pa je to opredeljeno v oceni tveganja, kjer rok pregledov ne more biti daljši od treh let, četudi je v obravnavi najenostavnejši stroj. vzdrževanja z zgodbo o odkritju ognja. Odgovornost, ki je bila naložena vzdrževalcu ognja, je bila zelo pomembna. Ogenj je svetil, je kuhal, je grel in vprašanje je bilo, kako ponovno do njega, če bi slučajno ugasnil. Za vzdrževalca ognja ni bilo nedelje in ne praznika, ni bilo slabega vremena ali konca delovnega dne. Ogenj je moral goreti, sicer je v trenutku bilo konec vseh dobrot, ki jih je dajal. Načeloma naj bi za stalno tehnično brezhibnost skrbeli vzdrževalci, vsekakor pa tudi upravljavci, ki so prvenstveno zadolženi za tekoče vzdrževanje svojih strojev. Ob tem bi želel ponazoriti pomen tekočega Primerljivost z današnjim časom morda ni ravno na mestu, je pa lahko v poduk tistim, ki smo dolžni skrbeti, da proizvodni proces teče usklajeno, racionalno in nam trajno zagotavlja preživetje. 5 SGG v središču Tehnični pregled proizvodnega sredstva je neke vrste administrativni ukrep, ki od lastnika zahteva, da preverja tehnično ustreznost opreme. Vsekakor pa je ta še kako odvisna od vzdrževanja, s katerim se vseskozi ohranja “kondicijo” stroja. To je pomembno zlasti pri sredstvih, kjer zaradi manjše okvare in slabega vzdrževanja prihaja do večjih strojelomov, do cenovno dragih popravil in zlasti do motenj v proizvodnem procesu, kjer ima naprava ključno vlogo (kot denimo voziček pri žičnici, procesorska glava, traktorski vitel ...). Z ustreznim tekočim in preventivnim vzdrževanjem se takšnim problemom lahko izognemo, seveda ob predpostavki, da delamo s ciljem racionalnega obnašanja in vedno v vlogi dobrega gospodarja. V preteklosti (žal pri nas to še vedno 6 Ko ne gre več naprej … (foto: Silvo Peljhan) velja), je bilo vzdrževanje zaupano predvsem mehanikom. Ti so se povečini ukvarjali s popravilom okvar, zaradi katerih stroj ni več deloval. Največkrat je zaradi tega prihajalo do zastojev, ki jih vnaprej niti vsebinsko niti časovno ni bilo možno predvideti, kaj šele načrtovati. S tem seveda ne želim mehanike razvrščati v skupino “grešnih kozlov”, želim pa poudariti, da je “kurativno” vzdrževanje v organiziranih sistemih že davno pozabljeno in, da so današnji pristopi na tem področju povsem drugačni. Poseben pomen ima vedno bolj prisotno preventivno vzdrževanje, s katerim izvajamo vse aktivnosti in posege, da bi preprečili nastanek okvare, zaradi katere bi stroj moral stati. Seveda tega zaradi narave dela nikoli ne bomo dosegli, je pa to pot, po kateri naj bi vsaj začeli hoditi. Zopet bom uporabil poučno prispodobo: »Gospodarja, ki mu gori hiša, tudi gasilci ne rešijo«. In naše vzdrževanje je velikokrat le gašenje požara. V takem primeru je gospodar upravljavec stroja (naš delavec), ki se ne trudi, da bi težave pravočasno odkril in naredil vse potrebno, da jih prepreči. Običajno je, da se ob delu stroj izrablja, da s starostjo popušča kvaliteta materiala, da ima določene šibke točke; To je proizvajalec s tehnično dokumentacijo predvidel, zato pa določil vsebinske aktivnosti vzdrževanj, ki pa jih žal prepogosto opuščamo. Posledice takega načina dela nujno pripeljejo do večjih okvar in nepotrebnih zastojev, ki bistveno povečujejo optimizirane stroške vzdrževanja. SGG v središču Mi smo pa šele začeli! (foto: Silvo Peljhan) Morda le nekaj izhodišč za razmišljanje: • Dosledno je potrebno izvajati tekoče vzdrževanje. Prepričan sem, da imamo prav tu veliko rezerve, ki jo prikrivamo z nenatančno odgovornostjo upravljavcev strojev (traktoristi, strojniki, žičničarji, šoferji), tako do samega ravnanja s stroji, kot do predvidenega