1. No category

Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva
www.sgg-tolmin.si
SGG Utrip
04/apr/2010
SGG v središču
Začetki strojne sečnje pri SGG Tolmin
SGG novosti
Informacijska tehnologija, novosti v SGG Tolmin
SGG smo ljudje
Varnost pri delu je tudi zdravje
SGG uvodnik
Piše: Maja Filipič
Nova znanja, nova tehnologija
- nuja za preživetje?
Sodobni čas zahteva uvajanje sodobnosti, napredek s časom in ne dopušča nazadovanja.
Kdor ostaja v tistem »zastarelem« času ne more
slediti razvoju konkurence in lahko se zgodi, da
nas prehitijo in pustijo daleč za seboj. Sodobna
tehnologija in novo znanje sta temelja, v katera
morajo vlagati vse organizacije, družbe, podjetja ... Da so korak pred konkurenco, v tej krizi
sodobnega časa je namreč to tudi edini pogoj za
preživetje.
izhodišče za uspeh. Žal pa to ni vedno lahko.
Ponudbe znanj je dovolj, vedeti pa moramo, kaj
potrebujemo, zakaj in kaj bomo s tem dosegli. Ne
da bi katero koli zanje bilo odveč, žal pa ga vsega
ne moremo zaobjeti.
V SGG Tolmin vlagamo veliko – v tehnologijo
in seveda znanje, ki je predpogoj, da novo, sodobno opremo lahko uporabljamo. In prav novostim
na različnih področjih namenjamo dobršen del
vsebine te številke. Nekaj vrstic pa smo nameNajbrž se vsakemu med nami včasih zdi, da nas nili prvemu pomladnemu mesecu, ki je objel in
čas prehiteva. Ob kakšnem bežnem srečanju, na pobožal ženske. Mesecu marcu, s katerim smo zasestanku slišimo novo besedo ali celo za neko novo dihali v pravi pomladni obleki, ko je tudi narava
tehniko in tehnologijo in se samo sprašujemo, kako dobila svetlo podobo živopisanih barv.
je to mogoče, saj na vsak način poskušamo slediti
novim zahtevam. Sodobni svet se vrti hitreje. Teh- Če vas ta navdahne ... Želimo si vaših komentarnologije, znanja, pristopi se iz dneva v dan izpopol- jev, novic, vrstic ... Če radi kaj počnete, če ste na
njujejo ali celo spreminjajo. Kar je še pred kratkim kakšnem področju posebej dobri, nam to sporočite
v uredništvo. Pišite nam, z veseljem vam bomo nabilo »IN« je danes zastarelo.
menili prostor v eni naslednjih številk SGG Utrip-a.
Trg dela je zelo živ in živahen. Posamezniki, usmerjeni k uspehu in karieri, morajo nujno slediti Do takrat pa vam v imenu uredništva zaželim le še
spremembam in jih celo predvidevati. Poznavan- prijetno branje te, četrte številke.
je lastnega dela je le majhen del vsega, kar mora
sodoben (karierno) usmerjen posameznik poznati.
Področja se med seboj prekrivajo in ločnice počasi
brišejo, kar omogoča proaktivnim ljudem odlično
Glasilo Soškega gozdnega
gospodarstva
SGG Utrip
Izdajatelj:
SGG Tolmin
Brunov Drevored 13
5220 Tolmin
www.sgg-tolmin.si
Odgovorna urednica:
Maja Filipič
Lektoriranje:
Maja Filipič
Naslovnica:
foto: Amadej Carl
Uredniški odbor:
Magda Logar
Bojan Rovan
Marko Opeka
Marjan Krapež
Oblikovanje:
Andrej Trpin / KOMON
Tisk:
Tiskarna ABC, Idrija
SGG v središču
3
Piše: Jernej Vadnjal
Začetki strojne sečnje pri SGG Tolmin
V kolikor želimo stopiti v korak z ostalimi gozdarskimi podjetji in zagotavljati učinkovito varno in ergonomsko proizvodnjo, je strojna sečnja nujnost, čeprav je ta šele v zadnjem desetletju postala realnost.
V naši družbi strojno sečnjo
izvajamo na dva načina: s tehnologijo dolgega lesa (drevesna
metoda z žičnimi žerjavi Syncrofalke) in tehnologijo kratkega lesa. Za to sta potrebna
stroja za sečnjo Harvester in
stroj za izvoz lesa Forwarder.
Čeprav se tega dejstva včasih ne
zavedamo, se je uvajanje tehnologije strojne sečnje v naši
družbi začelo že v letu 2006, z
nakupom žičnega žerjava Syncrofalke III. Sicer le v tehnologiji
dolgega lesa (drevesa ali deli
dreves prihajajo na kamionsko
cesto neokleščeni, kjer se jih
strojno oklesti).
začela z uvajanjem oziroma up- Učenje je naslednje tri tedne
ravljanjem stroja za sečnjo.
potekalo pod budnim očesom
Zdravka Ucina.
