NA POTI K USPEHU 1 UVOD Smo skupinica ljudi in iščemo svoj uspeh, ki je širok pojem. Vsakdo izmed nas ima svoje zgodbe (bolj kot ne žalostne), celo pretresljive, vendar pa se ne damo – skupaj nam bo uspelo da bo jutrišnji dan lepši od današnjega! Za naš časopis je vsak napisal neko temo in kdor ga bo prelistal bo sigurno našel nekaj zase. Pa zanimivo branje! 2 Kaj je uspeh? Uspeh je že, da sam vstaneš in se urediš. Spomnim se, kako težko je bilo, ko nisem mogel nič. Bil sem odvisen od invalidskega vozička. Nisem mogel iti niti na stranišče. Takrat vidiš vse stopnice kar jih je. Težavo sem imel tudi, ko sem jedel. Tudi urediti se nisem mogel sam, zato je vsak izmed nas, ki te stvari lahko opravi sam, že veliko dosegel. Seveda pa so še drugi uspehi, samo vsak posameznik po poškodbi, gleda na te stvari z uspehom. Pripravil: Jože Novak Misli o uspehu "Ključ do sreče so sanje...ključ do uspeha je uresničevanje sanj." Neznan avtor Svoj uspeh presojaj po tem, v kolikšni meri ti je dano uživati mir, zdravje in ljubezen. H. Jackson Brown jr. "Pri uspehu gre v glavnem za to, da vztrajamo tudi po tem, ko so ostali obupali." William Feather "Uspeh ni nasprotje poraza. Tekač je morda prišel na cilj kot zadnji, toda če je potolkel osebni rekord je uspel." Robert Shuller "Vsak poraz naj bo za človeka spodbuda za vztrajno pot naprej do končnega uspeha." Božidar Eržen "Tek me je naučil, da je slediti strasti pomembnejše od strasti same. V nekaj se globoko in z iskreno srčnostjo potopite - nenehno se izboljšujte, nikdar ne odnehajte... To je izpolnitev. To je uspeh." Dean Karnazes "Če mi spodleti, nisem poraženec - uspel sem, ker sem poskušal." Neznan avtor "Zlahka bomo uspeli, če si bomo vsak dan naložili le tisto breme, ki nam je namenjeno za tisti dan. Tovor bo pretežak, če bomo včerajšnje breme nosili tudi danes in teži dodali jutrišnje breme, še preden si ga moramo naložiti." John Newton Biti pripravljen pomeni že napol zmagati. Miguel Cervantes Neuspeh ni tako slab, če ne napade srca. Uspeh je v redu, če ne stopi v glavo. Grantland Rice Ne zapravljajmo energije s prikrivanjem napak. Iz vsakega neuspeha se moramo nekaj naučiti in se pripraviti na nov izziv. Nič ni narobe, če nam vedno ne uspe. Ljudje rastemo na podlagi svojih napak. H. Stanley Judd Edina in najpomembnejša sestavina v formuli uspeha je sposobnost razumevanja drugih ljudi. Theodore Roosevelt Če obstaja kaj, kar zares pripomore k uspehu v življenju, potem je to sposobnost potegniti uspeh iz poraza. William Marston Pripravila: Nataša Hrovat 3 1. Predstavitve rehabilitandov 1.1 Nataša Sem Nataša Hrovat iz Ljubljane, stara 43 let, ljubiteljica živali in narave, zato večino prostega časa namenim sprehodom. Rada rešujem tudi križanke, predvsem sudoku, ter berem knjige in literaturo s psihološko tematiko. Moj najljubši pregovor je: "Živi in pusti živeti." 1.2 Jože Sem Jože Novak in imam 33 let. Živim v majhni vasici Vodice v Dobrepolju. Po poklicu sem avtoklepar, doma pa imamo manjšo kmetijo in nekaj gozda, kjer rad preživim kakšen dan. Žal sem imel leta 2003 tam nesrečo, ko sem podiral drevo in od takrat sem ostal invalid. Tudi zdaj grem rad v gozd in delam samo s traktorjem. V prostem času pa rad poslušam glasbo in grem na kak sprehod. 1.3 Borko Sem Borko Horvat prihajam iz Murske Sobote, leta 2007 sem utrpel hudo možgansko poškodbo, bil sem na rehabilitaciji v Uri Soča. Bil sem nepokreten oz. na vozičku. Veselje do športa, da bi se spet ukvarjal z njim, mi je pomagalo oz. mi pomaga na poti moje rehabilitacije. Poleg fitnesa igram še klaviature včasih ustvarjam spletna mesta prav specifično na temo šport po pridobljeni možganski poškodbi. Po izobrazbi sem pomočnik konfekcionarja, delal sem v Nemčiji. 1.4 Rok Sem Rok Centa, rojen 20.7.1993 v Ljubljani. Osnovno šolo sem obiskoval v Kočevju, nato pa uspešno zaključil nižjo poklicno šolo za pomočnika avtoličarja na Srednji strokovni in poklicni šoli Bežigrad. V času šolanja sem pridobil delovne izkušnje z različnimi deli, večinoma preko študentskega servisa. Pomagal sem pri selitvah pohištva, na festivalih postavljal mize, občasno sem delal tudi pri obrtniku, ki se ukvarja z lesarstvom. Opravljal sem delo maskote na raznih prireditvah, pomagal pa sem tudi hišniku v domu v Ljubljani, kjer sem bival v času šolanja. S kmečkimi opravili sem se seznanil in jih opravljal na sestrini kmetiji : nahranil sem živali, čistil bokse in opravljal dela na travniku. Pripravljen sem se naučiti ostalih del na kmetiji. Sem deloven ,vztrajen , zanesljiv in marljiv,in z veseljem poprimem za vsako delo,obenem imam rad nove izzive. Imam vozniški izpit B kategorije. Trenutno sem brezposeln, prijavljen sem na zavodu za zaposlovanje Logatec. 1.5 Milka J. Sem Milka Jokić, doma sem iz Ljubljane. Stara sem 51 let in brez zaposlitve. Po poklicu sem prodajalka, že nekaj let sem prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Leta 2012 me je moja svetovalka poslala na oceno v Uri Soča. Po dveh letih znova hodim v Sočo na zaposlitveno rehabilitacijo, da pridobim delovne navade. Delo opravljam v tehnologiji in delovni terapiji. Veliko sem se naučila in obenem spoznala različne ljudi. 4 1.6 Milka P. Moje ime je Milka Perak. Rojena sem na Hrvaškem. Imam 53 let. Živim v Grosuplju. V Slovenijo sem prišla z 21 leti. Začetki so bili težki. Glede na to, da sem zelo komunikativna in iznajdljiva sem se hitro vključila v novo okolje. Po štirih mesecih sem se zaposlila. Navezala stike in našla krog prijateljev in znancev, med katerimi je bilo mnogo Slovencev. Trudila sem se, da sem spoznala jezik, kulturo in tudi slovensko kuhinjo. Potrudila sem se, da sem začela brati slovenske časopise in knjige. Jezika sem se naučila največ od svojih otrok. Brala sem jim pravljice in tako spoznavala slovenski jezik. Danes lahko rečem, da sem zadovoljna, da sem prišla v Slovenijo. Tu sem si ustvarila družino in lahko rečem, da je Slovenija moja druga domovina. Tri leta sem prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Med tem časom zaradi zdravstvenih omejitev nisem uspela dobiti nove zaposlitve. Zaradi tega so mi na Zavodu predlagali vključitev v program zaposlitvene rehabilitacije, ki se izvaja na Inštitutu za rehabilitacijo SOČA in sem vanj vključena že 3 mesece. V centru sem spoznala veliko novih ljudi, tako rehabilitandov kot tudi strokovnega osebja. V delovni skupini sem se počutila zelo dobro in se veliko naučila. Hkrati pa bi se rada zahvalila celotnemu timu: tehnologom, terapevtom, psihologom, zdravnikom, socialnim delavcem, še posebej Mojci Ornik, Poloni Jesenko, Aleksandri Denša in Teji Bandel. Rehabilitacijski center mi bo ostal v zelo lepem spominu, s svojimi kolegi rehabilitandi pa bom tudi obdržala zasebne stike. 1.7 Gregor Sem Gregor Jakopič,prihajam z Logatca. Na URI Soča, kot rehabilitand sem prišel 10. oktobra 2013. Tukaj sem zaradi tega, ker so me na podlagi prvotnega pregleda poslali na komisijo za izvedenska mnenja zaradi statusa invalidnosti na ZPIZ. Na podlagi odločitve invalidske komisije na Zpizu leta 2011 so mi določili 3. kategorijo invalidnosti s polnim 8 urnim delovnim časom. Končano imam Srednjo gostinsko šolo, po poklicu sem kuhar. V prostem času se ukvarjam s pisanjem pesmi, prevajanjem, sodelujem v literarnem društvu Zeleni oblaki z Logatca. Rad hodim na sprehode ,rad sem tudi med ljudmi,všeč mi je dobra in prijetna glasba, tudi kakšen dober film si rad ogledam, pa tudi dobro in zanimivo knjigo si rad vzamem za branje. Zanimivo mi je tudi delo z računalništvom, ter delo z aplikacijami za pametne telefone. 