1. No category

Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva
www.sgg-tolmin.si
SGG Utrip
05/jul/2010
SGG poslovanje
Intervju s predsednikom uprave SGG
Rafaelom Vončino
SGG v središču
Predstavitev invalidskega podjetja Posočje
SGG smo ljudje
Upokojili se bodo z nasmehom na
obrazu ...
SGG uvodnik
Piše: Maja Filipič
Dobri, stari časi ...
Če smo prejšnjo številko v dobršni
meri namenili uvajanju nove tehnologije in
izobraževanju, se v tej osredotočamo na ljudi.
Tiste, na katerih se gradi temelj sleherne organizacije, podjetja, družbe.
Živimo pač v času, ko svet doživlja neskončne
spremembe, v času napredka, novih možnosti in
priložnosti. Zdi se ne tako dolgo nazaj smo doživeli
prihod informacijske dobe, razvoj računalništva, danes
so žal le redko kje prisotni odnosi, v katerih ni telefona,
ni interneta, elektronske pošte, računalnika ...
Če smo se še pred dobrim desetletjem za sestanek
dogovorili teden dni prej, se je termin obdržal. Ob
dogovorjenem času smo se dobili na dogovorjenem
mestu, ob točno določeni uri. Danes, v dobi vse
večje razsežnosti informacijske tehnologije in z njo
družbe, pa se še tik pred zdajci zgodi, da vzamemo v
roke telefon, zavrtimo številko, povemo, da prihajamo ali pa zadnji moment preko sodobnih informacijskih povezav potrdimo oziroma odpovemo termin,
za katerega smo se tako ali tako dogovorili že pred
časom. Se kdaj sprašujete kolikokrat v življenju še
napišete pismo, ki je napisano z vašo pisavo, lastno
identiteto, ki ste jo razvili sami? Kolikokrat na štiri
oči ohranjate stike s sodelavci, prijatelji ali ste z njimi
v stiku bolj kot ne le preko elektronske pošte in sodobnih informacijskih mrež, mobilnega telefona?
In razmišljamo v smeri »tega nikoli več ne bo«.
Na drugi strani pa je žal tako, da če želimo v korak s
časom, ohranjati stike – poslovne ali prijateljske – na
daljavo ali v bližini, se v navalu tempa in številnih
možnosti poslužujemo najhitrejše poti. Saj nam ta
vzame najmanj časa in je tudi najbolj zanesljiva.
Tudi podjetja so se denimo, če so hotela preživeti v
navalu tega informacijskega pritiska, morala spremeniti, prilagoditi zahtevam trga. Zaposleni danes
hitreje mislijo, se hitreje povezujejo, konkurenca
ne dopušča napak in prostor, v katerem delujejo
številna podjetja, se je bliskovito razširil. Dejstvo
je, da podjetja ne morejo več zanemarjati želja in
potreb svojih strank, če želijo preživeti in uspeti v
konkurenčnem okolju. Nenehno morajo skrbeti za
kakovost svojih izdelkov in storitev. Pravi voditelj
(pa naj bo na čelu družbe, organizacije ali podjetja)
mora imeti občutek za vrednote in obvladati medsebojno sporazumevanje. Poiskati vso nadarjenost in
ustvarjalnost, ki jo lahko najde v svoji organizaciji.
Tudi tako lahko zagotovi bodoči obstoj družbe, organizacije ali podjetja.
Dobri stari časi pa ostanejo le še na papirju, v glavah tistih, ki smo jih doživeli, preživeli. Spomnite
se kdaj nanje in vzemite si čas za klasične oblike,
pa čeprav boste to primorani storiti doma, v prostem
času.
Saj ne da bi to bilo nepotrebno, a dobre stare čase Lepe počitnice in veliko idej, s katerimi boste
žal opevamo le še ob kakšnih praznikih, ki nas spom- obogatili svoje življenje, v upanju, da jih boste delili
nijo na to, kako je bilo takrat, ko smo še praznovali z nami – uredništvom oziroma v nadaljevanju bralci
praznik delavcev, ko smo se spomnili dneva mladosti. in bralkami SGG UTRIP-a.
Glasilo Soškega gozdnega
gospodarstva
SGG Utrip
Izdajatelj:
SGG Tolmin
Brunov Drevored 13
5220 Tolmin
www.sgg-tolmin.si
Odgovorna urednica:
Maja Filipič
Lektoriranje:
Maja Filipič
Naslovnica:
foto: Damjana Teodorović
Uredniški odbor:
Magda Logar
Bojan Rovan
Marko Opeka
Marjan Krapež
Oblikovanje:
Andrej Trpin / KOMON
Tisk:
Tiskarna ABC, Idrija
SGG poslovanje
Piše: Maja Filipič
Intervju s predsednikom uprave
SGG Rafaelom Vončino
PO LETU DNI SGG UTRIPA
IN PO “RECESIJSKEM” LETU 2009
Ideja za izdajanje internega
glasila SGG Utrip je bila v rokah predsednika uprave SGG,
oblikoval je uredniški odbor. Danes je pred vami peta
številka. Rafael Vončina tudi o
poslovanju družbe v preteklem
letu, investicijah v lanskem in
letošnjem letu.
Poslovno leto 2009 je zaključeno,
tudi dobra polovica letošnjega
poslovnega leta je za nami. Kako
ga kot predsednik uprave ocenjujete za družbo SGG Tolmin,
kako uspešno je bilo lansko
leto (na poslovanje je seveda
močno vplivala tudi gospodarska kriza) in kako ocenjujete
pretečeno polovico letošnjega
poslovnega leta?
Najpomembnejši vpliv na poslovanje družbe SGG Tolmin v lanskem letu je imela vsekakor gospodarska kriza, ki se je začela
že v oktobru leta 2008. Glavne
značilnosti so se odražale v
zmanjšanem povpraševanju kupcev po lesni surovini, občutnem
padcu cen lesa, podaljševanju
plačilnih rokov in močno
poslabšani plačilni sposobnosti
kupcev. S poslovnimi aktivnostmi
smo poskušali vse naštete in druge negativne vplive na poslovanje in tveganja zmanjšati na čim
manjšo stopnjo. Plan proizvodnje je bil presežen, na trg smo
plasirali 136.121 m3 gozdnih
sortimentov, v skupini SGG pa
148.900 m3. V proizvodnji smo v
poprečju realizirali 204 delovne
dni, prihodki od prodaje so bili
doseženi v višini 8,2 mio evrov,
kar je 6% manj kot v letu 2008.
Čisti dobiček je znašal 361.047
evrov, manjši je bil za 2% od
načrtovanega (glede na plan v
letu 2009).
Če poskušam strniti te in še
nekatere druge podatke v oceno, lahko rečem, da smo kljub
vsem težavam leto zaključili
uspešno. Tako oceno je podal
tudi nadzorni svet družbe (pri
obravnavi in sprejemu letnega
poročila poslovanja). Rezultati,
ki smo jih dosegli v letu 2009,
so odraz prizadevanj vseh zaposlenih v družbi SGG Tolmin. Ob
tej priložnosti je potrebno vsem
sodelavkam in sodelavcem izreči
zahvalo za vložena prizadevanja
pri doseganju načrtovanih ciljev
poslovanja.