Pri tem nam je bil v veliko
pomoč Zdravko Ucin, kot edini Kasneje smo svoje znanje nainštruktor za učenje tehnike dela dgrajevali sami, z delom na
pri strojni sečnji v Sloveniji. deloviščih, ki so predstavljena v
Samo učenje je potekalo najprej nadaljevanju.
teden dni v učilnici, s pomočjo
prenosnega računalnika, na kat- Korenine
erem sta bila naložena programa
TMC in Timbermatic.
Prvo delovišče je bilo na Koreninah. Delali smo v smrekČe želimo začeti delo s Harverst- ovem debeljaku, z neto srednjim
erjem, je potrebno omenjena pro- drevesom 0,88 m3. S strojem
grama dodobra poznati in obvla- smo posekali in izdelali 1.721 m3,
dati. Po zaključku teoretičnega 269 m3 pa smo zaradi prevelikih
dela smo pričeli s prenašanjem dimenzij drevja posekali motorteoretičnega znanja v prakso. no (ročno).
Večina strokovne in laične
javnosti to pojmuje kot strojno
sečnjo (Harvester in Forwarder)
v tehnologiji kratkega lesa, to
pomeni da stroj (Harvester) pride
do drevesa, ga podre in izdela
na posamezne sortimente, ki jih
zloži ob sečni poti, kasneje pa jih
Forwarder izvozi na skladišče ob
kamionski cesti.
foto:
Amadej Carl
Vse skupaj se je začelo 8. decembra 2008, takrat so nam prodajalci na Krnico v GGE Predmeja
dostavili stroj za sečnjo. Izbrana
ekipa se je ta dan prvič zbrala in
Sledi v gozdu
4
SGG v središču
Predmeja vetrolom
foto: Jernej
Vadnjal
Drugo delovišče je bilo v GGE
Predmeja, na območju vetroloma. Dela smo začeli 16. decembra
2008 in jih enkrat vmes, zaradi
prevelike količine snega, prekinili
(meseca februarja), z deli smo
tako končali marca 2009. Delali
smo v bukovem drogovnjaku, s
srednje neto odkazanim drevesom 0,3 m3. S strojem za sečnjo
smo posekali in izdelali 3.272,87
m3. Cca 330 m3 lesa pa je bilo
potrebno posekati ročno in ga
zaradi skalovitega ter vrtačastega
terena privleči do sečne poti, kjer
ga je stroj izdelal.
Delo na terenu
Trnovo
foto: Jernej
V oddelku 12 GGE Trnovo smo
pričeli z deli 4. maja 2009. Delali smo večinoma v smrekovem
drogovnjaku, srednje neto drevo
je merilo 0,15 m3, posekali pa
smo 748 m3.
Vadnjal
Delo na terenu
foto: Jernej
Vadnjal
Delo v gozdu
SGG v središču
Lepena in Vršič
Vadnjal
Delo na terenu
foto:
Amadej Carl
26. maja 2009 pa smo z deli
začeli v Lepeni. Delovišče je
bilo majhno - 213 m3 - srednje
neto drevo je merilo 0,33 m3.
30. maja lani smo se preselili na
Vršič, kjer smo začeli s sečnjo
smrekovega mlajšega debeljaka,
s srednjim drevesom 0,26m3.
Posekali smo 370 m3.
Po zaključku del v Nadrtu smo
spoznali značilnosti dela v skoDole
raj vseh vrstah sestojev in na
različnih deloviščih. Tako smo
Z deli v Dolah smo začeli 8. juni- na Koreninah delali v debeljaku
ja 2009. Izkrčiti je bilo potrebno smreke, ki je bil na zgornji meji
1,7 ha smrekovega drogovnjaka. glede dimenzij drevja, kar sicer
Za sečnjo smo potrebovali 78 ur, še omogoča skoraj 100 odstotno
posekali pa smo 442 m3.
strojno sečnjo. Na vetrolomu smo
spoznali značilnosti dela v poloNadrt
mijah. Na delovišču v Trnovem
smo se seznanili s posebnostmi,
24. junija 2009 smo pričeli z deli ki se pojavijo v redčenju smrekna delovišču v Nadrtu. Sestoj je ovega in bukovega drogovnjaka.
bil v razvojni fazi starejšega debeljaka, drevje na tem delovišču V Doleh, Lepeni in na Vršiču pa
pa je bilo izredno velikih dimen- smo delali na površinah, ki so
zij. Srednje neto odkazano drevo bile posekane na golo.
foto: Jernej
je merilo več kot 2,5 m3. Bukev je
bilo potrebno posekati in v celoti
izdelati motorno/ročno, večino
jelke smo podrli motorno/ročno
in odžagali 3 do 4,4 m kose. S
tem smo zmanjšali srednje neto
drevo v harvesterski glavi na
0,45 m3. Povprečno smo dnevno
dosegli učinek 72 m3.