vzdrževanja. • Uvesti je potrebno preventivno vzdrževanje in načrtovati predhodna vzdrževanja na vseh ključnih strojih. To nalogo naj opravlja “tim” vzdrževalcev. • Investicijsko vzdrževanje (smiselno je iskati ponudbe na trgu in plačati tovrstno storitev). • Kurativno vzdrževanje (samo v izrednih primerih, ki jih bo ob drugačne pristopu praviloma vse manj). • Stalni nadzor nad upravljavci strojev (kontrole tekočega vzdrževanja, kontrola evidenc, kontrola skrbništva, ugotavljanje razlogov večjih okvar, ipd.). Ob izvajanju naštetih aktivnosti, bi tehnični pregledi strojev in opreme bili res samo nadzor nad ustreznostjo vzdrževanje, kjer komisija opravi: • generalni pregled naprave; • ustreznost dokumentacije; • funkcijsko delovanje naprave, delovanje posameznih sklopov, ustreznost nadgradnje; • obrabo vitalnih delov; • protipožarno opremo, opremo, ki jo predpisuje ISO 14001, prvo pomoč; • delovanje posameznih sklopov; Smisel načrtnega dela, ki ga predlagam z le nekaj mislimi, je v podaljševanju življenjske dobe stroja, v ohranjanju funkcionalnosti ter v manjših obratovalnih stroških. Upam si trditi, da na tem področju delamo še vedno preveč na pamet in vedno znova gasimo »le požar, ki je že zajel gospodarja«. 7 SGG smo ljudje Piše: Magda Logar O KADRIH IN IZOBRAŽEVANJU Konec leta 2012 je bilo v družbi zaposlenih 99 delavcev. V letu 2012 se je v družbi na novo zaposlilo 7 delavcev, prav toliko pa jih je družbo zapustilo, od tega sta se dva upokojila, pet pa je dobilo drugo delo oziroma se jim je iztekla pogodba, sklenjena za določen čas. Dokaj živahno se je na področju zaposlovanja začelo tudi leto 2013. Do sedaj smo na novo zaposlili 10 novih sodelavcev, ki so v večini pomenili zapolnitev vrzeli. Te so nastale zaradi odhodov, pa tudi zato, ker smo začeli novo dejavnost - žaganje hlodovine. Družbo je letos zapustilo 5 delavcev. Od tega sta se dva upokojila, ostalim pa je potekla pogodba za določen čas ali pa so si našli drugo delo. Problem zagotavljanja primernega dela delavcem, ki so postali invalidi, je stalnica in vedno težje ga je poiskati tudi v družbah z drugačno dejavnostjo od naše. Zakonsko določene kvote zaposlitve invalidov dosegamo skupaj z Invalidskim podjetjem Posočje, z dogovori na letni ravni. Zaposleni, ki študirajo ob delu, so vsi v zaključni fazi študija. Ob delu študirajo za pridobitev naslovov diplomirani ekonomist, magister poslovnih ved, logistični in gozdarski inženir. Usposabljanj oziroma seminarjev so se udeležili vsi, ki so potrebovali za opravljanje svojega dela nova znanja in veščine ali obnovitev le teh. Trenutno imamo tri štipendiste v šoli za gozdarje, enega v prvem in dva v drugem letniku. Vsem štipendistom nudimo poleg štipendije tudi obvezno prakso ter seveda zaposlitev po uspešno zaključenem šolanju. Stalnica je udeležba zaposlenih na jezikovnih tečajih. Trenutno potekajo tečaji italijanskega in nemškega jezika, na različnih stopnjah. V letošnjem letu je bil zopet, po enoletnem premoru, objavljen Javni razpis za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v podjetjih na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2013, na katerega se bomo prijavili in, če bomo izbrani, nekaj stroškov izobraževanj pokrili iz tega naslova. V obdobju, ki je pred nami, pa bo potrebno dokončati nekatere aktivnosti, ki so bile začete že konec lanskega leta, kot je na primer nova sistemizacija delovnih mest, katere sprejem je v zaključni fazi. Veliko novosti in s tem dela pa je prinesel tudi sprejem novega Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. ODIDEJO »STARI«, PRIDEJO »NOVI« 8 Z novim letom pridejo