Za nami je tudi že polovica
poslovnega leta 2010. Poslovanje se odvija v skladu s sprejetim planom. Letošnji plan po
fizičnem obsegu znaša 132.500
m3. Dinamika mesečne proizvodnje zaostaja, v primerjavi z
enakim obdobjem lani imamo
za 9.100 m3 manjšo realizacijo.
Letošnje izredno neugodne vremenske razmere, zlasti v zimskem in spomladanskem obdobju, so vzrok za izpad v gozdni
proizvodnji.
Prepričani smo, da bomo to nadomestili v drugi polovici leta.
Pomembna značilnost letošnje
prve polovice leta je izvajanje del
na trasi novega daljnovoda Krško
– Beričevo. Zaradi poslovno korektne izvedbe del smo posebno
skrb posvetili organizaciji proizvodnje in transportu. Težišče nalog opravljajo delavci Gozdarstva
Idrija in pogodbeni partnerji.
Pri poslovnih partnerjih je zaznati
zmeren optimizem pri premagovanju gospodarske krize.
Sodobni svet se vrti hitreje.
Tehnologije, znanja, pristopi,
se iz dneva v dan izpopolnjujejo, spreminjajo. V SGG
veliko pozornosti posvečate
tudi investicijam. Na različnih
področjih. Koliko dejansko je
bilo poudarka na tem področju
in katere investicije so bile za
družbo najpomembnejše?
V preteklem letu smo zaključili
investicijo v procesorsko
3
4
SGG poslovanje
tehnologijo sečnje in spravila.
Nabavili smo eno gozdarsko
transportno kompozicijo in traktorja za spravilo lesa s celotno
adaptacijo in opremo. Poudarek
je torej na posodabljanju proizvodno tehnične opreme, kajti le
sodobna opremljenost zagotavlja
družbi ustrezno konkurenčnost
na trgu gozdarskih stroritev. Posodobili smo tudi informacijsko
opremo (programski in strojni
del), in sicer za potrebe daljinskega prenosa podatkov.
Najpomembnejše smernice na
katerih se bo gradilo v prihodnjem obdobju? Načrti na
področju investicij so kakšni?
Družba SGG Tolmin je pred
nekaj leti sprejela strategijo
razvoja. V okviru te so postavljeni smeli cilji na proizvodnem, tehničnem in tehnološkem
področju. V okviru te strategije
in ciljev razvoja družbe bodo v
prihodnje investicijska sredstva
namenjena širitvi dejavnosti na
zaokroženo področje gozdarske
in primarne predelave lesa. S to
investicijo želimo ustvariti večjo
dodano vrednost v proizvodnotehnološki verigi.
To je pomembna odločitev, ki
bo dolgoročno v marsičem spremenila dosedanji način poslovanja. Pomembno težo bo tudi
v prihodnje imelo posodabljanje
tehnično-tehnološke opreme za
gozdno proizvodnjo, predvsem
na področju spravila in transporta lesa.
Zavedanje, da družbo SGG
gradimo vsi zaposleni, je vse
bolj prisotno. Za nadaljni razvoj
družbe (kot tudi posameznikov) je pomembno pridobivanje
novih znanj, zato podpiramo
izboraževanje zaposlenih ob delu.
Trenutno je v različne programe
izobraževanja ob delu vključenih
6% zaposlenih. Lani smo začeli
s projektom izobraževanja, z
naslovom “Aktivna organizacijska kultura SGG Tolmin”. V usposabljanje in pridobivanje novih
znanj je vključena velika večina
zaposlenih. V prvi fazi je usposabljanje namenjeno vodilnim in
vodstvenim delavcem, v nadaljevanju pa bodo v proces vključeni
tudi zaposleni v proizvodnji in
podpornih službah. Zaradi prilagajanja stalnim spremembam
na področju davčne zakonodaje,
računovodskih standardov, varnosti in zdravja pri delu, se zaposleni, odgovorni za posamezno
področje, udeležujejo seminarjev
z aktualno tematiko.
Kaj pa zaposlovanje novega
kadra? Zaposlitve so bile v zadnjem času na najnižji ravni,
če pogledava celotno državno
območje,
Evropo,
svet.
Odpuščanja so bila pogosta.
Kaj pa v SGG Tolmin?
V družbi je bilo ob koncu leta
zaposlenih 97 sodelavk in
sodelavcev. Trenutno zaposlujemo nove delavce v gozdarski proizvodnji, v glavnem
nadomeščamo izpad zaradi upokojitev. Dvema delavcema je
Vsaka družba temelji na zapos- potekla pogodba o zaposlitvi za
lenih. Koliko in kako ste doslej določen čas. Zaradi zakonodaje,
vlagali v okolje, izobraževanje ki ureja vprašanja delovnih inzaposlenih, pridobivanje novih validov, smo v Invalidsko podjetje Posočje prezaposlili dva
znanj?
delavca. Glede na plan proizvodnje in tehnološko opremljenost
bodo potrebe po zaposlovanju
specifične.
In še k internemu glasilu SGG
Utrip. Leto dni mineva, ko smo
izdali prvo številko. Kako gledate na glasilo danes?
Ocenjujemo, da glasilo SGG
Utrip dosega svoje osnovno
poslanstvo, to je povečanje informiranosti zaposlenih v družbi.
Uredniški odbor (z Vami v vlogi glavne urednice glasila) si
prizadeva, da z izbiro vsebin zajema dejanski delovni utrip družbe,
s poudarkom na zaposlenih. Vsebinska zasnova, ki jo je oblikoval uredniški odbor, odslikava
delovanje družbe. Je pa zapisana
beseda in fotografija v glasilu
pomemben zgodovinski spomin,
ki s časovno distanco pridobiva
na vrednosti in pomenu. Samo
kar je zapisano ostane v živem
spominu, ki ne zbledi. Nekaj izvodov posamezne številke je vedno na voljo na konferenčni mizi
v sejni sobi.
Naši poslovni partnerji ga z veseljem prebirajo, saj se tudi na
način neposredeno seznanjajo z
delovanjem družbe. Z glasilom
predstavljamo družbo SGG tudi
širši javnosti, kar dopolnjuje
njegovo osnovno poslanstvo.
Vsekakor pa bo najpomembnejše
merilo priljubljenost med zaposlenimi, katerim je prvotno namenjen. Prepričan sem, da nas
bo uredniški odbor pri snovanju
vsebinske zasnove tudi v prihodnje presenetil z novimi vsebinami. Članom odbora in glavni
urednici pa je potrebno ob tej
priložnosti izreči zahvalo in pohvalo za uspešno opravljeno delo.
SGG poslovanje
Piše: Ljubo Čibej
O poslovanju v letu 2009 in uvajanju
ISO standarta
mionski cesti in s prodajo na
panju) je bila 5,4 odstotka višja
od planirane in 0,6 odstotka večja
v primerjavi z lanskim letom.