Črni Vrh nad Idrijo 2010
foto:
Amadej Carl
Delo na terenu, Črni vrh nad Idrijo 2010
5
6
SGG v središču
Tehnične značilnosti strojev za sečnjo
Harvester 1470 ECO III
Harvester 1470 ECO III proizvajalca John Deere, v lasti družbe
SGG Tolmin, je opremljen s
šestcilindrskim motorjem, ki
premore 180 KW moči. Ima dve
osi - prva je gibljiva (tako imenovana Boggie), ki omogoča
stroju lažje premagovanje ovir
na terenu, zadnja je toga.
foto:
Amadej Carl
Na terenu malo drugače, Črni Vrh nad Idrijo 2010
Amadej Carl
uporabi v zakasnelih redčenjih
in končnih posekih. Njena višina
znaša 1.390 centimetrov in tehta
1.250 kilogramov.
Obvejevanje debla poteka s
štirimi gibljivimi in enim fiksnim nožem. Kratek ovir glave
omogoča izdelavo tudi zvitih
debel. Maksimalna razdalja med
spodnjimi noži za obvejevanje je 71, med zgornjimi pa 68
centimetrov. Premer med noži
za kleščenje, ko so odprti do te
mere, da se še dotikajo, pa znaša
48 centimetrov.
foto:
Prva os je opremljena z gosenicami, zadnja z verigami. S
pomočjo dveh cilindrov (levo/
desno 42º) zavija preko gibljivega zgloba. To stroju omogoča
izjemno gibljivost. Masa samega
stroja znaša 19.700 kilogramov,
v sprednjem delu ustvari 67 kPa,
zadaj 49 kPa pritiska na tla.
Dolžina stroja je 7,72 metra,
širina 3 metre, najnižja točka
stroja je od tal oddaljena 71 centimetrov. Harvester je opremljen
z dvigalom dolžine 10 metrov in
momentom 210 kNm. Na koncu
dvigala je montirana harvesterska glava tipa H480, kar v teoriji
sicer omogoča razdaljo med osmi
sečnih poti 20 metrov, potrebno
pa je poudariti, da moramo to
razdaljo zmanjševati z debelino
drevja, debelejše, težje kot je
drevo, bližje je potrebno postaviti stroj za varno podiranje.
Omenjena glava je namenjena
Pogled iz stroja
Dnevni učinki stroja se gibljejo povprečni dnevni učinek pa
med 60 in 160 kubičnih metrov, znaša 80 kubičnih metrov.
Forwarder 1410 ECO III
Forwarder je stroj, ki se uporablja za izvoz lesa iz delovišča do
kamionske ceste. Uporablja se v
tehnologijah kratkega lesa (sortimentna metoda), tako pri iglavcih
kot pri listavcih. Stroj omogoča ga transportira po sečnih poteh
izvoz lesa, po sečnji lesa s do skladišča ob kamionski cesti,
strojem za sečnjo. S pomočjo kjer ga odlaga in sortira.
dvigala les v delovišču nalaga
v namenjen prostor na stroju in
SGG v središču
Forwarder je opremljen z dvigalom CH 7, dolžine 10 metrov, z
momentom 125 kNm. Za delo
na deloviščih s precejšnjimi nakloni smo naš stroj opremili tudi
s funkcijo, ki omogoča nagib stebra dvigala, to pa omogoča tudi
enostavnejše in lažje nalaganje
tovora na tovrstnih terenih.
Harvester 1470 ECO III in Foerwarder 1410 ECO III
niso preveč skalnati. Ob predhodnem pogoju, da je bila pred
tem narejena tudi priprava dela
(da so označene sečne poti po
padnicah in odkazilo ob njih).
Primerni sestoji so debeljaki iglavcev do prsnega premera 50
do 60 centimetrov, odvisno od
odebeljenosti korenovca, z vejami premera do 8 centimetrov ob
deblu. Ravno tako so primerne
mlajše razvojne faze drogovnjaki iglavcev in listavcev.
Organizacija dela
Na strojih za sečnjo in izvoz lesa
delajo štirje delavci.
Dominik Gostiša, Bojan Jereb,
Srečko Mohorič in Janez Trček.
Vsi štirje so kvalificirani za delo
z obema strojema.
Delo poteka v dvodnevnih izmenah in se prilagaja dolžini svetlega dela dneva, vendar ne več kot
12 ur dnevno.
foto:
Amadej Carl
Dnevni možni učinki se - odvisno
od spravilne razdalje in debeline
sortimentov - gibljejo med 70
do 100 kubičnih metrov na dan.
Velika moč motorjev, hidrostatski pogon, boggie osi, opremljene
z gosenicami in verigami, velika
prehodnost terena, okretnost in
harvesterska glava omogočajo
delovanje Harvesterja in Forwarderja na naklonih terena do
25 odstotkov, ki sicer v prvi vrsti
Amadej Carl
Tako naložen spredaj ustvari 55
kPa pritiska na tla, zadaj 60 kPa.