nove priložnosti, nove možnosti, nove ideje. Nekateri pridejo, drugi se poslovijo. Življenje človeka je pač enako življenju rastline. Od pomladne rasti do poletja, ko oba, človek in rastlina, dosežeta višek svojih moči. Po zreli jeseni oba stopata v zimo svojega življenja, kjer se njuna pot umiri. A to je le sled enega človeka in ene rastline. Življenje teče dalje in po zimi pride spet pomlad. Najprej bomo nekaj prostora odsto- pili tistim, ki so v družbi SGG prehodili dobršen del svojega poklicnega življenja. In v njej pustili svoj pečat. Z novim letom so svojo zaposlitev poiskali pri drugem delodajalcu … so se namreč upokojili. Po skoraj 37 letih delovne dobe pri SGG Tolmin, ki je bil tudi vseskozi moj edini delodajalec, se seveda najprej zamisliš in vprašaš, kako je do tega prišlo in kako je lahko preteklo toliko časa. Začelo se je čisto slučajno, v študentskih letih, daljnega leta 1974, ko sem iskala počitniško delo. In tako sem na priporočilo, da naj se prijavim v delovno razmerje, dobila vpisano v delovno knjižico prva dva meseca in pol. Potem se je nadaljevalo: obvezna študijska praksa, diplomska naloga iz poslovanja SGG-ja, prošnja za zaposlitev, pripravništvo in sprejem v redno delovno razmerje leta 1977. In tako … vse do danes. Skoraj idealna pot skozi delovno dobo. Spomini pa potujejo skozi vsa obdobja, ki jih je v tem času nare- SGG smo ljudje IRENA CIMERMAN O SEBI dilo SGG kot družba ali kot panoga gozdarstva, sama pa sem bila del tega procesa in del teh sprememb. Dogodkov je bilo toliko, spomini na koncu pa so le tisti najlepši. Vseskozi me je spremljalo veliko zanimivih strokovnih izzivov, čemur v prid priča tudi spremljanje gozdarske panoge zaradi svojih posebnosti nasploh. Pa prijetna srečanja, ki so se zadnja leta organizirala, ko smo pisarniški delavci spoznavali konkretno delo v proizvodnji in na terenu. Kaj in kako naprej? Seveda bo sedaj čas za vse tiste prostočasne aktivnosti, ki jim je bil prej čas odmerjen le v prostih popoldanskih uricah ali ob vikendih in dela prostih dni. Od narave, dela na vrtu, nekaj več časa bom lahko posvetila temam, ki me zanimajo, to je spoznavanje zelišč in začimb, tu so jeziki. Tudi druge aktivnosti za sproščanje in vzdrževanje energije bodo imele večjo vlogo. Pa še nekaj skritih želja ali mogoče ciljev je, ki ostanejo za izziv v tem obdobju. Pot, ki smo jo prehodili skupaj, naj ostaja kot dobra in prijetna izkušnja. Vsem sodelavkam in sodelavcem pa želim, da bi znali vedno ustvarjati takšno delovno vzdušje, ki bo zadovoljilo delovne cilje, obenem pa cilje in poslovanje družbe SGG Tolmin. UPOKOJIL SE JE TUDI FLORIJAN KAVČIČ SGG. V soju toplega aprilskega sonca, za vrtno mizico pri njegovi hiši v Modreju, je pogovor nanesel tudi na začetke njegove »kariere« mehanika. Prvega dne v marcu letos je bil za Florjana zadnji delovni dan. Po izpolnjeni 40 letni delovni dobi in doseženi pravi starosti, se je odločil, da bo »šraufanje« zamenjal z drugimi aktivnostmi. V delavnico SGG v Poljubinju je prišel 1. junija 2008, iz sosednje družbe Avtoprevoz. Tam se je kot šolan avtomehanik specializiral za servis diesel tlačilk. Že takrat je pogosto sodeloval z družbo, v kateri se je kasneje zaposlil, saj so mehaniki iz delavnice SGG vse diesel tlačilke posredovali na servis Florjanu. Izpopolnil se je za servisiranje motorjev kamionov FIAT, nato MERCEDES in preden je prišel k nam še za MAN-ove motorje. Ker sem slutil, da je že padel v način, da upokojenec nima časa, sem se po telefonu najavil, da se pri njemu doma dobiva, da mi zaupa nekaj utrinkov iz njegovega dela v mehanični delavnici Sprememba na novem delu na