Večji od načrtovane so bili tudi
vzdrževanje cest (36,2 odstotka)
in nega gozdov (42,7 odstotka),
manjši pa obnova in varstvo gozdov ter graditev gozdnih vlak.
foto:
Ljubo Čibej
GOZDNA PROIZVODNJA V Deere Harvester JD 1470 D in
LETU 2009
Forwarder JD 1410 D.
Zaradi pritiska s strani Sklada
V letu 2009 so bile za gozdno kmetijskih zemljišč in gozdov
proizvodnjo značilne posebnosti, RS za zvišanje rente, smo morvezane na dokončanje sanacije v ali zmanjšati plan vlaganj, plan
letu 2008 poškodovanih gozdov sečnje je ostal na enaki ravni
v GGE Predmeja.
oziroma je bil dosežen glede na
Na ta račun je OE Ajdovščina predvideni načrt.
povečala sečnjo, ta se je povečala
tudi v drugih organizacijskih SEČNJA
enotah, predvsem za količine, ki
jih v času pomoči pri sanaciji na Plan tržne proizvodnje je bil v
Predmeji, doma niso izvršile.
državnih in občinskih gozdovih
izvršen v višini 106 odstotkov,
Začetni problem so predstavljala v primerjavi s preteklim letom
vnaprej pripravljena sečišča za pa v višini 113 odstotkov.
spravilo s traktorjem, ker je bilo Okvirni pregled opravljenega
potrebno izvesti novo pripravo dela prikazujejo podatki o fizični
dela.
realizaciji glede na plan in glede
V tehnologiji pa je bila največja na izvršitev v lanskem letu.
novost vezana na nakup strojev
za strojno sečnjo, kot sta John Proizvodnja (z odkupom na ka-
Sanacija vetroloma v GGE Predmeja
Plan in izvršitev sečnje v državnih in občinskih gozdovih (tržna proizvodnja)
SKUPAJ
IGLAVCI
LISTAVCI
plan m3
sečnja m3
%
plan m3
sečnja m3
%
plan m3
sečnja m3
%
OE
IDRIJA
OE
AJDOVŠČINA
OE
TRNOVO
OE
TOLMIN
SKUPAJ
29500
34991
119
10020
12209
122
19480
22782
117
43400
37981
88
20000
20386
102
23400
17595
75
19200
24552
128
4400
7033
160
14800
17519
118
6300
6325
100
3550
3618
102
2750
2707
98
98400
103849
106
37970
43246
114
60430
60603
100
5
6
SGG poslovanje
Fizični obseg opravljenih del in primerjava s planom tekočega leta ter z izvršitvijo v
preteklem letu
Količina
Vrsta dela
Sečnja in odkup
Obnova gozdov
Nega gozdov
Varstvo gozdov
Skupaj gojitvena dela
Vzdrževanje cest
Graditev vlak
plan
129000
118,6
180,72
33,05
1500,05
40.000
45910
izvršitev
135995
73,14
257,87
37,85
1692,76
54.500
39378
enota
izvršitev/plan
izvršitev 2009/2008
%
105,4
61,7
142,7
114,5
112,8
136,2
85,8
%
100,6
91,3
77,8
106,9
84,4
59,0
68,9
m
ha
ha
ha
dni
€
m'
3
Okoljski standard ISO 14001
Družba SGG Tolmin je februarja 2008 pridobila certifikat »Okolju prijazna organizacija - okoljski standard ISO 14001«.
Teče tretje leto, ko si na vseh
nivojih prizadevamo delovanje
uskladiti tako, da bo do okolja
najbolj prijazno.
Osnovna izhodišča okoljskega
standarda opredeljuje dokument
o okoljski politiki, v njem so
opredeljene strategije družbe do nevarnosti za onesnaževanje
okolja in glavni cilji, ki vodijo k okolja in zmanjševanje obremezmanjševanju onesnaževanja.
nitve okolja.
Zaposleni se tako zavezujejo za
zmanjševanje porabe energije na
enoto proizvoda, preprečevanje
foto:
Ljubo Čibej
V okviru okoljskega standarda je bila izvedena tudi vaja iz gašenja požara
SGG poslovanje
O OKOLJSKI POLITIKI
SISTEMOV
ravnanja z okoljem ter s preven- POSLOVNIK
tivnimi in korektivnimi ukrepi RAVNANJA Z OKOLJEM
V družbi sledimo zahtevam stan- zagotavlja nenehno izboljševanje
darda ISO 14001:2004, ki se poslovanja.
Zajema bistvo vplivov delovnih
jih zavedamo vsi zaposleni, jih
procesov na okolje, obravspoštujemo ter s svojim delom Podpiramo odkrit dialog in sode- nava ravnanje s sredstvi in
zagotavljamo, da so storitve v lovanje z zainteresirano javnos- postopki, ki pomenijo potenskladu z zakonskimi predpisi tjo. Naša okoljska politika je cialno nevarnost za okolje
ter internimi zahtevami družbe. javna in zagotavlja osnovo za (okoljski vidiki). V pravilniku
Prizadevamo si za izboljševanje vodstveni pregled izpolnjevanja je ovrednoten tudi pomen, način
sistemov ravnanja z okoljem ter zastavljenih ciljev ravnanja z ravnanja za preprečevanje ali
tako stremimo k preprečevanju okoljem.
vsaj zmanjševanje nevarnosti,
onesnaževanja okolja.
upoštevajoč obstoječe zakonske
Vsi skupaj, tudi tisti, ki delajo za okvire in dosedanja spoznanja
Vsi zaposleni se izobražujejo, nas in v našem imenu, smo odgo- v tehnologiji ter pri varovanodgovorni pa jih obveščamo in vorni za uresničevanje okoljske ju okolja. Opredeljeni so tudi
motiviramo, da se na svojih de- politike.
postopki v primeru ugotavljanja
lovnih mestih zavedajo odgovneskladnosti in način vodenja
ornega ravnanja do delovnega Okvir za zastavljene cilje zajema dokumentacije.
in naravnega okolja. Zaposleni naslednja področja:
Poslovniku so dodani organizaciodgovarjajo za svoje delo, vodjski predpisi, ki opredeljujejo
stvo pa za razpoložljivost * zmanjševanje porabe naravnih spremljanje porabe okolju nepotrebnih virov in vzpostavitev virov, snovi in energije na enoto varnih snovi, energije in emisij
pogojev za izvajanje dela. Sode- proizvoda;
(npr. dimnih plinov), ukrepanje
lujemo z dobavitelji, ki so spov primeru izrednih razmer ter
sobni zagotavljati zahtevano ka- * preprečevanje nevarnosti in vodenje evidenc skladiščenja in
kovost nabavnih proizvodov in zmanjševanje obremenitve okolja odvozov nevarnih snovi v preso tudi okolju prijazni ter z njimi z uporabo biorazgradljivih olj;
delavo.
gradimo partnerski odnos.