Zavijanje z dvema hidravličnima
cilindroma poteka preko sredinskega zgloba. Dolžina samega
stroja znaša 10,40 metra, širok
je 2,89 metra. Najnižja točka
stroja je od tal oddaljena 60 centimetrov.
foto:
Forwarder 1410 ECO III proizvajalca John Deere, v lasti
SGG Tolmin, je opremljen z
nekoliko manjšim, a prav tako
šestcilindrskim disel motorjem,
ki premore 136 KW. Za razliko
od Harvesterja je Forwarder
opremljen z dvema boogie osema. Na zadnji osi so montirane gosenice, spredaj verige.
Forwarder je nekoliko lažji od
Harvestra, saj tehta 16.000 kilogramov. Tovorni prostor Forwarderja ima kapaciteto 14.000
kilogramov.
Naši sogovorniki
7
8
SGG v središču
Piše: Maja Filipič
Iz teorije v prakso ali kakšne so prednosti
novih strojev?
Delo v naravi, kjer ni čutiti mestnega vrveža, kjer se čas ustavi. Delati v naravi se zdi kot velika prednost, saj si ves čas v stiku s svetom, s tistim svetom na prostem.
Amadej Carl
In še na mehanizaciji, ki je za
nekaj glav večja od nas, običajnih
smrtnikov, da o širini strojev, njihovi zmogljivosti, sploh ne izgubljam besed. Če rečem laično in
na kratko: »veliko, dolgo, široko
in grobo«. Tako razmišljam kot
ženska, ko sem si FORWARDER
1410 ECO III in HARVESTER
1470 ECO III ogledala na lastne
oči, v gozdovih, v okolici Črnega
vrha nad Idrijo, kjer sta bila ob
mojem obisku stacionirana oba,
eden zraven drugega, saj je z
njima v praksi mogoče delati le
v tandemu.
Tako kot delajo vsi štirje, ki so za
delo na omenjenih dveh strojih
usposobljeni. Po parih. Potrebno
je delati »z glavo«, potrebno je
foto:
Po eni strani vsekakor, a ob
upoštevanju dejstva, da je potrebno delati v vseh vremenskih
pogojih (razen, če odštejemo
tiste najbolj ekstremne), če sije
sonce pri 35 stopinjah Celzija, če
pada dež ali celo sneži in se temperature spustijo pod ničlo, se
človek kaj hitro vpraša: »Je delo
v naravi res prednost ali le želja
tistih, ki večino dneva preživimo
za zaprtimi stenami, v prostorih, kjer dnevna svetloba seže le
skozi okno?«
Nova mehanizacija
zaupati vase in tistega, s katerim
delaš 12 ur dnevno.
Dominik Gostiša, Bojan Jereb,
Srečko Mohorič in Janez Trček so
tisti, ki delajo na strojih za sečnjo
in izvoz lesa, predstavljenih na
prejšnjih straneh. Obiskala sem
jih meglenega marčevskega dopoldneva, v Črnem Vrhu nad
Idrijo. Zanimalo me je namreč,
kako so pridobljeno znanje iz
teorije prenesli v prakso ali, povedano drugače, kakšne so prednosti nove mehanizacije.
na črnovrškem je pri družbi od
marca 2005, Srečko Mohorič,
doma iz Čekovnika, od leta 2008,
zadnja štiri leta pa je pri SGG-ju
zaposlen Bojan Jereb iz Žirov.
Vse je na novo delovno mesto
iz drugih organizacij popeljala
želja po delu na terenu, pa tudi
sama organizacija dela.
Kot izpostavljajo, na Harvesterju
in Forwarderju delajo v parih,
Bojan in Dominik skupaj, v drugem paru sta Srečko in Janez,
delajo dva dni, po 12 ur dnevno,
Janez Trček iz Črnega Vrha nad potem so dva dni prosti. Začnejo
Idrijo je pri SGG-ju od leta 2008, ob 6. uri zjutraj, končajo zvečer,
Dominik Gostiša, doma v Lomeh delajo »od zore do mraka«.
SGG v središču
Če je kdo odsoten, ga nadomešča
tisti, ki je v tistem terminu prost.
Sobote so delovne. En teden
delaš tako štiri dni, drugi teden
dva, pravijo.
Delajo lahko na vseh terenih
foto:
Amadej Carl
Uvajanje za delo na novih strojih
(tudi z inštruktorjem iz Postojne, s katerim so delali 14 dni)
je potekalo skupaj mesec dni,
največ pa so se, kot poudarjajo v
enem glasu, naučili sami, z delom v praksi.
Ko jih povprašam po prednostih dela z novo mehanizacijo,
spet vsi v en glas zatrdijo, da je
s Harvesterjem in Forwarderjem
mogoče delati na vseh terenih,
kamor z mehanizacijo lahko
sežeš. Potrebno pa je vedeti,
kakšen je teren, na katerega se
podajaš z mehanizacijo. Stroja
te namreč ne opozarjata na denimo naklon terena. Ali se boš
tja podal, je odvisno od presoje
posameznika.
Nova mehanizacija
Okvar praktično ni, razen tistih, ki
nastanejo zaradi obrabe strojev.