servisiranju gozdarskih strojev je bila v primerjavi z delom na Avtoprevozu velika. Poudaril je, da ga je delo veselilo, delal je z dobrimi sodelavci, s ka- Njegovo predstavitev je v besede ujel Darko Pretner. terimi se je dobro razumel. Hitro je spoznal obširen teren območja SGG, stroje za strojno sečnjo, žičnice SYNCROFALKE, traktorje JOHN DEERE in gradbene stroje. Največ novega znanja pa je s pomočjo dobrih sodelavcev, predvsem Pavleta pridobil na sistemu hidravlike. Zadnje leto, ko smo začeli z delom na servisu v Ajdovščini, se je z veseljem vozil v pomoč sodelavcu. Znanje in poznavanje kamionov MAN je rad delil in upa, da je bila Robertu pomoč dobrodošla. Tudi sedaj, v pokoju, je Florjan športno aktiven. Povedal mi je, da redno trenira. Udeležuje se številnih maratonov. Za podkrepitev, kako uspešen je v športu, je navedel, da se redno 9 SGG smo ljudje udeležuje gorskega teka štirih občin v Podbrdu, ki velja za eno najtežjih (če ne najtežjo) gorskih preizkušenj pri nas. Tam je v svoji kategoriji na cilju vedno v prvi tretjini. Letos se je že udeležil maratona v Sežani, kjer je bil uspešen in kljub mrazu, vetru in dežju je v teku užival. Florjan poleg skrbi za zdrav način življenja skrbi tudi za zdravo prehrano. Od vrtne mizice na vrtu pred hišo nama je pogled spolzel na polje, vse do jezera. Pogled razkriva lepo obrezano sadno drevje in veliko, sveže orano njivo. Zaupal mi je, da sadi krompir, seje žito, ga omlati in zmelje lastno moko. Nato poseje ajdo, ki mu tudi dobro obrodi. Tudi domače zmleta ajdova moka ni od muh. Na koncu mi še zaupa, da v pokoju uživa, včasih pa le pogreša sodelavce. Napovedal je, da bo že kmalu prišel na obisk. VLASTA JAKUS Diplomirala sem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pri SGG Tolmin sem se zaposlila leta 1980. Opravljala sem dela na delovnem mestu vodje planskega oddelka, nekaj časa tudi kot vodja računovodskega oddelka. Zadnjih 15 let sem delala na mestu vodje prodaje, ki sem ga opravljala najraje. Med gozdarji sem delala več kot 30 let in z njimi doživela marsikaj zanimivega. Za korektno sodelovanje in za lepa doživetja se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem. MARJAN KRAPEŽ O njem pa je nekaj besed napisal Bojan Rovan. Eden od sodelavcev, ki je z novim letom »odšel k novemu delodajalcu« pa je tudi ing. Marjan Krapež, nekaterim bolj poznan kot »Krniški«. Svojo gozdarsko kariero je začel kot delavec v zasebnem sektorju na območju Gorice, nato pa je bil vse do razpada Temeljnega obrata kooperantov (TOK) vodja Organizacijske enote Ajdovščina. Po reorganizaciji gozdarstva, leta 1994, je poklicno pot nadaljeval pri SGG Tolmin. Vseskozi - do upokojitve - je kot strokovni delavec deloval na območju enote Predmeja. Sedaj, ko je v pokoju, mu tudi ni dolgčas. Rad raztegne meh, mimogrede skoči do Istanbula, nato pa še hitro nazaj v Krnico, kjer je že od rane mladosti njegov drugi dom. Vsem sodelavcem in sodelavkam, ki so se upokojili v zadnjem obdobju, v imenu uredništva SGG Utripa kličemo in želimo, da bi se tudi v tretjem življenjskem obdobju našlo čas za uresničitev skritih želja, predvsem tistih, ki jih v času službe ni bilo mogoče uresničevati. Veselimo se ponovnih snidenj in obujanj skupnih zanimivih doživetij tudi v prihodnje! 10 Med novimi sodelavci, ki so se družbi SGG Tolmin pridružili v zadnjem obdobju, pa lahko omenimo naslednje: MILOŠ BRATOŽ Zaposlen je na delovnem mestu mehanika, v servisu v Ajdovščini. Sicer pa prihaja iz Vrabč pri Sežani. SGG smo ljudje NA NOVO SO SE NAM PRIDRUŽILI TOMAŽ KRAŠNA Prihaja iz Podkraja, zaposlen je na delovnem mestu gozdarja. DAVID LESKOVEC Je zaposlen na delovnem mestu gozdar, doma je iz Godoviča. ANDREJ OBLAK Doma je iz Dolenjih Novakov na Cerkljanskem. Zaposlen pa je na delovnem mestu gozdarja. 