Več o tem in o zadolžitvah posNa področju ravnanja z okoljem * razvoj in uporaba najboljših ameznikov, ki jih opredeljujejo
izpolnjujemo vsa zakonske razpoložljivih tehnologij, ki navodila za delo, v naslednji
zahteve, prav tako upoštevamo zmanjšujejo obremenitev okolja. številki SGG Utrip-a.
zahteve odjemalcev in lokalne
skupnosti.
Na
osnovi
prepoznanih
(pomembnih) okoljskih vidikov imamo izdelane okvirne
in izvedbene cilje ter programe
ravnanja z okoljem. Vodstvo z
izvajanjem notranjih presoj stalno spremlja uspešnost sistemov
foto:
Ljubo Čibej
Pivnik in absorbcijski pesek
7
8
SGG v središču
Piše: Katarina Kozorog
Predstavitev invalidskega podjetja Posočje
(družbe za usposabljanje in zaposlovanje invalidov)
Podjetje je s poslovanjem pričelo februarja 2000, ko je s strani Vlade Republike Slovenije in Ministrstva
za delo, družino in socialne zadeve pridobilo status invalidskega podjetja.
dopolnjujemo z novimi izdelki.
V drugi polovici letošnjega leta
načrtujemo realizacijo montaže
12 prodajnih avtomatov za sveče,
ki jih bomo oskrbovali z lastnimi
izdelki. V invalidski delavnici
izvajamo program sestavljanja plišastih igrač ter pakiranja
čokolade in čokoladnih izdelkov za pogodbenega partnerja
Randi d.o.o. Z nakupom stroja
za etiketiranje smo v delavnici
ustvarili tudi pogoje za etiketiranje različnih artiklov. Trenutno za podjetje Incom d.o.o. iz
Ajdovščine etiketiramo banjice
za sladolede. Oba programa sta
primerna za delo najbolj oviranih
oseb.
Pomembno področje storitev, ki
jih izvajamo, je takoimenovani
»zeleni program«. Za različne
naročnike in na klic urejamo ze-
lene površine v Posočju. Med
storitvenimi programi pomemben delež zavzema tudi program
čiščenja (izvajamo čiščenje
proizvodnih in pisarniških prostorov, generalna čiščenja, ter
čiščenja objektov in okolice).
Aprila letos smo v centru Tolmina odprli maloprodajno trgovino
Tantadruj.
V trgovini prodajamo predvsem lastne izdelke in izdelke
poslovnih partnerjev.
Cene so diskontne. Osnovni namen trgovine je, da bi ljudje bolje
spoznali IP Posočje, zato namen
ni ustvarjanje dobička, temveč
utrjevanje temeljev podjetja in
nudenje pomoči tistim, ki jo
potrebujejo.
Trgovina je odprta od ponedeljka
do petka med 9. in 17. uro, ob sobotah
med 9. in 15. uro.
foto:
Damjana Teodorović
V podjetju je trenutno zaposlenih
129 delavcev, od tega 63 invalidnih oseb. Največ je delovnih
invalidov, zaposlujemo pa tudi
osebe s posebnimi potrebami in
invalidne osebe po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
IP Posočje je povezana družba,
SGG Tolmin ima v družbi 35
odstotni lastniški delež in 63,6
odstotka glasovalnih pravic. Ostali lastniki družbe so še TIK
Kobarid, Občina Tolmin in IP
Posočje.
V družbi odpiramo nova delovna
mesta za tiste, ki delo najtežje
dobijo, glede na specifično delovno silo, ki jo zaposlujemo,
pa ustvarjamo visoko dodano
socialno vrednost. Zaposlitev je
namreč temelj socialne varnosti
in kvalitete življenja vsakega invalida. To je osnovno poslanstvo
podjetja - usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb.
Gospodarska kriza tudi nam ni
prizanesla, največje spremembe
je doživela invalidska delavnica,
kjer smo v lanskem letu zaradi
pomanjkanja dela in selitev programov na tuje trge izgubili vsa
montažna dela s področja kovinsko predelovalne industrije. Izpad smo nadomestili z uvedbo
lastnega programa proizvodnje in prodaje sveč (parafinske,
steklene, elektronske). V širšemu
okolju postajamo vse bolj prepoznavni, predvsem po kvaliteti
naših izdelkov. Program nenehno
V trgovini Tantadruj
SGG v središču
O POMENU PODJETJA
Z izvajanjem tovrstnih storitev
se uveljavljamo ne zgolj kot delodajalec, ki invalide zaposluje,
ampak tudi kot strokovna institucija, ki invalidom svetuje, jim
pomaga, da se za delo ustrezno
usposobijo, zaposlitev dobijo in
jo tudi zadržijo. Postavljamo si
visoke cilje. Prepričana sem, da
jih bomo s strokovnim delom,
ustreznim kadrovanjem in stalnim izobraževanjem tudi dosegli.«
IP Posočje ni samo podjetje, ki
zaposluje invalide, ampak se z
invalidi in težje zaposljivimi osebami ukvarja tudi na strokovni
ravni. Tako smo leta 2006, na
podlagi javnega razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pridobili koncesijo
za izvajanje zaposlitvene rehabilitacije. Izbrani smo bili tudi
za izvajalca programa socialne
vključenosti, vendar program
zaradi majhnega števila napo- Peter Bajt, Zatolmin, eden
titev še ni zaživel.
prvih zaposlenih v podjetju:
Marjeta Tonkli, strokovna vodja:
»V IP Posočju sem se zaposlila
junija 2006, potem, ko je podjetje na javnemu razpisu pridobilo koncesijo za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije.
Na tem delovnem mestu sem
se prvič srečala z izzivi na tem
področju.
Zaposlitveno rehabilitacijo vidim kot priložnost, tako za invalide, kot za delodajalce. Osebe, ki zaradi določenih ovir in
težav v funkcioniranju leta in leta
ne najdejo zaposlitve, so zaradi
tega dolgotrajni uživalci socialnih prejemkov, v podjetju pa dobijo novo priložnost. Kaj pomeni
redna zaposlitev za človeka, ki
je na delo čakal od 10 do 15 let,
najbrž ni potrebno posebej poudarjati. V letošnjem letu smo na
podlagi javnega razpisa ponovno
pridobili koncesijo za izvajanje
ZR - v večjemu obsegu kot do
sedaj. Smo edini izvajalec ZR na
področju območne enote Zavoda
za zaposlovanje Nova Gorica, ki
je največji naročnik naših storitev. Storitve opravljamo tudi za
ZPIZ in posamezne delodajalce.
»Pred desetimi leti sem bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje
RS. Ponudili so mi delo v tem
podjetju. Odšel sem na razgovor in kar začel z delom. Najprej
sem delal v obratu Metalflexa v
Tolminu na priključnicah, potem
v naši delavnici na prižigalcih in
ogledalih. Vesel sem bil, ko sem
opravil izpit za voznika viličarja.