Posamezen stroj lahko naredi
od 12 do 15 tisoč delovnih ur,
ob predpostavki, da se jih naredi 2000 na leto, lahko kaj hitro
potegnemo črto, de je življenjska
doba dolga več kot le desetletje.
Finančna vrednost strojev je
700 tisoč evrov, poraba pa je v
povprečju 12 litrov na delovno
uro. Ko jih ob koncu povprašam
še o samem delu, pravijo, da njihovo delo sodi med nevarnejša
dela, a še enkrat dodajo, da je
»vse v glavi«. Če si sam dober
razsodnik, se ti težko kaj zgodi.
Težjih poškodb pri tovrstnem
delu zaenkrat ni, niti ne v slovenskem merilu.
In ko sem zapuščala Črni Vrh
nad Idrijo, sem pomislila, pa saj
je pri njih kot v zakonu. Potrebno
je zaupanje v sodelavca, močno
zaupanje v sodelavca, če tega ni,
je delo tudi s sodobno mehanizacijo nemogoče.
foto:
Amadej Carl
Velika prednost nove mehanizacije se kaže v zmožnosti dela
v različnih vremenskih pogojih,
saj lahko z njo delaš neglede na
vreme, a se je že zgodilo, da so
ostali doma. Pa ne zaradi strojev,
temveč zaradi neočiščenih cest
(predvsem pozimi, ko je veliko
snega in so dostopne poti, predvsem stranske, gozdne, kasneje
očiščene). Zato je dostopnost do Kaj pa prednosti dela, če jih
sodimo po letnih časih? Povterena praktično nemogoča.
zamejo, da so poleti večkrat izSlabosti pri delu z novo mehani- postavljeni ekstremnim vremenzacijo skorajda ni, ko se pošalijo, skim razmeram. Prvi pogoj, ko
dodajo, da so prej sicer imeli več so naredili stroja, je bil »da dekondicije, ker so se bolj »gibali« lata, klima je bila le dodatek«.
po terenu, zdaj pa so večinoma Zato se lahko notranjost kabine
močno segreje. Pa tudi jeseni ali
vezani na sedenje.
pomladi, predvsem aprila, ko
smo deležni muhastega vremena
v izobilju, so večkrat mokri kot
suhi. A to jim je pri delu na terenu
všeč. Ker si v večji meri odvisen
od lastne presoje in lastne glave.
Delo na terenu, Črni vrh nad Idrijo
9
10
SGG novosti
Piše: Boris Šulin
Informacijska tehnologija,
novosti v SGG Tolmin
Dejstva, da so vlaganja v informacijske tehnologije nujna,
saj njihova vloga pomembno
vpliva na uspešnost podjetij,
so v organizacijah postala del
vsakdana.
Vprašanja, kot so: zakaj podjetje
potrebuje računalniške, informacijske rešitve, zakaj porabiti
čas, denar in ostale vire za postavljanje računalniške opreme,
razvijanje in uvajanje aplikacij,
oblikovanje podatkovnih baz,
formaliziranje postopkov in usposabljanje uporabnikov, se v
poslovnem svetu ne pojavljajo
več.
Učinkovito delovanje informacijskega sistema z optimalno
rabo sodobnih informacijskih
tehnologij, je postalo za organizacije pomembno kot živčevje
v človeškem sistemu. Brez njega
deli sistema ne delujejo ali pa delujejo neusklajeno. V današnjem
času, času izredno hitrega
tehnološkega razvoja, ko svet
s pomočjo vseh sodobnih tehnologij postaja vse manjši, je
za vse organizacije življenjskega
pomena, da sledijo in so se sposobne prilagajati spremembam,
ki jih razvoj prinaša. Oddelek,
ki v podjetju skrbi za informacijske tehnologije, je za podjetje
postal zelo pomemben. Njegova
ustrezna struktura, usklajenost
poslovne strategije celotne organizacije s strategijo informatike,
so ključni dejavniki, ki organizaciji omogočajo kakovostno
poslovanje.
zniževanju stroškov, v povezavi
z delovanjem ter vzdrževanjem
računalniških sistemov. Na mizah
po pisarnah starejše računalnike
in računalniško opremo zamenjujejo takoimenovani lahki
odjemalci, naprave, ki delujejo
Aktualni trendi IT oddelkov v or- z okrnjeno strojno opremo (brez
ganizacijah so poleg nenehnega trdih diskov, ne potrebujejo vesledenja tehnološkim spremem- liko procesorske moči ...), saj
bam ter novostim na tržišču, cen- njihov operacijski sistem, tako
tralizacija upravljanja sistemov kot ostala programska oprema,
ter strateške usmeritve (tako de- teče direktno na strežnikih.
lovanja informacijskega sistema
kot tudi uporabljenih tehnologij).
Vedno bolj se govori o zelenem
IT (»Green IT«), ki v splošnem
narekuje trende nakupa sodobne,
varčne računalniške opreme. S
cilji znižanja porabe električne
energije
računalnikov
ter
strežnikov, povečanja življenjske
dobe računalnikov, znižanja porabe papirja ter drugih elektron- Delajo lahko na vseh terenih
skih odpadkov.