1.8 Jelka Sem Jelka Braniselj, stara 52 let, prihajam iz okolice Cerknice. Ker sem že precej let brez zaposlitve, sem bila od Zavoda za zaposlovanje napotena na zaposlitveno rehabilitacijo na URI Soča. Kljub številnim prizadevanjem in pisanjem prošenj, glede na to, da sem 4 ure invalidsko upokojena, so zelo slabe možnosti za zaposlitev, saj polovični delovni čas in visoki stroški prevoza delodajalce odbijajo. Po 30 letih delovne dobe in veliki želji ponovne zaposlitve, imam še vedno veliko motivacije in upam, da se še kdaj s pomočjo URI Soče najde kakšno zaposlitev, katera bi ustrezala moji invalidnosti, da bi lahko dosegla polno delovno dobo za upokojitev. V URI Soča sem dobila veliko moči za ustvarjanje, aktivno iskanje zaposlitve, znam prisluhniti stiskam in težavam drugih rehabilitandov in deliti mnenja in svoje izkušnje. 5 2. Teme rehabilitandov 2.1 Terapija in aktivnosti s pomočjo živali "Moj način terapije je čisto preprost: maham z repom in te lupčkam toliko časa, da se spet dobro počutiš." Terapije in aktivnosti s pomočjo živali (pet terapije) se vse bolj uveljavljajo tudi v Sloveniji. Ustanove odpirajo svoja vrata, prostovoljci pa ustanavljajo društva in skrbijo za izobraževanja novih terapevtskih parov. Terapevtskim psom se pridružujejo terapevtske mačke, kunci, konji, ... TERAPIJA IN AKTIVNOSTI S POMOČJO ŽIVALI - PREDSTAVITEV OSNOVNIH POJMOV Zaželena izraza »aktivnosti s pomočjo živali« in »terapija s pomočjo živali« pa napeljujeta na to, da je žival motivacijska sila, ki izboljšuje zdravljenje s pomočjo dobro izšolane osebe. TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI Definicija: pri AAT gre za ciljno usmerjeno pomoč, pri kateri je žival, ki mora ustrezati specifičnim kriterijem, bistven del procesa zdravljenja. Primeri: • FIZIČNI: izboljšanje fine motorike, izboljšanje upravljanja invalidskega vozička, izboljšanje ravnotežja pri stoji • MENTALNI: povečanje medsebojne komunikacije med člani skupin, povečanje pozornosti (npr. pozorno poslušanje, vztrajanje pri nalogi,...), razvoj sprostitvenih in razvedrilnih spretnosti, izboljšanje samopodobe, zmanjševanje strahu, zaskrbljenosti, zmanjševanje osamljenosti • IZOBRAŽEVALNI: povečanje besednega zaklada, pomoč pri dolgo- in kratkoročnem spominu izboljšanje poznavanja pojmov, kot so velikost, barva,... • MOTIVACIJSKI: izboljšanje pripravljenosti za sodelovanje v skupinskih aktivnostih, izboljšanje medsebojne interakcije, izboljšanje interakcije z osebjem, povečanje vadbe AKTIVNOSTI S POMOČJO ŽIVALI Definicija: aktivnosti s pomočjo živali (tudi AAA) nudi priložnosti za motivacijsko, izobraževalno, rekreacijsko in/ali terapevtsko podporo za izboljšanje kvalitete življenja. AAA pripeljejo v različna okolja posebej izšolani strokovnjaki in/ali prostovoljci skupaj s svojimi živalmi, ki zadovoljujejo določene standarde. V društvu Ambasadorji nasmeha aktivnosti s pomočjo živali izvajamo oziroma smo jih izvajali v različnih domovih za ostarele (Dom upokojencev Tabor, Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor, ...), šolah in dnevnih centrih (CIRIUS Kamnik, mladinski center Skala Fužine, Dnevni center Škofja Loka ....) in drugih ustanovah (Psihiatrična klinika Ljubljana...). 6 PREDNOSTI AKTIVNOSTI IN TERAPIJE S POMOČJO ŽIVALI Interakcija med človekom in živaljo lahko omogoči sledeče koristi za odrasle in otroke v različnih inštitucijah. EMPATIJA: (zmožnost posameznika, da zazna in razume občutja ter razmišljanja druge osebe, vendar se z njo ne poistoveti). Študije navajajo, da so otroci v domovih, kjer hišno žival obravnavajo kot člana družine, sposobni večje empatije kot otroci v domovih brez hišne živali. Otroci vidijo žival kot sovrstnika. Otroka je empatije lažje naučiti ob živali kot ob človeku. Pri živalih obstaja preprosto pravilo: kar vidiš, to dobiš. Ljudje niso tako neposredni. Otroke lahko naučimo prepoznavanja živalske telesne govorice. Razumeti živalska čustva je lažje kot dognati človeška čustva, saj so živali resnično iskrene in živijo za trenutek. Ko bodo otroci odrasli, bodo sposobnost empatije prenesli v vsakodnevne izkušnje z ljudmi. FOKUSIRANJE NAVZVEN: (posameznike pripravimo do tega, da se izrazijo, »gredo ven iz sebe«). Posameznikom, ki trpijo za katerokoli mentalno boleznijo ali imajo izredno nizko samopodobo, živali lahko pomagajo s tem, da jih osredotočajo na okolico. Namesto, da bi razmišljali in govorili o sebi in svojih problemih, opazujejo in se pogovarjajo z živalmi ali o živalih. VZGOJA: (pomoč pri rasti in razvoju drugega živega bitja). Veščin vzgoje se človek nauči. Veliko »rizičnih« otrok se tega ne nauči preko običajne poti – od njihovih staršev. S tem, ko otroka učimo skrbeti za žival, si pridobiva te pomembne veščine. Gledano s psihološkega stališča; s tem ko oseba nekoga neguje, se izpolnijo tudi njene lastne potrebe po »biti negovan«. MEDSEBOJNI ODNOSI: (zveza medsebojnega zaupanja ali občutka povezanosti ali povezovanje). Živali imajo sposobnost odpiranja kanalov čustveno varne in negrozeče komunikacije med uporabnikom in terapevtom. Prisotnost živali odpira poti skozi človekovo prvotno zadržanost. Posebno otroci največkrat projicirajo svoje občutke in izkušnje na žival. SPREJEMANJE: (naklonjeno sprejemanje ali priznavanje).Živali sprejemajo brez omejitev. Ne zanima jih, kako oseba izgleda ali kaj reče. Živalsko sprejemanje je brez obsojanj, ne pozna zamer in je brez zapletov zaradi psiholoških iger, ki so prisotne med ljudmi. RAZVEDRILO: Najmanj kar lahko žival prispeva je, da že samo s svojo prisotnostjo ponudi neko vrsto razvedrila. Tudi ljudje, ki ne marajo živali, uživajo ob gledanju njihovih norčij in reakcij. Še posebej v ustanovah, kjer so ljudje primorani ostati dalj časa, je opaziti, da vsakdo najde nekaj razvedrila ob obisku, ne glede na to, kakšno je. SOCIALIZACIJA: (iskanje ali uživanje družbe drugih). Raziskave so pokazale, da je ob obisku psov in mačk v ustanovah prisotnega več smeha in medsebojne komunikacije med »stanovalci« kot pri drugih terapijah ali razvedrilnih delavnicah. MENTALNA STIMULACIJA: Do mentalne stimulacije pride zaradi povečane komunikacije z drugimi ljudmi, priklicanih spominov in razvedrila, ki ga prinesejo s seboj živali. Pri depresivnih situacijah prisotnost živali pomaga k izboljšanju atmosfere, povečanju zabave, smeha in igre. Te pozitivne »motnje« lahko pomagajo zmanjševati občutek izoliranosti ali odtujitve. FIZIČNI KONTAKT, DOTIK: Veliko je bilo že napisanega o povezavi med dotikom in zdravjem. Novorojenčki, ki se jih ne dotika, ne morejo razviti zdravega odnosa do drugih ljudi in pogosto jim ne uspe, da bi se uspešno razvijali ter fizično rasli. Za nekatere ljudi dotik druge osebe ni sprejemljiv, medtem ko topel, kosmat dotik psa ali mačke je. V bolnišnicah, kjer je večina dotikov bolečih, je dotik živali varen, negrozeč in prijeten. Obstaja veliko programov za ljudi, ki so bili fizično ali spolno zlorabljeni, kjer terapevtom in prostovoljcem ni dovoljeno dotikanje varovancev. V takšnih primerih je možnost držanja, objemanja in dotikanja živali neprecenljive vrednosti za ljudi, ki v nasprotnem primeru ne bi imeli možnosti izkusiti pozitivnega in primernega fizičnega kontakta. FIZIOLOŠKE PREDNOSTI: (pozitivni učinki na osnovno delovanje telesa). Veliko ljudi se lahko ob prisotnosti živali sprosti. Testi so pokazali, da so lahko spremembe v znižanju srčnega utripa in krvnega tlaka dramatične. Tudi opazovanje rib v akvariju je lahko zelo pomirjujoče. NEKAJ VEČ…: Ko so ljudje v družbi živali, pogosto občutijo duševno izpopolnitev oz. se poistovetijo z življenjem in naravo. 