11 SGG kje so naši stroji? Piše: Boštjan Lemut PREGLED STROJNEGA PARKA SGG DO KONCA MESECA APRILA Na vprašanje, kje so naši stroji, je v tem trenutku v naši družbi zelo težko odgovoriti, saj se lokacije strojev nenehno spreminjajo, ker smo letos priča izredno neugodnim vremenskim razmeram za delo v gozdu. V začetku leta nam je natrosilo zajeten kup snega, zato smo se selili nižje v dolino in imeli stroje skoncentrirane na nekaterih lokacijah v Vipavi, Panovcu, Brdih ter na raznih odkupih na panju. Ta delovišča smo zaradi velikega števila delavcev na deloviščih kar hitro zaključili in smo bili primorani nazaj na stara delovišča, na žalost v še večjo količino snega. Traktor št. 1: Traktorist je Bojan Logar ter sekača Marko Hladnik in Matej 12 Kogovšek, dela pa izvajajo v Podkraju, in sicer v oddelku 74a. Traktor št. 2: Z njim upravlja Peter Kovačič s sodelavcem Veljkom Maličevićem, trenutno pa se nahaja na Banjšicah, v oddelku 53 v bukovem debeljaku. Traktor št. 3: Traktorist je Boštjan Pavšič, poleg pa delata Slavko Pavšič in Dušan Belingar, dela potekajo na Trnovem, v oddelku 7, kjer je jelovobukov debeljak. Traktor št. 4: Miro Rupnik, Jure Mohorič in Radoslav Župljanin delajo v Vipavi, kjer izvajajo sanitarno sečnjo bora. Traktor 3 na Trnovem. (foto: Boštjan Lemut) Traktor št. 5: Dušan Koren, Marko Velikonja, Blaž Pregelj izvajajo sečnjo na Predmeji, v oddelku 17c. Traktor št. 6: Marjan Čoha, Petar Miškić ter Marjan Miškič se nahajajo v Podkraju, v oddelku št. 76. Traktor št. 7: Valter Šuligoj, Valter Hvala in Darko Škarabot so se preselili v Brda, v vas Brestje, kjer izvajajo redčenje bora. Traktor št. 8: Gabrijel Čar, Draženko Mikanović in Dubravko Mikanovič izvajajo sečnjo bora v oddelku 85 ter odkup na panju nad Ajdovščino. SGG kje so naši stroji? Traktor 2, ki ga vozi Peter Kovačič. (foto: Boštjan Lemut) Traktor št. 9: Klemen Waland, Borko Kršić in Ivan Kobal delajo v Podkraju, v oddelku 74c. Traktor št. 10: Robert Leban, Marjan Pergar in Tomaž Krašna delajo na Predmeji, v oddelku 17e. Poleg klasične sečnje in spravila s traktorjem izvajamo tudi strojno sečnjo na Lokvah, v oddelku 70, s stroji pa upravljata Dominik Gostiša in Bojan Jereb. Syncrofalke 3 se nahaja v Idrijski Beli, v oddelku 47 in 48, z ekipo v postavi Luka Kolenc, Marko Tušar in Rajko Mlakar. Syncrofalke 4 je v Kneških prodih. Skupina, ki upravlja s strojem, pa je Miran Žgeč, Aleš Lesjak in Andrej Ravnik. Syncrofalke 5 je v Zadlogu, v oddelku 45a, delavci pa so Vinko Stojanović, Lepomir Crnić in Miodrag Dugonjić. Gradbeni stroj bager CAT se nahaja v oddelku 85 nad Ajdovščino, kjer izvaja kopanje vlak, z njim pa upravlja strojnik Jure Šuligoj. Bager Liebherr pa trenutno stoji v Kalu nad Kanalom, saj mu preveč snega onemogoča izvajanje dela. S tem strojem upravlja strojnik Žare Petrovič. Tovornjak 4 med nakladanjem hlodov na skladišču Njivice. (foto: Boštjan Lemut) Greder je v Brdih, z njim pa tudi strojnik Aleš Vončina, rovokopač JCB 4cx pa izvaja zimsko vzdrževanje cest v okolici Idrije, z njim upravlja Tomaž Gantar. Upam, da bo moj naslednik, ki bo pisal ta članek v naslednji številki SGG Utripa, napisal, da imamo polno zasedene kapacitete strojev, saj smo letos imeli veliko smolo z zimo. Ta nam je dala velike količine snega, zaradi katerih se nismo mogli držati vseh planskih dogovorov, ki jih bomo morali seveda kasneje ustrezno nadoknaditi. 13 14 SGG pisalo se je leto ... 15 SGG pisalo se je leto ...
© Copyright 2024