Na področju telekomunikacij
Vse to za osrednja cilja, to sta: trenutno pospešeno implemenzmanjšanje stroškov uporabe tirajo storitev IP telefonije (tako
informacijskih tehnologij v pod- v organizacije kot tudi v domača
jetjih ter znižanje izpustov CO2 v omrežja). Na prehod iz staciookolje. Podjetja z zmanjševanjem narne telefonije na IP telefonijo
števila strežnikov in vpelje- se intenzivno pripravljamo tudi v
vanjem takoimenovane virtu- naši družbi.
alizacije računalniških siste- Trenutno se s ponudnikom te
mov, ki omogoča da en fizični storitve, to je podjetjem Telekom
strežnik virtualno ustvari več Slovenije, pogovarjamo o izbiri
strežnikov, sledijo občutnemu določene strojne opreme.
SGG novosti
Pričakujemo, da bo projekt
zaključen v prvi polovici
letošnjega leta. Storitev IP telefonije oziroma VoIP (Voice over
internet protocol) omogoča prenos komunikacijskih podatkov
preko internetnega omrežja, z
uporabo internetnega protokola
(IP). IP telefonija (v primerjavi s klasično) omogoča velike
prihranke pri klicih v fiksna in
mobilna nacionalna omrežja.
Prihranki so občutno večji tudi
pri klicih v mednarodna fiksna
omrežja, zelo veliki pa pri klicih
v mednarodna mobilna omrežja.
Komunikacija med poslovnimi
enotami družbe je brezplačna.
Obenem ocenjujemo, da bomo
že pri mesečnih naročninah
internetnih ter komunikacijskih storitvah občutno znižali
mesečne stroške. IP telefonija
omogoča tudi povezanost telefona z računalnikom oziroma
uporabo računalniškega programa, ki nam vodi seznam klicev,
imenik in omogoča prostoročno
telefoniranje.
Cilj uvedbe IP telefonije ni samo
v znižanju stroškov, temveč predvsem v tem, da bi naredili klice
kakovostnejše in udobnejše.
SGG fotoutrinki
foto:
SGG Utrip
Bojan Rovan
Štirim gozdarskim traktorjem John Deere 6230, od katerih sta
Trnovem, se bosta letos pridružila še dva nova za Ajdovščino.
dva v Idriji in dva na
foto:
Miha Črnič
Tudi tokrat je Albin Černalogar vzorno naložil gozdne sortimente na
transportno kompozicijo.
11
12
SGG smo ljudje
Pišeta: Silvester Peljhan in Magda Logar
Varnost pri delu je tudi zdravje
Varno delo je za posameznika,
podjetje in celotno družbo tako
pomembno, da so pravice in
dolžnosti vseh udeležencev
v nekem delovnem procesu
zapisane v Zakonu o varnosti
in zdravju pri delu. Delodajalec mora po zakonu izvajati
vse ukrepe, ki so potrebni za
zagotovitev varnosti in zdravja vseh zaposlenih, vključno s
preprečevanjem nevarnosti pri
delu, obveščati in usposabljati
delavce.
Dolžan je varno organizirati
proizvodni proces, opremiti stroje
in naprave z ustrezno varovalno
opremo, delavce pa z osebno
varovalno opremo, ki je predpisana za posamezno vrsto dela. Vse
to delodajalcu predstavlja sorazmerno velik dodaten strošek,
kar na prvi pogled zmanjšuje
gospodarnost in konkurenčnost
na trgu, dolgoročno pa nepredvideno stagnacijo, slabo delovno kondicijo podjetja in ob
vse večjih zahtevah po različnih
odškodninah lahko tudi propad.
Novi zakon iz leta 1999 delodajalcu, kot preventivni – predhodni varstveni ukrep, nalaga izdelavo in sprejem izjave o varnosti (z
oceno tveganja pri delu).
Na ta način delodajalec sistematično obdela vsa delovna mesta po treh bistvenih vsebinah:
* opredelitev nevarnosti, ki jo
predstavlja delovno okolje, stroj
ali delavec,
* ocena tveganja po param- Razmere v SGG Tolmin
etrih resnosti in verjetnosti,
da bo do nezgode prišlo in SGG Tolmin ima organizirano
službo, ki skrbi za področje var* oblikovanje ukrepov, ki naj nosti in zdravja. Služba je orgapripomorejo k zmanjševanju nizirana po načelu teritorialne
pokritosti, kjer je na vsaki enoti
resnosti in pogostosti nesreč.
pooblaščenec, organizacija in
Na podlagi ocene tveganja delo- zakonska odgovornost pa je na
dajalec izdela izjavo o varnosti in vodji službe.
predlaga program za zmanjšanje
nevarnosti in škodljivosti na Delo službe je osredotočeno
najmanjšo možno mero. Z izjavo predvsem na:
se zaveže tudi, da bo za izvedbo
programa namenil potrebna sred- * vodenje in arhiviranje evidenc,
stva, angažiral ustrezen strokov- predpisanih v 39. členu Zakona o
ni kader in spoštoval predvidene varnosti in zdravju pri delu,
roke.