7 PODROČJA, KJER ŠOLANI PSI LAHKO POMAGAJO LJUDEM Področja, za katera so psi izšolani in lahko pomagajo ljudem v vsakdanjem življenju, so različna. Pri opazovanju psov je postalo jasno, da psi lahko nakažejo nekatere znake bolezni ali bolezen samo. Psi lahko napovejo določene zdravstvene težave ali bolezni, kot so rak, hipoglikemija in epileptični napad. Danes šolajo pse za pomoč osebam z epilepsijo, sladkorno boleznijo, alergijami, psi lahko prepoznavajo tudi tumorje oz.raka. Uporaba nešolanih psov je lahko nevarna, ker ne vemo, kako bodo reagirali v določeni situaciji. Epileptični napad: Obstajajo pričevanja, da živali začutijo že nekoliko pred epileptičnim napadom, da se bo pojavil. Vendar danes lahko uspešno izšolajo pse in nekatere druge živali za pomoč bolnikom z epilepsijo. Ti jim na določen način pred napadom nakažejo, da bo prišlo do napada, recimo z lajanjem. Zaznavanje hipoglikemije: Ena tretjina psov je pokazala spremembo v obnašanju, ko je imel njegov gospodar hipoglikemijo. Psi so sposobni, da gospodarja opozorijo na hipoglikemijo, preden se pojavijo znaki bolezni. Pes zazna kemične reakcije, ki se začno odvijati v telesu, še preden jih oseba začuti in svojega skrbnika na to opozori. Nakazovanja tega so različna, prilagojena pa so vsakemu posamezniku. Pes lahko na človeka skače, se uleže predenj ali pa ga začne lizati. Pes je izšolan tako, da nakaže alergene v hrani. Pes je pri samem delu skoncentriran samo na hrano, ki mu jo lastnik predstavi. Seveda te hrane pes ne sme pojesti, mora jo povohati in na izbran način nakazati, da je v hrani alergen. Če v hrani ni ničesar, se pes mirno odmakne od nje. Lastnik je lahko prepričan, da lahko hrano zaužije brez kakršnihkoli posledic. Rak: Da lahko nekateri psi zavohajo tumorske mase, niti ni tako presenetljivo, saj je njihov voh zelo občutljiv. Pacient ima poseben vonj, predvsem značilen ustni zadah in vonj potu. Tumorji vsebujejo bencol in drobne sledi alkalnih derivatov, ki jih v zdravem tkivu ni. Znanstveniki zato menijo, da so psi z izjemno občutljivim nosom zmožni v milijardi molekul odkriti eno samo molekulo, ki diši po raku. PSI KOT TERAPEVTI Psi pomočniki invalidom: Psi so v službi kot spremljevalci že vrsto let. Najbolj so znani psi vodiči slepih. Psi vodiči slepih omogočajo uporabnikom, da pot opravijo hitreje in bolj varno. V novejšem času pse šolajo tudi za pomoč gluhim osebam. Prvo psičko za pomoč gluhi osebi pri nas so izšolali leta 2010. Po veljavni slovenski zakonodaji (Zakon o zaščiti živali) ima pes pomočnik pravico do neomejenega gibanja in dostopa na vsa javna mesta. V nasprotju z drugimi psi, mu ni potrebno nositi nagobčnika, ki bi ga pri delu samo oviral. Tako lahko pes pomočnik spremlja osebo, ki ji nudi pomoč, v vse javne ustanove (uradi, bolnišnice, kulturne ustanove, trgovine ipd.) in v vsa prevozna sredstva (avtobus, vlak, letalo, ladja). Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je pri nas vloga teh psov še zelo slabo poznana, zato v praksi, na žalost, prihaja do nesporazumov, ko posamezniki ne poznajo predpisov oziroma pravil, ki tem psom dovoljuje neomejen dostop in jim to skušajo preprečiti. Pes, ki ima posebno oprsnico in posebno vodilo, za katero se drži oseba, katero spremlja ,je pes pomočnik, ki vodi slepo ali slabovidno osebo. Psi v bolnišnici in na negovalnih oddelkih bolnišnic: Terapija s pomočjo psov je v tujini že vrsto let prisotna v bolnišnicah in drugih varstvenih ustanovah. Raziskovalci ugotavljajo, da so pacienti ob prisotnosti psov, ki so živeli v bližini negovalnih oddelkov bolnišnic, bolj veseli, dejavni, bolj se odzivajo in so bolj komunikativni, ob prisotnosti živali je torej več socialne interakcije med 8 stanovalci negovalnega oddelka, osebjem in svojci. Ugotavljajo, da je terapija s pomočjo živali pomembna tudi za zdravstveno osebje, ker se ob prisotnosti živali zniža stres. Bistvo terapije z živalmi je v medsebojnem odnosu med človekom in živaljo ter njuni čustveni povezanosti. Naša čustva, razpoloženje in počutje so v precejšnji meri povezani s telesnim zdravjem. Pes je lahko pomožni terapevt, preko katerega vplivamo na otrokova čustva in s tem posredno tudi na njegovo zdravje. Na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike opažajo, da si njihovi malčki, pa tudi starejši otroci, v času zdravljenja mnogokrat zaželijo žival, navadno psa ali mačko. V naših bolnišnicah ni navada, da bi otroci s sabo pripeljali svojega hišnega ljubljenčka. Včasih je želja tako močna, da jo starši pogosto tudi uresničijo. Opaža se, da obiski psov skupaj z njihovimi skrbniki v bolnišnici zelo razvedrijo ne le bolne otroke, temveč tudi njihove starše in navsezadnje tudi zdravstveno osebje. Psi pomočniki lahko poleg spremljanja slepih ali slabovidnih oseb, pomagajo tudi osebam s posebnimi potrebami, invalidom ter nastopajo v vlogi družnih psov pri terapiji starejših oseb ali otrok (sodelujejo z domovi za starejše, vrtci, bolnicami, zavodi, knjižnicami). Pri nas so pri izvajanju navedenih aktivnosti poznani predvsem Tačke pomagačke, Ambasadorji nasmeha in Zavod PET. Njihovi prostovoljci so vredni vsega spoštovanja in pohvale, saj opravljajo pomembno vlogo ter s tem pomagajo različnim skupinam ljudi. Psi reševalci: Snežni plazovi vsako leto vzamejo veliko življenj. Nekatere od njih pa so rešili štirinožni reševalci v snegu in ledu – lavinski psi. Živali in njihov vpliv na fizično zdravje: Dokazano je, da imajo lastniki živali manj pogoste glavobole, prehlade, stanja s povišano telesno temperaturo, pa tudi jakost teh težav je manjša. Nekateri raziskovalci so šli še dlje in ugotovili, da imajo lastniki živali opazno nižje dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih zapletov oziroma za koronarno srčno bolezen. Nekaj let za tem so ugotovili, da imajo starejši ljudje, ki so lastniki živali nižjo raven trigliceridov v krvi kakor tisti ljudje, ki živali nimajo. Živali in njihov vpliv na psihično zdravje: Terapija s pomočjo živali zmanjša stres, anksioznost, osamljenost, depresijo. Poveča pa občutek samostojnosti, kompetenc, zaupanja vase in izboljša se samopodoba. ŽIVALI, KI NAJPOGOSTEJE SODELUJEJO PRI AKTIVNOSTIH IN TERAPIJAH Akvarijske živali so zanimive, ker opazovanje plavanja živalic v akvariju deluje izredno pomirjujoče. Ptice so podobno kot akvarijske živali raznolike v njihovi barvitosti. Poleg tega so izredno živahne, ljudje jih dojemajo kot zabavne in nenazadnje imajo ptice posebnost, ki ji rečemo petje. S svojo prisotnostjo prispevajo k uporabnikovi večji sproščenosti. Majhni sesalci – glodalci (miške, podgane in hrčki) imajo prednost zaradi izredne živahnosti. Neprestano nekaj počnejo. Ker imajo krzno, so tudi prijetne na dotik in primerne za božanje. Zajčki in morski prašički so večji in je več možnosti za fizični kontakt. Na splošno so to manj aktivne in bolj mirne živali, predvsem zajčki lahko postanejo zvesti družabniki in prijatelji podobno kot psi ter mačke. Mačke zagotavljajo poživljajočo in prijetno družbo. Ljudje posebno cenijo nežnost, ljubeznivost, prisrčnost in njihovo igrivost. Mačka je primerna za terapijo ravno zaradi svoje narave, saj kar naprej zbuja pozornost, si želi družbe in božanja. To, da jo lahko vzamemo v naročje, da jo lahko božamo po celem telesu in je pri tem sproščena in zadovoljna, so temeljni pogoji za primerno žival za terapijo in aktivnosti s pomočjo živali. Pri božanju mačk se posamezniku izboljšuje motorika, večinoma pa jih pogosteje vključujemo v aktivnost s pomočjo živali kot v terapijo. Konji dajejo možnosti za edinstvena