Ko so linijo ukinili, sem šel za
dve leti preko naše firme na Komunalo, sadili smo rožice, bilo
je odlično. Bil sem tudi na zelenem programu, kjer smo delali
na terenu, urejali smo parke,
pokopališča od Podbrda do Bovca. Pozimi pa sem v naši delavnici pakiral čokolatine in kakšnega
tudi pojedel. Zdaj že tri leta delam
kot vzdrževalec okolice v obratu
TKK v Srpenici. Tu rad delam,
s sodelavci se dobro razumem,
letos bom dobil jubilejno nagrado za 10 let dela v podjetju, kam
bom z njo še ne vem.«
Anka Čufer, direktorica družbe:
»Letos mineva deseto leto, ko
podjetje posluje in zelo veliko bi
lahko povedali o poslovanju v
tem obdobju. Tako o problemih,
s katerimi smo se soočali, kot
tudi uspehih, ki smo jih dosegali. Ob tej priliki bi se želela,
z globoko iskrenostjo, zahvaliti
matični družbi SGG Tolmin, ki
ves čas našega poslovanja igra
zelo pomembno vlogo. Najprej
se zahvaljujem Ljubu Čibeju, ki
je bil idejni oče za ustanovitev
naše družbe. Njegova zasluga
je, da je ustanovitev družbe tudi
realiziral, kljub dokaj zapleteni
lastniški strukturi. Ta zapletena
lastniška struktura je nekaj časa
tudi izrazito omejevala razvoj
družbe. Zahvaljujem se direktorju SGG Tolmin. Rafael Vončina
je namreč v letu 2005 uspešno
rešil lastninske probleme in tako
odprl pot razvoju IP Posočje.
Zahvaljujem se tudi vsem ostalim
vodstvenim in drugim delavcem
SGG Tolmin, ki so nam v teh desetih letih stali ob strani in nam
na različne načine pomagali. Ob
tej priliki bi rada poudarila, da se
v okrilju skupine SGG Tolmin
počutimo svobodni in ustvarjalni, v nobenem razvojnem projektu doslej še nismo bili ovirani. To pa je seveda povezano tudi
z veliko odgovornostjo.
Specifika zaposlovanja zaposlitveno oviranih oseb, s tako
različnimi potrebami, kliče po
širši podpori in pomoči. Kot invalidsko podjetje namreč poslujemo na podjetniški ravni ter
tržnih zakonitostih, vendar ob
hkratnem uresničevanju socialnih ciljev. Skupina SGG Tolmin
in zlasti njegovo vodstvo zaznava in sprejema našo socialno
komponento. In takšno poslovno
okolje je za naše poslovanje izrednega pomena.
To je odločilno za naše poslovanje in naš nadaljnji razvoj.«
9
10
SGG smo ljudje
Piše: Magda Logar
Upokojili se bodo z nasmehom na obrazu ...
Prvo toplo in sončno obdobje začetka poletja je vlivalo optimizem in prispevalo k prijetnim pogovorom
o preteklosti in pogledu v prihodnost.
V kratkem namreč zaradi upokojitve v SGG Tolmin ali v Invalidskem podjetju Posočje z delom zaključujejo
trije sodelavci generacije, katere vrednote so bile pošteno delo in odnos do sodelavcev. Vsi trije se vsak po svoje
veselijo obdobja, ko se bodo lahko posvečali tistim stvarem, za katere je doslej velikokrat zmanjkalo časa.
Želimo jim zdravja in sreče, da bi se njihove želje izpolnile v čim večji meri!
SREČKO RUDOLF
foto:
Dragica Klobučar
Srečko Rudolf
Srečko, slišala sem, da si nekoč
dejal: »Končno je prišel dan,
ki ga je naredil gospod.« To
naj bi bil dan upokojitve,
13. julij, kakšni so občutki?
Že sedaj so občutki prijetni,
čeprav sem mislil, da bo ta dan
prišel mnogo prej. Prepričan sem
bil, da bo to takrat, ko bom imel
40 let pokojninske dobe, ker
pa je ta zakon tako neusmiljen,
sem moral svoje delo podaljšati,
pri čemer mi je bilo v veliko
pomoč to, da smo zaposlili še
enega manipulanta, saj sem bil
do tedaj preobremenjen. Ko sem
se rodil, niso pričakovali, da bo
kaj iz mene, saj sem tehtal le dober kilogram, prav na hitro, kar
v žepu, so me odnesli k župniku,
da bi me krstil. Ko so me domov
prinesli s prvim zakramentom,
sem še vedno dihal. Mati narava
je bila radodarna, preživel sem in
shodil že pri 9 mesecih.
No ja, če se vrnem nazaj, je to
res dan, ki ga je naredil gospod,
saj sem zaradi nenehnega spreminjanja zakonov že razmišljal, da
tega dne ne bom nikoli dočakal.
Prišel si s kmetije, kjer ste bili
navajeni trdega dela, v letu
1972 si začel z delom pri SGG.
Kakšna dela si opravljal vsa
ta leta? Kako se spominjaš
začetkov?
Doma so nas naučili da je treba
ubogati, delati, »šparati« in biti
tiho. Vsi trije bratje smo morali
poprijeti za delo in pomagati
očetu. Drva smo žagali še z
amerikanko, čeprav smo že okoli
leta 1965 kupili prvo motorno
žago, ki jo hranim še sedaj, kot
muzejski eksponat.
Z očetom sem se udeleževal
delavnic, kjer so jih učili brušenja
verig in vzdrževanja motorne
žage.
Oče je vedel, da je delo z motorko nevarno, a mi je žago
vseeno vsake toliko časa zaupal. Takratne žage so bile težke,
glasne in okorne, z današnjimi
jih ni mogoče primerjati. Kljub
temu sem že takrat vedel, da bo
to delo zame. Po zaposlitvi mi
tako ni manjkalo navad, o motorkah pa sem že veliko vedel.
Takoj po končani osnovni šoli
so me vprašali, če bi delal v
gozdu, bil sem za, tako kot moj
sosed Ivan. Moje prvo delo je
bila obžetev smrekovega nasada,
potem sem delal kot sekač, poprijel sem za vse, od del gojitelja,
vrtalca, cestarja.
Vlake so se tedaj gradile še
ročno. Leta 1975 sem končal delovodsko šolo in že takrat delal
nekaj časa kot manipulant.
V času, ko si delal kot sekač, si bil
aktiven udeleženec sekaških tekmovanj. Kateri je tvoj najvidnejši
uspeh iz tistega obdobja?
SGG smo ljudje
Zelo hitro /po zaposlitvi/ sem se
uspel uvrstiti v tekmovalno ekipo. Leta 1975 sem že bil v ekipi
za državno prvenstvo. Ravno
zdaj mineva 31 let, ko sem v
Črnem Vrhu nad Idrijo postal
državni prvak. Najbolj si želim,
da bi lahko videl posnetke s
tekme in prebral intervju, ker me
močno zanima, kaj so me takrat
vprašali in kako sem odgovarjal.
in si rekel: »Glej, to bi bilo nekaj
zate«. V veseli družbi sem vedno naredil kakšen trik. To se je
dogajalo v tistih časih, ko sem
bil židane volje in v polnih gostilnah, kjer je bilo veliko mojih
somišljenikov, ki so poskrbeli, da
je bil točilni pult poln. Imel sem
ogromen »kufer« rekvizitov in
nekajkrat nastopal celo po šolah.
Najbolj pa sem ponosen na to, da
sem »dobil bitko« z alkoholom,
Pri svojem delu si se v zadnjem ni me sram priznati, da sem te
času srečeval tudi s sodobnejšim težave z veliko moči in pozitivne
načinom dela. Manipulanti ste volje odpravil.
dobili dlančnike in elektronske
premerke.
Kaj boš najbolj pogrešal zdaj,
Ja, vse to je res. Sem tudi član
kluba Avsenik in narodnozabavno glasbo imam zelo rad.
Prisoten sem bil na številnih nastopih rokohitrstva in čarodejev
Morda
Nič ne bom pogrešal. Sodelavce
bom tudi v bodoče srečeval, na
izletih, srečanjih. Lepo je, ko vsi
enkrat letno srečamo.
Darko Pretner
Poznamo te v različnih vlogah.
Znaš se pošaliti na svoj račun,
zmoreš zabavati cele druščine,
rad imaš narodnozabavno glasbo, lepe ženske, dobro in obilno
hrano. Znan si po pogumu in
vztrajnosti, rad pomagaš, bil si
celo čarovnik. In vedno si imel
okrog vratu svoj fotoaparat.
ko si upokojenec?
sodelavce?
FRANCI ŠKOLČ
foto:
Sodoben način dela je stvari gotovo zelo olajšal, čeprav nisem
rojen v inkubatorju, temveč pri
petrolejki, sem se novega načina
dela hitro navadil. Na začetku
sem imel smolo, da sem dobil
dlančnik, ki ni pravilno deloval.
Ko sem dobil novega,
je vse teklo »kot po maslu« in
nisem imel nobenih težav več.
Priznati moram, da so me najprej
zasvojili prenosni telefoni, brez
katerih ne morem več, nato pa še
delo s pomočjo dlančnika.
lad, glede na situacijo bi rekel:
»Včeraj strašno daleč je, kaj bo
jutri se ne ve.« Nimam recepta,
tu mislim situacijo na splošno,
verjetno ne bo rožnato. Upam,
da bo razum prevladal in ne bo
prišlo do kakšnega nasilja, saj
se vedno vse slabo začne prav s
tem.
Franci Školč
Česa se najbolj veseliš potem,
ko boš končno prost službenih Poletje je in narava se prebuja.
obveznosti?
Prav v tem letu službi mahaš v
slovo. Kakšni so občutki?
Najbolj se veselim, da bom
lahko šel v zdravilišče in mi Zdaj koristim dopust pred
ne bo treba misliti na to, da me skorajšnjo upokojitvijo. Nekaj
naslednji dan že čaka služba, da dni so bili občutki zelo čudni,
bom lahko podaljšal bivanje še nisem se imel kam dati, zdaj
za dan ali dva. Zelo rad imam pa se že veselim. Poleti lahko
masaže. Takrat pozabim na vse počnem veliko stvari. Če bi se
tegobe, vsem priporočam, naj si upokojil pozimi, bi šel lahko edto privoščijo.
ino na sprehod. Tega »tempa« se
bom gotovo hitro privadil.
Kaj bi sporočil vsem, ki ostajamo na delu. Tistim, ki še dolgo Prihajaš iz Soče, prelepe Trente,
ne bomo dočakali »gospodove- kjer si bil navajen trdega dela.
ga dne«?
Z delom v družbi si začel leta
1972. Se še spominjaš začetkov
Vsak dan sem bolj zaskrbljen. Ko pri SGG?
sem začel delati, takrat so rekli,
da delamo za boljši jutri. Sedaj Pri SGG-ju sem na začetku delal
pa ... Proti jeseni gre moja pom- sezonsko, ko smo »pogozdovali«
11
12
SGG smo ljudje
V tistih časih smo posadili tudi po
nekaj tisoč sadik. Redno sem se
zaposlil septembra 1972. Takrat
sem bil v zadregi, tehtal sem med
tem ali naj grem v tovarno Iskra ali naj se zaposlim pri SGG.
Odločil sem se za slednje, ker je
bilo to delo v naravi in so bile tudi
plače boljše. Najprej sem delal
na Kaninu, ker se je tam takrat
gradila žičnica, nato pa sem šel
k vojakom. Po vrnitvi sem nekaj
mesecev delal v Bovcu, kot
gradbeni delavec, ko smo gradili
bloke na Brdu. Nato je bilo moje
delo lupljenje hlodovine, ker še
nisem imel izpita za motorno
žago. Ko sem ga opravil, sem
začel delati kot sekač in kasneje
tudi kot žičničar.
V teh letih si verjetno opravljal
veliko različnih del. Kakšne so
razlike?
okojitev prišla zgodaj, na višku
moči, želja in načrtov. Kaj bo
poslej zapolnjevalo dneve?
Kakšnih posebnih načrtov ali
želja ni. Ne bom kar odnehal z
delom, bo pa vse bolj umirjeno,
tudi delo na kmetiji. Imam nekaj
ovc, skupaj z bratom pridelava
Spominov se je v vseh teh letih na leto veliko sira. Vsako leto
grem tudi v toplice, ker sem zelo
verjetno nabralo veliko.
rad v topli vodi. Morja ne maram
Dogodkov je bilo veliko, lepih preveč. Do zdaj sem bil na morju
in malo manj lepih. Najbolj se samo enkrat, za deset dni, a sem
mi je vtisnila v spomin nesreča, se po nekaj dneh počutil kot bi
ko me je skoraj ujelo na boben me kdo »premlatil«.
vitla. Zgodilo se je v Trenti, pod
Jalovcem, kjer smo čistili les po Kaj bi sporočil vsem, ki ostajamo
vetrolomu. Imeli smo glavno lin- na delu in nismo za v pokoj?
ijo in eno stransko, s pomočjo katere smo les privlekli pod glavno Mi smo delali tako, kot bi mislinijo. Na bobnu je bilo ovite le lili svet podreti, danes pa se
še malo vrvi. Da se ne bi snela, sprašuješ »komu na čast«. Ko
sem hitro pristopil, da naredim sem bil mlad, sploh nisem vedel,
»reverz«. Pri tem mi je ujelo rob kaj je utrujenost. V zadnjem času
rokavice in mi potegnilo roko, sem se moral po službi umiriti,
z drugo pa nisem dosegel »ko- spočiti. Poznalo bi se, če bi delal
mande« za izklop. Rešil me je bolj umirjeno, zato naj ljudje
sodelavec Niko, ki je pravočasno delajo umirjeno in po pameti.
opazil, kaj se dogaja in stroj izklopil. Šlo je za sekunde. Tega HILARIJ MIHELČIČ
nikoli ne pozabiš. Po nesreči so
me s helikopterjem odpeljali v
jeseniško bolnišnico. Z dela sem
bil odsoten le tri mesece, saj sem
imel veliko voljo, željo, da se
čim prej vrnem nazaj.
Kaj pa zdaj, po upokojitvi, v
tretjem življenjskem obdobju?
Dragica Klobučar
Dela ravno ne bom pogrešal, saj
imam manjšo kmetijo, zato je tudi
doma dela zadosti. S sodelavci
Kateri so bili tisti dejavniki, se srečamo tudi ob drugačnih
ki so najbolj vplivali na zado- priložnostih, ko kakšno rečemo.
voljstvo pri delu?
Glede na pričakovano spreDela v naravi sem se navadil in membo zakonodaje je up-
foto:
Delal sem kot gradbeni delavec,
sekač in tudi žičničar. Na
začetku je bilo delavcev veliko, razdeljenih v več skupin,
na žičničarje ter sekače. Bilo je
veliko ročnega dela, saj je bilo
treba les spraviti k žičnici ali do
kamionske ceste. Žičnice so bile
klasične, spravilo se je opravljalo s takoimenovanimi »Timberjacki«. Z leti je veliko težkega,
ročnega dela odpadlo, danes ga
ni več. Delavci so se upokojevali, bilo nas je vedno manj, zato
smo postopoma delali vsi vse.
Le v zadnjih letih, ko sem postal
invalid, sem delal nekoliko lažja
dela z motorno žago.
ne predstavljam si, da bi delal v
zaprtem prostoru, enolična dela,
čeprav vremenski vplivi pri delu
v gozdu niso bili vedno ugodni. Za zadovoljstvo pri delu je
pomembno, da delaš v skupini,
kjer se dobro razumeš s sodelavci in se nanje lahko zaneseš.
Hilarij Mihelčič
Kakšni so občutki, ko se človek
končno upokji?
SGG smo ljudje
Občutki so dokaj nedoločeni.
Težko je razumeti, da se je obdobje, ko si bil aktivno zaposlen,
izteklo. Počasi bom dojel, da ne
bom več hodil na delo, da bo
življenje teklo precej drugače.
Poletje je čas, ko lahko počneš
veliko drugih stvari, recimo greš
v naravo, se pelješ s kolesom.
Tako odhoda v pokoj ni moč
občutiti.
Kakšna je bila pot do SGG
Tolmin?
Kot vajenec sem najprej delal na
Avtoprevozu Tolmin, nato sem
odšel na delo na Posočje. Ker
so se tam začele spremembe,
sem se odločil za zaposlitev v
mehanični delavnici Soškega
gozdnega gospodarstva, kjer so
takrat zaposlovali nove mehanike. To se je zgodilo v juniju, leta
1984.
In kakšna so bila dela –
večinoma avtomehanična?
mehanizacijo popravljali tudi
na Hrvaškem, kjer so takrat
delali »Timberjacki«. Vitel sem
dvakrat popravljal v Švici. Mehanizacija v preteklosti se je zelo
razlikovala od sedanje. Nova
tehnologija deluje s pomočjo
hidravlike in elektronike, prej
so storji delovali na osnovi mehanike. Posledično je ta razvoj
vplival tudi na delo mehanika
in pomenil velik preskok. Ko
smo pričeli z nabavo tehnološko
zahtevnejših strojev, kot so denimo »Syncrofalki«, sem se moral
za popravilo teh specializirati
kar v Avstriji. Na Švedskem sem
se celo specializiral za popravilo
gradbene mehanizacije Volvo.
Kaj pa ostale ljubezni, mogoče
glasba, druženje z ljudmi?
Bil sem živahen in veder fant,
vedno rad med ljudmi. Igral sem
kitaro v ansamblu Jančkov trio
in nato pri Palbincih. Igrali smo
na porokah, občnih zborih, krajevnih praznikih in veliko tudi
v zamejstvu. Ko se je kmalu po
mojem prihodu v mehanično
delavnico poročil sodelavec, smo
ustanovili ansambel Ne buj se
ga, ki je igral samo enkrat, nato
pa razpadel. Takrat sem jaz igral
trobento, eden na »žbrengelne«
in drugi na metlo.
Že kmalu po začetku dela v
tem poklicu sem opravil kar
nekaj specializacij in tako vedno opravljal dela, ki so veljala
za bolj pomembna, da ne rečem
strokovna, zato so me ljudje
poznali. V prostem času sem bil
vedno veliko med ljudmi, verjetno izhajajo poznanstva tudi od
tam.
Kateri so bili tisti dejavniki,
ki so najbolj vplivali na zadoKakšne so razlike pri delu voljstvo pri delu?
nekoč in danes?
Največje zadovoljstvo je kvalitetV preteklosti je bilo značilno, no, dobro opravljeno delo. Pri
da smo kar na terenu, naj si bo novi tehnologiji je velikokrat
na cestah ali v gozdu, doma in težko odkriti napako, ko se pov tujini, popravljali in menjali pravilo opravi, je zadovoljstvo
komplicirane sklope kamionov toliko večje. Prav tako pa so
ali mehanizacije. Pri SGG smo pomembni medsebojni odnosi. V
mladih letih, verjetno tudi zaradi
mladostne zagnanosti, si šel vsak
dan v službo z veseljem, saj si
imel občutek, da odhajaš med
dobre prijatelje, kolege. Medsebojni odnosi so se z leti nekoliko
spremenili in včasih je prišlo tudi
do napetosti.
Zanimiv dogodek iz časa dela
pri SGG-ju?
Dogajalo so se vedre in manj vedre stvari. Ko sem dobil zaposlitev na Soškem gozdnem gospodarstvu, me je sprejel takratni
vodja (op.a.: Jože Božič). Po
začetnem ogledu sem že prvi
dan šel, še z enim mehanikom, v
Prode, popravljat valjar. Spotoma
so mi o družbi povedali veliko
slabega, tako da sem naslednje
jutro pri prihodu v službo okleval
ali naj zavijem levo na SGG ali
naj grem naravnost, v delavnico
na Posočje, na svoje prejšnje delovno mesto. Odločil sem se za
SGG. Od tedaj je minilo 26 let in
očitno veliko tega, kar sem izvedel prvi dan, ni bilo res. Tega ne
bom nikoli pozabil.
Kaj boš najbolj pogrešal po
upokojitvi?
Na prehodu bom najbolj pogrešal
stare navade, ki so železna srajca. Na to, da zjutraj ne bo treba
več pokonci, v službo, se bom
moral kar nekaj časa privajati.
Prijatelje in sodelavce bom gotovo še obiskoval, tudi zato, da
bom izvedel kam gre razvoj tehnologije.
Upokojitev pomeni spremembo življenjskega ritma.
Dela bom imel dovolj sam s sabo.