* usmerjanje delavcev na predS ciljem delati varno in hodne in obdobne zdravstučinkovito, zakon tudi delavcem vene preglede ter sodelovanje
nalaga pravice in obveznosti. s pooblaščenim zdravnikom s
Tako ima delavec pravico in področja medicine dela,
dolžnost seznaniti se z varnostnimi ukrepi delodajalca, podajati * strokovno izobraževanje in
pripombe in predlagati rešitve, s preverjanje znanja s področja zakaterimi bo postalo delo varnejše kona,
in zdravju manj škodljivo.
* nakup sredstev in opreme za
Delavec mora pri svojem delu osebno varnost,
upoštevati tudi vse predpisane
varnostne ukrepe, delati s prim- * analize nesreč pri delu in
erno delovno opremo in upora- bolniškega staleža,
bljati pravilno tehniko dela. Prav
tako je dolžan nositi predpisana * nadzor dela in spremljanje izsredstva in opremo za osebno vajanja ukrepov,
varnost.
Nadrejene je dolžan obveščati * izvajanje obdobnih pregledov
o škodljivih vplivih okolja, strojev in naprav,
različnih okvarah in drugih pojavih, zaradi katerih je ogroženo * priprava različnih pravilnikov
njegovo zdravje in varnost ali in drugih z zakonom določenih
aktov,
varnost drugih delavcev.
SGG smo ljudje
* priprava pisnih dogovorov javnik, ki nas opozarja, spominja
o varnem delu s samostojnimi in nenazadnje tudi zavezuje.
podjetniki,
Čaka pa nas obdobje, ko bodo
* priprava pisnih dogovo- odnosi v trikotniku delodajarov o varnem delu na skupnih lec – delavec – zavarovalnica
deloviščih in
postali napetejši, vsebinsko bolj
določeni in odgovornejši. Prav* izdelava varnostnih načrtov za ica se bo prej ali slej preselila
k resnici, popuščanja bo vedno
različna delovišča.
manj in škodni primeri bodo vse
Žal je kar nekaj vsebin, ki nep- pogosteje dobivali odgovor na
osredno ne vplivajo na povečano sodišču.
varnost zaposlenih. Morda so Skrb in odgovornost sta jaspomembne kot preventivni de- na. Delodajalec in delavec sta
odgovorna in zavezujoča. Vsak
po svoje. Kaj pa zavarovalnica? Načeloma išče le zaslužek
znotraj obeh.
In rešitev? Skušajmo narediti največ za lastno varnost in
delovno zmožnost, saj so časi
predčasnih upokojitev, invalidnosti, socialnih pomoči vse bolj
oddaljeni.
Na novo so se nam pridružili ...
Prihaja iz Bovca.
Po poklicu je univerzitetni diplomirani organizator. Od 1. januarja
2010 je zaposlen na delovnem mestu »vodja informacijske tehnologije«,
v organizacijski enoti Skupne službe, kjer je pričel z uvajanjem. Cilj
je, da po odhodu sedanjega vodje AOP prevzame njegovo mesto.
Po krajšem času dela v SGG pravi, da je z delom zadovoljen. Prav
tako se mu zdi, da sta okolje in delovna klima v družbi dobra, bo
pa potrebno še veliko časa in napora vložiti v spoznavanje celotne
družbe in njenega (informacijskega) sistema.
Boris Šulin
Miha Ambrožič (odkupovalec in merilec lesa)
Silvester Tominec (gozdar)
Jože Bizjak (voznik gozdarske transportne kompozicije)
Jurij Rupnik (vodja del)
Jožef Peljhan
Bostjan Lemut
V letu 2009 so v družbi SGG Tolmin z delom zaključili:
foto:
Prihaja s Cola.
Po poklicu je voznik. Od 16. januarja 2010 je zaposlen na
delovnem mestu »voznik gozdarske transportne kompozicije«, v
organizacijski enoti Gozdarstvo Idrija. Z delom in razumevanjem s
sodelavci je zadovoljen, njegova želja je, da bi tako ostalo tudi v
prihodnje.
Radomir Maličević (gozdar), Silvester Podobnik (vodja del) in Ivan Šušmelj (odkupovalec in merilec
lesa) so se upokojili. O njihovem delu v družbi in načrtih za tretje življenjsko obdobje smo spregovorili
v prvi številki SGG Utrip-a.
Sara Kozorog (čistilka) in Ivan Krapež (miner) sta bila prezaposlena v Invalidsko podjetje Posočje.
13
14
SGG želje
Piše: Marjan Krapež
Bil je mesec marec ...
Ko se je davnega leta 1889
za pravice in enakopravnost
žensk začela boriti nemška
socialistka Clara Zetkin Eissner in dala pobudo za praznovanje dneva vseh žensk na
Drugi mednarodni konferenci
socialističnih žensk leta 1910,
si najbrž ni nikoli mislila, kako
daljnosežne posledice bo imela
ta gesta za vse ženske sveta.