doživetja in veliko vrst uporabe v terapiji. Izrednega pomena je že sam stik s konjem, skrb zanj − prav posebno doživetje pa je tudi nega. Konji imajo izreden spomin. Tudi če gredo po neki poti le enkrat, si jo bodo zapomnili za vse življenje. Tako si zapomnijo tudi vsakega človeka posebej, pri čemer imajo močan občutek za njegovo namero. Tudi v Sloveniji je vedno več projektov in študij terapije in aktivnosti s pomočjo živali. Po plavanju z delfinom lahko izginejo simptomi depresije, saj delfini svojo sočutnost poleg drug drugemu izkazujejo tudi človeku. Njihova bližina v ljudeh izzove 9 ekstremna čustva veselja in varnosti. Druge živali s kmetije so predvsem krave, ovce, koze, piščanci, kokoši, race in goske. Velikokrat so zelo primerne za ljudi, ki so intelektualno ovirani in za ljudi s težavami v čustvovanju. Obstajajo tudi specifični programi terapije s pomočjo živali na farmah, ki so namenjeni otrokom z avtizmom. Prav skrb za živali predstavlja pomembno terapevtsko komponento. V stiku z njimi se povečuje sposobnost komunikacije, zvišuje pa se tudi samospoštovanje. V Sloveniji je bila v okviru dejavnosti Slovenskega združenja za duševno zdravje − ŠENT na Razorih pri Ljubljani organizirana kmetija, kjer so od leta 1999 izvajali rehabilitacijske programe za osebe s težavami v duševnem zdravju. Veliko raziskav je objavljeno glede terapije s pomočjo živali z domačimi ljubljenčki, manj pa je poročil o živalih na kmetijah kot terapiji pri ljudeh s psihičnimi in socialnimi motnjami. V severni Evropi vedno več kmetov sodeluje na področju terapije s pomočjo živali. TAČKE POMAGAČKE Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke združuje prostovoljne člane/ice, ki so skupaj s svojimi psi pripravljeni delati kot prostovoljci. Osnovni cilj Društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki je bilo ustanovljeno leta 2007, je pomoč pri rehabilitaciji in izboljšanju počutja otrok, mladostnikov, starostnikov ter oseb s posebnimi potrebami. Društvo je humanitarno, prostovoljno in nepridobitno združenje fizičnih oseb in deluje v javnem interesu. Pari Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke izvajajo terapevtske storitve v različnih institucijah in ustanovah, med drugim v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, Rehabilitacijskem centru Rakitna, na Belem obroču Slovenije; v širšem prostoru domovine pa v številnih zavodih, v katerih so varovanci s psihofizičnimi okvarami, v bolnicah, v domovih za ostarele, v osnovnih in srednjih šolah, v knjižnicah, v vrtcih itd. Slovensko društvo za Terapijo s pomočjo psa Tačke pomagačke je bilo izbrano za Dobrotnika leta 2008. SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TERAPIJO S POMOČJO ŽIVALI – AMBASADORJI NASMEHA Vsako leto 4. oktobra praznujemo svetovni dan živali oz. varstva živali. Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha srčno širijo poslanstvo tega svetovnega dne – imeti skrben in odgovoren odnos do živali, s svojim zgledom pa nam kažejo, koliko nam dajejo živali, ki niso le naši zvesti in ljubeči družabniki, temveč so lahko tudi terapevti. V okviru dejavnosti ob pomoči živali par obiskuje različne skupine ljudi: osnovnošolce, starostnike v domovih za ostarele … ZAVOD PET v sodelovanju s posebej usposobljenimi strokovnimi delavci (delovni terapevti, fizioterapevti, psihologi, pedagogi, socialni delavci, učitelji itd) izvajajo posredovanje s pomočjo psov v bolnišnicah, domovih starejših, varstveno-delovnih centrih, šolah, vrtcih in posebnih zavodih. Za konec pa še to: ljubitelji in lastniki takšnih in drugačnih hišnih ljubljenčkov nikoli ne smemo pozabiti, da naše družne živali niso le ljubke in od nas odvisne igrače, temveč prav tako živa, čuteča in svobodna bitja, vredna vsega spoštovanja! (Vir: internet) Pripravila: Nataša Hrovat 10 2.2 Modre misli "Vsaka doživeta izkušnja, vsaka resničnost, s katero smo v življenju prišli v stik, je dleto, ki je ustvarilo kip našega življenja: oblikovalo ga je, gnetlo, spreminjalo. Del vsega smo, kar se nam je zgodilo." (Orison Swett Marden) - "Živijo samo tisti, ki se borijo." (Victor Hugo) - Delaj to, v kar verjameš, in verjemi v to, kar počneš. Vse drugo je tratenje energije in časa. (Nisargadatta) - Pomembno je dejanje, ne sad tega dejanja. Narediti moraš tisto, kar je prav. Morda ne bo v tvoji moči, morda ne bo v tvojem času, da bo dejanje obrodilo sad. Toda to ne pomeni, da prenehaj delati tisto, KAR JE PRAV. Morda nikoli ne boš izvedel, kaj je rezultat tvojega dejanja. Toda če ne storiš ničesar, ne bo nobenega rezultata. (Mahatma Gandi) - Znamenje poguma v današnjem času prilagajanja je sposobnost, da se postavimo za svoja stališča - ne trmoglavo ali kljubovalno (to sta potezi obrambe, ne poguma), niti maščevalno, ampak preprosto zato, ker vanje verjamemo. (Rollo May) - Včasih je tudi molk najboljši odgovor. (Dalajlama) - Dobro vemo, da to, kar delamo, ni nič drugega, kakor kapljica v morje. A če ne bi bilo te kapljice, tudi morja ne bi bilo. (Mati Terezija) - V ringu ali zunaj njega, ni nič narobe, če te zbijejo na tla. Narobe je, če ostaneš na tleh. (Muhammad Ali r.i. Cassius. M. Clay jr.) - Človek nikoli ne bi smel reči: »Prepozno.« Vedno je čas za nov začetek. (Konrad Adenauer) - Življenje je izzivalna pustolovščina. Če se znamo soočiti s spremembami in se svobodnega duha spopadamo z usodo, smo nepremagljivi. (Helen Keller) - Naša pot ni mehka trava, temveč gorska steza posuta s skalami. Vendar se vzpenja, gre naprej-proti soncu. (Ruth Westheimer) - Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde. (O. Feuillet) - Naj mi usoda,da miru, da bom sprejel to, česar ne morem spremeniti, poguma, da bom spremenil to, kar lahko in modrost, da bom razlikoval med enim in drugim. - Umetnost modrosti je umetnost vedenja o tem, na kaj moraš biti pozoren. (William James) - Ne zanima me preteklost. Zanima me prihodnost, ker bom v njej preživel preostanek svojega življenja. (Charles F. Kettering) - Pripravila: Nataša Hrovat 11 2.3 Sudoku Easy Sudoku Medium Sudoku Hard Sudoku Pripravila: Nataša Hrovat 12 2.4 Čebelarstvo Čebelarstvo je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo čebel z namenom pridobivanja njihovih produktov, predvsem medu in voska, pa tudi za opraševanje. Pri nas je najbolj razširjena v ta namen kranjska sivka. Čebele se gojijo v panjih. Čebelarstvo je pri nas panoga z dolgo tradicijo, ki se odraža tudi v ljudski umetnosti – poslikane panjske končnice so cenjen okras panjev na slovenskem. Čebelji pridelki so: med, cvetni prah ( pelod), matični mleček in propolis. MED Glavni čebelji izdelek je med. Med je hrana, poživilo ter zdravilo. Vrst medu je veliko. Pri nas so med bolj znanimi gozdni, cvetlični, kostanjev, akacijev, žajbljev, lipov, sončnični in hojev med. Med so uporabljali že v preteklosti in sodi med eno najstarejših človeških živil. CVETNI PRAH (PELOD) Cvetni prah (pelod) so drobna telesca, ki jih proizvedejo cvetni prašniki. Človeškemu telesu je koristen, saj preprečuje morebitno pomanjkanje vitaminov, mineralov ter aminokislin. Jemljemo in kupujemo ga lahko v obliki kapsul, tablet ali pa kar v prahu. Cvetni prah se lahko 13 prežveči, zelo težko ga je pa raztopiti v tekočini. A če se ga dalj časa pusti namočenega, lahko postane dobra osvežilna pijača. Nikoli pa se ga ne sme pregrevati, saj se s tem uničijo njegove zdravilne vrednosti. MATIČNI MLEČEK Matični mleček je belkasta, mleku podobna tekočina. Nastaja ko čebele delavke opravljajo nalogo dojilj. Nastaja v posebnih mešičkih ob glavi, katera pozneje zakrnita. Je koristen za človeka, saj dvigne vitalno raven in jo vzdržuje na visokem nivoju. Kupujemo ga v lončkih od 3 do 20 gramov in je v tej količini tudi najkoristnejši. Hrani se ga pri temperaturi 0-5C. PROPOLIS Čebele iz propolisa gradijo obrambne zidove ob vhodu v panj, lepijo ter mašijo razpoke, lakirajo notranjost panja, in z njim balzamirajo trupla pobitih vsiljivcev, katerih zaradi velikosti ne morejo spraviti iz panja. Propolis je zelo močan lokalni anastetik, močnejši od kokaina in novokaina. Pospešuje celjenje ran in pomaga pri vnetjih. Pripravila: Jelka Braniselj 2.5 Obnova traktorja Ker je traktor bil že v zelo slabem stanju, sem se odločil da ga obnovim. Najprej sem ga opral in zapeljal v delavnico. Potem je bilo potrebno vse razstaviti. Ker so bili nekateri deli polomljeni, jih je bilo potrebno zamenjati z novimi. Nato sem vse kovinske dele zbrusil z brusnim papirjem in prebarval z zaščito za rjo. Drugi dan, ko se je to posušilo, pa sem prebarval. Najprej vse motorne dele in nato še vse kovinske dele, ki pridejo na traktor. Čez nekaj časa, ko je bilo vse suho, pa sem začel to sestavljati. Delo je potekalo počasi, ker sem moral za kakšno pomoč prositi prijatelja. Nazadnje pa sem sestavil še vse luči in preveril, če vse sveti tako kot mora. Zdaj pa je traktor pripravljen za tehnični pregled. Pripravil: Jože Novak 14 2.6 Šport po pridobljeni možganski poškodbi kdo smo, kaj počnemo, ter k čemu strmimo Na kratko nekaj o možganski poškodbi Se začne takoj od tistega trenutka, ko nekaj poškoduje naše možgane. Največ jih je v prometni nesreči. Možganska poškodba za sabo pušča zelo hude posledice. V bistvu spremeni človekovo osebnost ter povzroči manj kvalitetno življenje. Odvisno je kateri del možganov je bil poškodovan ter kakšna je teža same poškodbe: • • • • • nepokretnost- uporaba vozička gibanje- usklajevanje gibov/ravnotežje spomin - kognitivne težave govorne sposobnosti človekova osebnost Sem Borko Horvat. Leta 2007 sem utrpel hudo možgansko poškodbo, kasneje pa sem bil tudi na rehabilitaciji v Soči. Bil sem nepokreten oz. na vozičku, zaradi česar sem bil odvisen od rehabilitacije, specifične za možganske poškodbe. Veselje do športa, oziroma želja, da bi se spet ukvarjal z njim, mi je pomagala oz. mi še vedno pomaga na poti moje rehabilitacije. Drugače sem tudi uporabnik CUDV (Mavrica). Zelo si prizadevamo k temu, da bi šport po pridobljeni možganski poškodbi bil več v medijih. Zame osebno je promocija oz. informiranje družbe o športu po pridobljeni možganski poškodbi potrebno, saj si želimo, da bi po pridobljeni možganski poškodbi lahko tekmovali tudi na Olimpijskih igrah. Ampak na žalost ne moremo, ker še ni kategorije po možganski poškodbi. Želimo si sodelovanja ter tekmovanja in verjamemo, da je potreben premik. Tudi mi smo socialna bitja in strmimo k druženju in tekmovanju. Zato sem se odločil ustanoviti svojo spletno mesto: https://sites.google.com/site/mozganisportspborko/. Smo tudi na Facebooku pod imenom »Šport po možganski poškodbi«. Na Facebooku lahko najdete tudi »G-judo.sokol« za ljudi s posebnimi potrebami, s katerimi uspešno sodelujemo. Več informacij na: [email protected]. 15 Tekma oseb s poškodbami možganov FIBA Europe želi košarko približati vsem. Od prvega, do zadnjega. Tako je bilo tudi v slovenski prestolnici, kjer je poskrbela za poseben dogodek. Na tekmi so se pomerili igralci ljubljanskega zavoda Zarja ter mariborskega zavoda Naprej, ki se posvečata ljudem s poškodbami možganov zaradi najrazličnejših nesreč. Rezultat v slogu reka “Važno je sodelovati, ne zmagati!” to pot ni bil v ospredju, saj je bil vsakdo izmed sodelujočih s svojo prisotnostjo že zmagovalec. Pripravil: Borko Horvat 16 2.7 Španija (Murcia)- Izmenjava otrok med gimnazijo Poljane in španskih otrok iz Murcie To so dijaki stari 17 let ki so prišli v Slovenijo. Moja hči je dobila oziroma smo dobili četrtega družinskega člana za en teden iz Murcie ime mu je Jose, je lep, črn, visok, prijazen, odkrit, vesel in zabaven. Spoznala sem še veliko drugih španskih otrok, ki so ravno tako prijazni, odprti, komunikativni in veseli. ________ PESEM O IZMENJAVI K nam na obisk je prišel Španec Jose in nas prijetno presenetil vse. Maja angleško zdaj tekoče govori,zaradi Joseja,se dogajajo čudeži. _________ ZNAČILNOSTI ŠPANIJE Glavno mesto – Madrid Uradni jezik - španščina Prebivalstvo – 45,8 milijon Oblika vladavine – kraljevina Šport – bikoborbe,nogomet, košarka Hrana – paella, tortilja, tapasi (manjše malice), churro Dne 25.1.2014, smo na šoli Gimnazija Poljane imeli zaključno prireditev in pogostitev vključno s slovenskimi in španskimi otroci. Prireditev je bila polna zanimivih dogodkov. Otroci so peli pesmi, igrali na različne inštrumente ter odplesali polko in španski tradicionalni ples. Najlepši dogodek je bil, ko je Jose rekel: »Ime mi je Jose Javier in sem zaljubljen v Slovenijo«. Po končani prireditvi smo imeli pogostitev, katero smo pripravili starši slovenskih otrok. Ob tem smo se še zabavali, pogovarjali in tudi slikali. V soboto v zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali na parkirišču na Dolgem mostu, kjer so Španci imeli odhod nazaj domov. Poslavljanje je bilo polno solz, objemov in spominjanja na lepe trenutke v preteklem tednu. V Španijo so prispeli pozno popoldne. Jose mi je poslal sporočilo, v katerem je napisal: »Milka, hvala za vse, pogrešal vas bom.« Pripravila: Milka Jokić 17 2.8 Pregovori - Moder človek se odloča sam, neumen pa sledi javnemu mnenju. -Pravega prijatelja spoznaš v nesreči. -Kdor dela, vidi motno; kdor stoji ob strani, vidi jasno. -Že zgodaj v otroštvu sem spoznala moč smeha. Humor je svoboda! -Ura teče nič ne reče. -Ljubezen se ne kupi ljubezen se ne proda najlepša je tista, ki pride iz srca. -Vrata, za katerimi se skriva dobro, je težko odpreti; vrata, za katerimi se skriva zlo, je težko zapreti. -Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!!! -Kdor nikdar ne ljubi, ni ljubljen od nikogar. -Na napakah se učimo. -Rana, ki jo zada prijatelj, se nikoli ne zaceli. -Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče. -Življenje je vrsta presenečenj. -Prvi korak je najtežji. Pripravil: Rok Centa 2.9 Zgodila se je nenavadna stvar (pobegla risa) V jutranjih urah so naši oskrbniki opazili sledove obeh risov, izven njune ograde, znotraj živalskega vrta. Ko so jima sledili, so presenečeni ugotovili, da sta napadla gamsa. Različni dobavitelji večkrat tedensko dostavljajo različno hrano za naše žival i. Danes nam je dobavitelj sadje in zelenjavo iztovoril pri zapori ceste pri hotelu Mons, od koder smo ga morali sami prepeljati po nevarni in za promet zaprti Večni poti, kjer grozijo drevesa, ki se še naprej rušijo na cesto. Padajoče drevje in vejevje je v noči na nedeljo pomečkalo tudi del ograje pri risih. Zaradi prevelike nevarnosti padajočega drevja do danes vrzeli še ni bilo mogoče sanirati. Do včeraj zvečer risa ograde nista zapustila. To pa se je spremenilo v zadnji noči na torek. Živali ljudem nista nevarni. Usodni pa sta bili za gamsa, ki sta si ga izbrali za plen, kljub obilici hrane v njuni ogradi, ki so jima jo nastavljali oskrbniki. 18 Živalski vrt Ljubljana je stalno povezan s strokovnjaki, ki proučujejo rise v naravnem okolju iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Ris se nekaj dni vrača k svojemu plenu in se hrani z njegovim mesom, zato bomo v bližino postavili več živolovk, v katere ju bomo skušali čim prej uloviti. V ZOO Ljubljana čakajo dostavo nove zaloge sena pogodbenih dobaviteljev. Zaradi težke prevoznosti lokalnih cest v Sloveniji zaenkrat prevoz ni mogoč, prav tako pa tudi ni mogoč po Večni poti do živalskega vrta. Podobno čakajo tudi dobavitelji briketov, rib za morske leve, sadja in zelenjave. Z vsemi dobavitelji se dogovarjamo, za prevzem hrane pred zaporo Večne poti, od koder jo sami vozimo do živalskega vrta. Večna pot ostaja zaprta zaradi velike nevarnosti padcev dreves. Ris in njegov življenjski prostor V ogradi Živalskega vrta Ljubljana sta živela mlajši samec in samica. Samica je letnik 2009 in je k nam prišla iz živalskega vrta Chemnitz v Nemčiji, samec je letnik 2007 in je k nam prišel iz Szeged ZOO-ja na Madžarskem. Pripadata karpatski podvrsti risov, katera je bila ponovno naseljena tudi v Sloveniji leta 1973. Ris je naša največja domorodna mačka. Njegovo telo je dolgo do 130 cm, rep do 20 cm. Njegova masa je do 30 kg. Samice so manjše in lažje. Zadnje noge ima daljše od sprednjih, zato z daljšimi skoki lahko doseže plen. Če plen zgreši ga ne zasleduje, ker ima majhno srce v primerjavi s telesnim volumnom in ni vzdržljiv. Kožuh je lisast, z lahkoto se prikrije v okolju. Zimska dlaka je gostejša in svetlejša. Ris zelo dobro sliši, vidi in voha. Kot vsi plenilci ima oči nameščene spredaj, to mu omogoča globinsko gledanje pri zalezovanju plena. Življenjski prostor označuje z iztrebki in urinom. Na podplatih ima žleze s katerih vonjavami označuje teren, označuje tudi s praskami s kremplji. Risi so razširjeni od Severne in Srednje Evrope z Uralom in Kavkazom do Vzhodne Azije. Najraje živijo v obsežnih nižinskih in gorskih gozdovih z obiljem starih in podrtih dreves. Ris je značilen gozdni prebivalec. Sicer naseljuje različne habitate, močno je odvisen od količine plena. V Sloveniji živi predvsem na območju dinarskega gozda,kjer rasteta bukev in jelka. Večino leta preživi samotarsko, le v času parjenja se odpravi na paritvena območja, kjer se pari poiščejo. Velikost ozemlja na katerem živijo je odvisna od količine plena. Naravnih plenilcev nima. Risi v naravi lahko živijo do 17 let. Naši najstarejši risi so dočakali 21 let. Paritveno obdobje traja od sredine februarja do konca marca. Brejost traja povprečno 73 dni. V suhem zavetju samice maja ali junija skotijo do tri gole in nebogljene mladiče. Kadar hranijo in negujejo mladiče, samice pogosto predejo. Risji mladiči so lahko zelo napadalni do šibkejših mladičev, predvsem v obdobju, ko preidejo od sesanja mleka na mesno hrano. Zakaj to počnejo natančno še ne vemo. Samice spolno dozorijo v drugem letu starosti, samci pa v tretjem letu. Ris pleni srne, jelene, muflone, gamse, divje prašiče, zajce, gozdne kure, male glodavce. Predvsem lovi tiste živali, ki so na njegovem ozemlju najštevilčnejše in jih tudi najlaže upleni. Kot vse mačke imajo majhno srce v primerjavi s telesom in niso tako vzdržljivi, kot volkovi. Okoli dvajset ur na dan počivajo, spijo in si negujejo kožuh, približno štiri ure na dan pa so dejavni. Risi radi počivajo v suhem zavetju, ki jih varuje pred vlago in vetrom. Ris je bil pri nas v 19. stoletju iztrebljen zaradi pretiranega lova. V Kočevskem Rogu pa so leta 1973 izpustili na prostost tri samce in tri samice, ki izvirajo iz Slovaške. Naselitev je bila uspešna, razširil se je do Alp. V velikem delu Evrope je ris iztrebljen. V zadnjih letih populacija risov v Sloveniji ponovno upada. Risa je v naravi težko opaziti. Kadar zasliši, da se mu bližajo ljudje, se neslišno umakne. Verjetno pa nas na razgledišču, kjer je skrit pred pogledi, neopaženo opazuje, ne da bi mi slutili, da je v bližini. 19 Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji živi le še 15 do 20 risov. Več o risih v Sloveniji na www.dinaris.org . Pri nas oskrbniki redno hodijo v ogrado z risi. Risi niso napadalni in se umaknejo. Risa v Živalskem vrtu Ljubljana sta imela zelo veliko ogrado v naravnem gozdu, v prav takšnem okolju kot v naravi. V njej sta živela zelo naravno (divjinsko) življenje, zato so ju tudi naši obiskovalci zelo težko opazili. Le majhen odstotek risov pleza po drevesih. Te značilnosti je imela naša samica, ki je večino dneva preživela na hrastu ali smreki znotraj ograde. 20 2.10 Sadna torta Za biskvit potrebujemo: 3 jajca 20 dag sladkorja v prahu 1 dl olja 1 dl mleka 30 dag moke 1 pecilni prašek 1 vanilin sladkor Za nadev: različno sadje iz pločevinke ali sveže ( banane , kivi) Sladkor, vanilin sladkor in rumenjake stepemo, dodamo olje in mleko, stepemo, nazadnje pa počasi dodajamo moko v katero smo vmešali pecilni prašek. Tej masi dodamo sneg stepen iz beljakov, katerega z ročno metlico počasi vmešamo. Maso vlijemo v pomaščen pekač, katerega smo potresli z drobtinami. Pečemo pri 200° C, 20 – 30 minut. Ko je biskvit pečen, ga dvakrat prerežemo tako da dobimo tri plošče. Vsak biskvit, preden ga začnemo oblagati z nadevom, dobro navlažimo s sadnim sokom, ali kompotom iz pločevinke, da bomo imeli sočno torto. Ko je spodnji biskvit navlažen, ga premažemo s smetano, dodamo sadje, na sadje zopet smetano in pokrijemo z drugim biskvitom. Tega zopet navlažimo, premažemo s smetano, dodamo sadje in zopet premažemo s smetano, pokrijemo s tretjim biskvitom. Tudi tega navlažimo, da ne bo torta suha. Sedaj pa dekoracija. Torto zgoraj in okrog premažemo ali s pomočjo modelčkov za brizganje okrasimo s smetano in jo poljubno okrasimo. Če želimo torto v obliki knjige moramo speči dva biskvita v podolgovatem pekaču premera 19 x 31 cm. Pripravila: Jelka Braniselj 21 2.11 V premislek ***** Pogosto poskušaš ubežati svojemu življenju in pri tem izgubljaš veliko časa. Spoznal boš, da si pristal na svoje življenje, če iskreno verjameš, da tam kjer si, živiš ali delaš nisi le koristen temveč tudi potreben. (neznani avtor) ***** Smejati se je tveganje, da bomo videti neumni. Jokati je tveganje, da bomo videti sentimentalni. Iskati pomoč je tveganje, da bomo pokazali svoj pravi jaz. Pokazati svoje sanje, ideje množici, je tveganje, da jih bomo izgubili. Ljubiti je tveganje, da nam ljubezen ne bo vrnjena. Živeti je tveganje, da umremo. Upati je tveganje, da bomo obupali. Poskusiti je tveganje, da nam ne bo uspelo. Tvegati moramo, saj je v življenju največje tveganje, da ne tvegamo. Človek, ki ne tvega, ne naredi nič, nima nič in ni nič. Lahko se izogne trpljenju in žalosti, ne more pa se učiti, čutiti, spremeniti, rasti, ljubiti, živeti. Vklenjen v prepričanja, je suženj brez svobode. Samo človek, ki tvega, je svoboden. (neznani avtor) ***** Prodajalec je v izložbo trgovine z domačimi živalmi postavil napis: Kužki naprodaj. Kmalu je stopil v trgovino neki deček. Želel je videti kužke. Trgovec je zažvižgal in iz zadnjega prostora je prišel zlati prinašalec. Sledilo mu je pet mladih kužkov. Zadnji v vrsti, peti, je šepal. Deček ga je opazil in vprašal trgovca, kaj je narobe s kužkom. Prodajalec mu je razložil, da se je rodil z eno krajšo nogo. »Živel bo, a ne bo nikoli mogel tekati kot drugi psi,« je še razložil trgovec. Deček pa je dejal: »Prav tega hočem.« Prodajalec je izrazil svoj pomislek, mladi kupec pa je dvignil hlačnico, pokazal protezo in dejal: »Tudi jaz ne morem tekati. Kužek potrebuje nekoga, ki ga bo razumel.« (B.Rustja) ***** 22 ***** Zakaj si hrast se usodi vdal, ko krošnja ni ti še venela, ujmam vsem si kljuboval in silna moč je v tebi tlela. (Leopold Volkmer) ***** ČEMU SKRBI ?! Edino, zaradi česar se splača skrbeti, je tvoje zdravje. Ali si zdrav, ali pa nisi. Če si zdrav, naj te nič ne skrbi. Če si bolan, te lahko skrbijo dve stvari - Ali se boš pozdravil, ali pa umrl. Če se boš pozdravil, naj te nič ne skrbi. Če boš umrl, te lahko skrbijo dve stvari - Ali boš šel v nebesa, ali v pekel. Če greš v nebesa, naj te nič ne skrbi. Če pa greš v pekel, boš zelo zaposlen s pozdravljanjem svojih starih prijateljev in ne boš imel časa, da bi te skrbelo - Torej ? ? ? (neznani avtor) (vir: Internet) pripravila: Nataša Hrovat 23 2.12 Zima 2014 »NE GIBAJTE SE V NARAVI, DREVESA Z ŽLEDOM SO TEŽKA KOT AVTOBUS« Objavljeno: 01.02.2014 Avtor: Mo. S. Posledice žleda. Foto: bralec Adam LJUBLJANA – Vreme nam jo je v zadnjih dneh pošteno zagodlo, saj se je sneženju pridružil že dež, ki se v kombinaciji z nizkimi temperaturami pretvori v led. Ledeni oklep je ponekod objel tudi drevesa, zato velja svarilo, da se gibanju v naravi v teh dneh raje izognite. Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), je na novinarski konferenci pojasnil, da je žled že v četrtek začel povzročati manjše težave (pokanje in odpadanje vej, lomljenje tanjših dreves), do petkovega jutra pa je zlasti na območju Pivke, Postojne, Razdrtega, Kobarida itn. nastala zelo debela plast žledu – do pet centimetrov. »Ob takih obremenitvah drevje, zlasti tisto, ki je asimetrično, ne vzdrži, zato prej ali slej pride do zrušitve,« je povedal. Ta pojav se je v petek čez dan širil v preostale dele države. Kaj je žled? Žled (tudi požled ali požledica) je zaledenela oblika padavin na tleh – to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino. Žled nastane, ko dežuje ali rosi pri temperaturah pod lediščem oziroma ko padavine v tekoči obliki padajo na podhlajeno podlago. Navadno pri taki temperaturi sicer sneži, vendar v določenih vremenskih razmerah kljub temu padavine padajo v tekoči obliki. Žled oziroma žledenje najpogosteje nastane po obdobju hladnejšega vremena ob dotoku toplejšega in vlažnega zraka v višinah. Ko dež prileti iz toplega zraka v hladen zrak nad nižinami, se tam hitro ohladi. Drobne kapljice se ohladijo na temperaturo pod 0 ºC. Ko priletijo na zmrznjena tla ali na hladne predmete, tam hipoma zmrznejo. Led oblije veje, debla, telefonske in električne žice ter drogove. Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, 24 pa približno na 50 let. Značilen je predvsem za jugozahodno Slovenijo. Največjo škodo povzroča na drevju in električnih ter telefonskih napeljavah. Teža ledu je namreč tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo se železni stebri, žice pa se trgajo. Lomljenje delov dreves ali celih dreves zaradi žleda imenujemo žledolom. Poškodbe zaradi žleda so pogostejše pri listavcih, saj imajo veliko površino vej, na katere se oprijema led. Mimogrede: zadnji večji žled, ki je prizadel gozdove, so zabeležili med 400 in 900 metri nadmorske višine in je bil leta 1986. »V dani vremenski situaciji se nam lahko zgodi kaj podobnega,« je povedal Damjan Oražem. Oražem zato opozarja na vse dejavnosti, ki potekajo v naravnem okolju: začnejo se težave s pokanjem vej, z lomljenjem delov dreves in krošenj, kasneje pa začnejo padati tudi celotna drevesa. Te stvari se lahko ob močnem dežju in precej podhlajeni podlagi razvijejo zelo hitro, zato svari, naj se tisti, ki se jim ni nujno zadrževati v naravnem okolju, držijo stran od drevja. »Drevje je že samo po sebi lahko težko nekaj ton, tudi do pet, ob takšni obremenitvi pa lahko njegova teža naraste za 100 odstotkov. Teh obremenitev pa drevo ne more zdržati … Če se vsi bojimo avtomobila, ki nas lahko povozi, mislim, da ni razloga, da se ne bi bali teže treh osebnih avtomobilov ali pa enega avtobusa, ki lahko pade na nas,« je precej nazorno razložil, kaj lahko povzroči plast ledu ne drevesu. Natančne ocene škode v gozdovih v zavodu še nimajo, saj se tudi sami v teh dneh izogibajo obhodom. Nekatera območja so zaradi padlega drevja neprevozna, natančnejše ocene pa bodo takrat, ko bo to varno oceniti. Do petka so ocenili, da so gozdovi poškodovani na okoli 15.000 hektarov površine, a že danes čez dan lahko ta površina bistveno naraste. »Ne bo nenavadno, če pade ogromna količina lesa, lahko tudi en milijon kubičnih metrov, kar je približno ena četrtina slovenskega poseka,« je še pojasnil. Gre seveda za letni posek, ki pomeni količino posekanega lesa v enem letu. In še zanimiv podatek: v slovenskih gozdovih letno priraste (zraste na novo) 8,419.974 kubičnih metrov lesa, kar je približno dvakrat več, kot se poseka. LEDENI OKLEP NE POPUŠČA, ZARADI IZPADA ELEKTRIKE OGROŽENA TUDI ŽIVLJENJA Objavljeno: 02.02.2014 Avtor: STA, M. U. Foto: Tadej Regent 25 LJUBLJANA, MARIBOR, SLOVENJ GRADEC, ŽUŽEMBERK, VELENJE, KRANJ – Ledeni oklep povzroča številne nevšečnosti po vsej Sloveniji. Predvsem ledeni dež, ki še ne poneha, in žled še vedno povzročata napake na distribucijskem omrežju Elektra Celje. Na celotnem območju, ki ga pokriva Elektro Celje, je trenutno brez elektrike 22.800 odjemalcev. Največ težav je na območju Koroške, Šaleške doline in Savinjske doline. Nove okvare pa se pojavljajo tudi na območju Šentjurja, Podplata, Sevnice in Mokronoga. Zaradi padcev dreves se število okvar še povečuje, navajajo v Elektru Celje. Brez napajanja je trenutno okoli 550 transformatorskih postaj na območju Koroške in Šaleške doline ter okoli 300 transformatorskih postaj v Savinjski dolini ter na širšem celjskem območju. Oskrba z električno energijo je motena pri 15.000 odjemalcih na območju Koroške in Šaleške doline ter 7500 odjemalcih v Savinjski dolini in na Celjskem. Ledeni oklep povzroča težave tudi v Ljubljani in okolici Razmere so se popoldne še zaostrile, saj je trenutno brez elektrike 70.000 odjemalcev. Ljubljanski regijski center uprave za zaščito ljudem svetuje, naj z avtomobili ostanejo doma, saj so ceste poledenele in jih ne zmorejo sproti posipavati. Odsvetujejo tudi hojo na Šmarno goro, saj je to zaradi podirajočih se dreves smrtno nevarno. Oskrba z električno energijo je prekinjena na območju Prežganja in Lipoglava, zato prihaja tudi do motenj v oskrbi z vodo. Javno podjetje VO-KA vzpostavlja napajanje črpalk z električno energijo z agregati. Zaradi lomljenja drevja so za ves promet zaprte ceste Večna pot od študentskih domov do Mosteca, Cesta v Gorice in Pot na Golovec. Javna gasilska služba intervencije izvaja že od sobote zvečer. Do zdaj je bilo opravljenih 109 intervencij, trenutno pa jih poteka 54, ki jih izvaja 107 pripadnikov javne gasilske službe. Aktivni so tudi pogodbeni vzdrževalci cest, ki ves dan delujejo s petimi ekipami. Na ljubljanski občini so prejeli tudi večje število klicev sprehajalcev o drevju na sprehajalnih poteh, predvsem na Golovcu, Grajskem griču, v Tivoliju, na Rožniku in Šmarni gori, zato prebivalce Ljubljane opozarjajo, naj bodo zelo previdni, dokler nevarnost lomljenja drevja ne preneha. Nevarnosti na pešpoteh bodo pristojne službe odstranjevale po tem, ko bodo odstranile nevarnosti na cestah in ulicah v naseljih, so še sporočili iz MOL. Naj ljudje z avtomobili ostanejo doma, opozarjajo tudi pristojni na Vrhniki, v Logatcu in Horjulu. Ceste so namreč poledenele, zaradi žleda na drevesih pa obstaja velika nevarnost, da drevesa padejo na ceste in avtomobile. KAKO HUDE SO BILE ZIME V SLOVENIJI V ZADNJIH STO LETIH Avtor: Aleš Žužek Najbolj mrzla zima v zadnjih sto letih je bila leta 1928-1929, ko je zamrznilo tudi morje. Največ snega je bilo leta 1952, ko je Slovenijo dobesedno zametlo, ponekod je bilo tudi dva metra snega. 26 Hud in močan žled se v Sloveniji pojavi približno na vsakih 50 let. Slovenijo je zadnje dneve prizadela snežno-ledena ujma, ki lomi drevja in uničuje električno napeljavo. Moten je cestni in železniški promet, veliko ljudi je brez elektrike. V zadnjih desetletjih sta bili najdaljši zimi leta 1980/1981 (118 dni snežne odeje) in 1995/1996 (95 dni snežne odeje). Najbolj mrzlo je bilo pozimi leta 1929 Najhujša in najbolj ostra zima v zadnjih sto letih je bila leta 1928/1929. Tik pred božičem so meteorologi še napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo toplo vreme, nato pa je za silvestrovo začelo snežiti. Po snegu je pritisnil hud in oster mraz. Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod -20 stopinj Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod 30. Pod -10 stopinj je bilo občasno še tudi v marcu. Tako so zmrzovale reke (na primer dolenjska Krka pri -30 stopinjah), zamrznil je tudi del morja med Koprom in Piranom, pa tudi obala pri Trstu. Kako oster mraz je pritisnil, pove podatek, da so kmetom v zaledju mest ob Tržaškem zalivu zamrznile vse oljke. Tudi drevesa so pokala od mraza. Hud mraz ni prizadel samo Slovenije, ampak je zajel vso staro celino: 3. februarja so v Helsinkih izmerili rekordno nizkih -55 stopinj Celzija, v sredozemskih Benetkah je zamrznila laguna. Največ snega je bilo pozimi 1952 Rekordno največ snega je zapadlo pozimi 1951–1952. Ta zima ni bila tako mrzla kot zima 1928–1929, pač pa je veliko preglavic ljudem delal sneg. Snežna odeja je bila tako najdebelejša od začetkov vseh merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja. Med 13. in 15. februarjem 1952 je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 cm snega, v Bovcu, na Tolminskem 188 cm, v Novem mestu 100 cm, v Kočevskem rogu pa okoli 200 cm. Železniški in cestni promet po Sloveniji je bil popolnoma ustavljen, zato so bili nekateri popolnoma zasneženi kraji na Tolminskem in Bovškem odrezani od sveta in nekaj dni tudi brez vsake hrane in elektrike. Izredne razmere v državi, v Ljubljani rovi skozi sneg Država je razglasila izredne razmere in splošno mobilizacijo za čiščenje snega. Nastala je tudi ogromna škoda v sadovnjakih in gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju in na ostrešjih stanovanjskih hiš. Spletna stran ciklon.si navaja spomine neke Ljubljančanke, je bilo 27 leta 1952 tako veliko snega, da so ljudje skozi okna visokopritličnih hiš hodili naravnost na sneg, da so bili ponekod po Ljubljani dobesedno rovi in da sploh niso vedeli, kam bi odmetavali sneg, ker ga je bilo toliko. Druge najhujše zime v zadnjem stoletju so bile še (vir: Vremensko društvo Zevs): - Zima 1939/1940. Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani se je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija. - Zima 1941/1942. Huda in dolga zima. Že v oktobru je snežilo, tudi začetek novembra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja, ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo. - Zima 1962/1963. Precej huda in snežna zima, v Murski Soboti je bilo 16. januarja -31 stopinj Celzija. Na Primorskem je bila močna burja, pomešana s snegom in ledom. Ceste so bile poledenele in neprevozne. - Zima 1980/1981. Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je bilo 118 dni snežne odeje. - Zima 1984/1985. Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod -20 stopinj. - Zima 1995/1996. Dolga in snežna zima s 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je snežilo 13. aprila. - Zima 2004/2005. Med 6. in 10. februarjem hud mraz. Mraz z jutranjimi temperaturami pod 20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. - Zima 2012/2013. Dolga in precej snežna zima. Vso zimo je pogosto snežilo. Že v decembru je bilo ponekod do 70 cm snega, januarja pa je na debelo zametlo vso Slovenijo. Še več snega pa je bilo konec februarja. Tudi marca je še snežilo, temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici marca ni bilo že od leta 1963. vir: Internet Pripravila: Nataša Hrovat 2.13 Kozmetika Izdelava doma narejenih parfumov Že nekaj časa nazaj sem na internetu odkril primere receptur za izdelavo doma narejenih parfumov na osnovi naravnih barvil, katere sem sčasoma tudi sam preizkusil . Prvi pogoj za izdelavo doma narejenih parfumov je, da si recimo pripravimo naravni izvleček določene nam ljube rastline. Sam najpogosteje uporabljam vodni izvleček iz brinovih vejic. Za določeno barvo izvlečka je odvisno kako dolgo brinove vejice kuhamo. Na začetku kuhanja je barva zelena nato sčasoma po približno 10 minutah postane izvleček rumene barve, po 15 do 25 minutah ali več postane barva rdeče barve,med kuhanjem v vodni izvleček dodam čebelji vosek,da je bolj kompaktno in obenem,da se koža ne izsuši preveč ter ne srbi. Tretji del postopka je v 70% alkoholu razredčiti eterično olje določene dišave,katero potem dodamo v ohlajen brinov vodni izvleček. Po potrebi lahko dodamo več alkohola v izvleček, da dišava traja dlje . Končni izdelek(tekočina oranžne barve, parfum z vonjem orienta) je viden v plastičnem lončku zgoraj. 28 . Izdelava protibolečinskega mazila V ponvi raztopimo kokosovo mast. Ko se stopi dodamo notri smolo raznih iglavcev (bor,smreka,macesen,jelka),dodamo zdrobljene brinove jagode,klinčke,lovorov list, lahko tudi sivko za lepši vonj,po želji tudi rožmarin,na koncu dodamo tudi čebelji vosek da se le ta stopi. Ko se začne zmes strjevati le to prelijemo v priročne lončke skozi čisto gazo ter počakamo, da se ohladi in strdi do te mere, da je uporabna za mazanje in vtiranje proti bolečinam. Izdelava protibolečinskega tonika V 70 % alkohol namočimo klinčke in jih pustimo notri stati približno 7 dni do 14 dni, da se učinkovine in aroma iz klinčkov izločijo v alkohol. Po želji lahko raztopino razredčimo vendar je bolj priporočljivo,da se raztopina uporablja nerazredčena saj ima tako večji učinek. 29 Opomba:Klinčki ali nageljnove žbice (Syzygium aromaticum) vsebujejo veliko količino eteričnega olja, ki je skoraj čisti evgenol, to je substanca, ki učinkuje razkuževalno in se dodaja v zobne paste, ustne vode, v zobozdravstvu pa je sestavina izpolnjevalnih mas in služi za zdravljenje zobnih korenin. Vir: Internet Poezija Gledam, gledam tvoj obraz Oj, prijazna oseba, prijazno dekle gledam, gledam tvoj obraz, v dvomih sem in ne vem ter bojim se, če pravi zate sem jaz. Tvoje prelepe oči vedno znova premamijo, roke po tvojih hrepenijo, ušesa slišati tvojega glasu si želijo, ustnice si tvojih želijo. Vem,jaz vem, čutim, povedati upam ti ne, ker verjetno ti zavrnila bi me, lepotica ti. V tvojih očeh iskra žari, solza iz očesa ti po licu spolzi. Nasmehni se, polepšaj mi dan, bodi moja prijateljica, mogoče dekle, pojdiva skupaj ven, tja na zeleno sončno ravan. 30 Vic Nekdanji predsednik republike Milan Kučan gre z vladno delegacijo na obisk na Kitajsko. Na obisk ga je povabil kitajski predsednik vlade. In,ko se v nekem trenutku nekaj pogovarjajo,nanese beseda kitajskega premiera. Koliko vas pa je? Ker pa predsednik Kučan ni dobro razumel vprašanja v pravem pomenu konteksta je rekel. Milijon in pol. Kitajski premier se začudi,zasmeji in zamahne z roko. Ja zakaj pa potem niste vsi prišli?  Pripravil : Gregor Jakopič 31 Tiha zvezda Tiha zvezda, spregovori, daljna iskra, ki te zrem, kaj v življenju me še čaka, kdo sem in od kod, kam grem? Tiha zvezda, pomežikni, vsaj begav namig mi daj, ko se ustavi srčna ura, mi še sploh ostane kaj? Tiha zvezda, neizprosna si v svoji tihosti, kot da nič te ne zadeva, ta naš nori svet ljudi. Tiha zvezda, zdiš se tuja, kot iz vesolja tujega, kjer drugačna so vprašanja, kakor jih naš svet pozna. Tiha zvezda, zdaj razumem, spraševati te ne smem, v sebi moram sam odkriti, kdo sem in od kod, kam grem. Dan Sonce 32 ___________ Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca, spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. (Tone Pavček) ___________ . 33