13
14
SGG smo ljudje
Opravljal bom hišna opravila,
kolesaril, hodil na lov, družil se
bom s sosedi. Ukvarjam se tudi
z vrtičkarstvom. Rad sadim in
opazujem, kako stvari vzklijejo,
rastejo. Solato iz svojega vrta že
jem, lepo je obrati jagode. Zasadil
sem si tudi nekaj sadnega drevja.
Tako mi dela ne bo manjkalo.
ni prekinila. Rožnati časi prav
gotovo ne bodo, saj je veliko
brezposelnih, kar ne omogoča
udobnega preživetja.
Mladi nimajo dela, podaljšujejo
študij, da si zapolnijo čas. Tudi
upokojence ne čakajo najbolj
rožnati časi. Za tiste, ki bodo
morali delati dlje časa, ne bo
enostavno. Od vseh delavcev
Sporočilo sodelavcem, ki osta- pričakujejo, da dosegajo normajamo v službi.
tive, kar pa je včasih zavoljo starosti, utrujenosti ali zdravstvenih
Zase lahko rečem, da sem imel težav težko.
srečo, da se mi delovna doba od Potrebno se je neprestano prilaleta 1966, ko sem postal vajenec, gajati potrebam in sistemu, to je
način za preživetje. V teh letih
sem se srečal in spoznal veliko
ljudi. Ob tej priložnosti lepo
pozdravljam vse, najbolj pa tiste,
ki me poznajo.
Na novo so se nam pridružili ...
Pridružil se nam je tudi GABRIEL ČAR.
Boris Šulin
Bojan Rovan
foto:
foto:
MARTIN MENARD
Prihaja iz Jeličnega Vrha. Gozdarstvo je del njegovega življenja tri leta, 1. junija pa se je zaposlil pri SGG,
na mestu sekača. Pravi, da je z delom zadovoljen, tudi
delovna ekipa, s katero dnevno opravlja svoje delo, je
»na mestu«. S sodelavci se je dobro ujel in se z njimi
zelo dobro razume. Upa, da bo tako tudi v prihodnje,
saj le v takšnem delovnem okolju sodelavcev delo
lahko poteka nemoteno in sproščeno.
MARTIN MUROVEC
Prihaja iz Nove Gorice, po poklicu je univerzitetni
diplomirani ekonomist. Od 1. maja je zaposlen kot
vodja OE, zadolžen pa je za vzpostavitev poslovanja
novega podjetja v Italiji. V preteklosti se je ukvarjal
z bančništvom, vrednostnimi papirji in aktivnim
upravljanjem premoženja. Delo na povsem novem
področju mu pomeni izziv in priložnost naučiti se
novih stvari. S sodelavci se šele spoznava, prvi vtisi pa so zelo dobri. Upa, da se bo s svojim znanjem
in izkušnjami lahko aktivno vključil v oblikovanje
poslovne politike podjetja.
V začetku leta 2010 so z delom v družbi SGG Tolmin zaključili: Andrej Grošelj (strojnik težke gradbene
mehanizacije) in Borut Jermol (vodja gradbene operative).
SGG dogodki
Piše: Marjan Krapež
Bil je mesec maj
Mesec maj je dobil ime po Maju, starem latinskem bogu rasti. Vsako leto začenjamo ta mesec s praznikom
sv. Jožefa oziroma mednarodnim praznikom delavcev.
To je praznik vseh delovnih ljudi
ter očetov in mater, ki dneve in
leta svoje najboljše življenjske
moči usmerjajo v zagotavljanje
možnosti preživetja. In prav ob
tem ne morem mimo prefinjenih
načinov izkoriščanja delavcev,
ki smo mu priča v zadnjem obdobju.
lepoti. Ob enem pravijo, da maja
zacveti tudi ljubezen. Naj gre
za čaščenje pomladi, ljubezni,
praznovanje dela prostega dne
ali spominjanja na delavske upore, dejstvo je, da je maj mesec,
ko vse v nas in okrog nas na novo
zacveti in lahko praznujemo.
•
Vsem NAM, ki smo vedeli, kdo je bil Ivo Lola Ribar,
nismo pa poznali Eminema.
•
NAM, ki smo »švercali«
kavbojke iz Trsta in jih drgnili
s krtačo, da so bile bolj obrabljene.
Nekoč je smo konec maja •
NAM, ki smo hodili na
praznovali praznik mladosti, nanj morje brez potnega lista in nas
nas danes veže le nostalgija.
na morju ni bilo sram govoriti
slovensko.
Zato ČESTITKA:
•
NAM, ki smo v tujini
•
Vsem NAM, ki smo izrekli ime države, iz katere priodraščali v času brez študentskega hajamo, in so vsi vedeli, kje ta
servisa, pač pa z mladinskimi de- država je.
lovnimi brigadami.
•
In vsem NAM, ki smo
•
NAM, ki smo si znali imeli nekaj, česar današnja
deliti sendviče s kolegi in smo mladina ne pozna.
malicali v skupini in ne ločeno.
Mesec maj ...
Čestitam vsem NAM in živel
•
NAM, ki smo imeli več mesec maj – za naprej in za nazaj!
... je tudi eden najlepših mese- neizpolnjenih, kot izpolnjenih
cev. Narava cveti, se prebuja, želja, imeli pa smo neomejeno
vstaja in zaživi v svoji čudoviti upanje.
Praznik - 1. maj - nas zato nujno opozarja na poštenost tako
delavcev kot delodajalcev. Ta
praznik je postavljen zato, da
bi vse nas, od navadnega delavca do najmogočnejšega direktorja, poslovneža in finančnika
spomnil, da smo vsi člani velike
družine. Če poberemo hiši spodnje gradnike, se podre. Zato brez
sodelovanja enega ni obstoja
drugega.
Nagrajenci zadnje številke SGG
kviza so:
1. ALOJZ ZORNIK, ČEZSOČA 97, 5230 BOVEC
2. KLEMEN MRAVLJE, VOJKOVA 3, 5280 IDRIJA
3. LJUBO GORIČAN, KNEŽA 88, 5216 MOST NA SOČI
Vsem iskreno čestitamo, ostalim pa zahvala za sodelovanje!
15
RA»UNAJTE
NA NOVE
UGODNOSTI.
PRI TRIGLAVU RA»UNAJTE NA ZAVAROVALNO POLICO PO VA©I MERI. PRIZNALI VAM BOMO DO 17 % PAKETNI POPUST NA
PRENOVLJENE PAKETE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, DO 15 % POPUST ZA IZKU©ENE VOZNIKE, 5 % BONUS ZVESTOBE
IN 5 % POPUST NA TAKOJ©NJE PLA»ILO PREMIJE. NEKATERIM ZAVAROVANJEM SMO ZNIÆALI PREMIJO, DOPOLNILI
PONUDBO Z ZAVAROVANJEM ZDRAVILI©KEGA ZDRAVLJENJA TER RAZ©IRILI NABOR ASISTEN»NIH STORITEV. VE» O
NOVOSTIH IN UGODNOSTIH PREBERITE NA AVTO.TRIGLAV.SI.
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.