Njen glas in glas vseh naprednih žensk je prinesel napredek
v odnosu do žensk in do njihove
enakopravnosti. Slovenke v
tovrstni miselnosti niso prav nič
izostajale, saj je že leta 1897
začel izhajati ženski časopis
»Slovenka«, medtem ko je bilo
prvo žensko društvo ustanovljeno leto dni kasneje. Tako je leta
1910 (kot prva Slovenka) doktorirala Marija Urbas - iz filozofije
na graški univerzi, kar je bilo do posebno čast, da lahko vsem
ženskam v SGG Utripu poklonim
takrat le moška domena.
posebno čestitko in jim voščim za
Z uzakonitvijo splošne volilne nazaj in naprej. Da bi vedno imele
pravice leta 1945 in s spremem- veliko dobre volje, navkljub debami ustave SFRJ leta 1974, kjer jstvu, da statistike kažejo razlike
so zapisali, da lahko ženska svo- v sistemu plač in napredovanju,
bodno odloča o rojstvih otrok in naj vam ne zmanjka možnosti in
o prekinitvah nosečnosti iz nem- volje za to, predvsem pa želje po
edicinskih razlogov, so se ženske uspešnem opravljanju različnih
še bolj približale svobodnim nalog.
odločitvam o lastnem življenju Danes ste ženske matere in žene,
delavke in direktorice. Ste močne
in enakopravnosti.
Danes lahko občudujemo močne in odločne, a nežne in ljubeče. In
ženske v politiki, zdravstvu, ponosne ste lahko, da ste ženske.
športu, zvezdništvu, v znanstvenih krogih, umetnosti, na Tako vam želim ob vseh pretekpodročjih, o katerih niso v lih praznikih z besedo iskreno
zgodovini najbrž niti sanjale. voščiti in zaključiti z mislijo
Uspešna družba žensk je ogled- slovenskega dramskega igralca,
alo, zaradi katerega so močnejše, Petra Ternovška:
glasnejše in opaznejše tudi druge
ženske, posledično pa to prinaša »Ko bi svet le vodili pesniki in
večje spoštovanje moške popu- ženske.«
lacije. In le upamo lahko, da jih
na njihovi poti res ne bodo nikoli
ustavili družbeni predsodki.
V spomin na moč, ki so jo
ženske zmogle s svojo vztrajnostjo v zadnjih stotih letih, v čast
vsem materam, hčeram, ženam,
vnukinjam, sodelavkam, danes
praznujemo simbolne praznike,
ki nimajo razlikovalne, ampak
povezovalno vlogo.
Zato mi je v veliko veselje in
SGG kviz
Piše: Bojan Rovan
Nagradni SGG kviz
1. Ob ustanovitvi družbe SGG
je bilo v njej zaposlenih:
K) 800-1000
S) 1000-1200
U) 1200-1400
6. SGG ima v upravljanju (?) 11. Koliko dnin gojitvenih
hektarjev koncesijskih goz- del je bilo opravljenih v letu
dov:
2009?
E) 10.000 - 20.000
N) 20.000 - 30.000
P) 30.000 - 40.000
T) 1100 - 1300
K) 1300 - 1500
N) 1500 - 1700
L) 0
C) 2
A) 4
Z) 2006
P) 2007
J) 2008
2. V matični družbi je trenutno
zaposlenih:
7. Koliko traktorjev je imela 12. Katerega leta je SGG
družba v lasti leta 2009?
organiziral DTGDS?
P) 80-90
T) 90-100
H) 100-110
3. Družba je razdeljena na (?)
organizacijskih enot:
S) 3
R) 4
B) 5
8. Koliko kamionov
družba v lasti?
U) 7
J) 8
S) 9
ima 13. Katero mesto je na DPGDS
na Bledu lani osvojil Boštjan
Pavšič?
4. SGG je pred kratkim
praznoval:
9. Koliko žičnih žerjavov je
delovalo v letu 2009?
Z) 40 letnico
L) 50 letnico
O) 60 letnico
5. SGG sledi zahtevam
standarda:
J) ISO 14001
O) ISO 14100
A) ISO 14010
E) 4
L) 5
J) 6
10. Letni posek v letu 2009 je
znašal
R) 50.000 - 100.000 m3
Č) 100.000 - 150.000 m3
L) 150.000 - 200.000 m3
Geslo pošljite do 15. junija 2010
Na naslov: SGG Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin.
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli praktične nagrade.
A) 3. mesto
F) 5. mesto
B) 7. mesto
Obkrožite črko pred
pravilnim odgovorom in jo
vpišite v spodnjo tabelo.
1
2
3
4
5
6
8
9
10
11
12
13
IME:
PRIIMEK:
NASLOV:
POŠTA:
7
15
ČESNIK d.o.o.
Pod Jelovico 11
6230 Postojna
05 726 28 91
PONEDELJEK-PETEK
8-12 13-17
SERVIS IN PRODAJA GOZDNEGA TER VRTNEGA
PROGRAMA PROIZVAJALCEV: