Januar - Občina Škofja Loka
Januar 2015 2 Januar 2015 3 Januar 2015 4 Januar 2015 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Foto: G. D., B. B. Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Klavdija Rupar, novinarka Katja Štucin, novinarka Luka Mlakar, novinar Kristina Strnad, Nika Arsovski, novinarka lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja Kazalo 6 Novoletna poslanica župana Občine Škofja Loka 7 Kadrovska imenovanja 7 V prvem branju sprejet proračun za leto 2015 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom 10 Do osemdeset delavcev na poljanski obvoznici 10 Kakšno je stanje na loškem nepremičninskem trgu? 11 Projekti, ki v okolju puščajo sledi 12 Gospodarski objekti na Trati čakajo na nove lastnike 14 Brezposelnost je iz leta v leto nižja 15 Ogromna materialna škoda 16 Postanite pasijonec! 17 Mir, ljubezen, razumevanje 18 Kaj pa vam pomeni Škofjeloški pasijon? 19 Športnik leta občine Železniki tudi letos Peter Prevc 20 Odlični violinistki 20 Dobrodelni koncert Rotary cluba Škofja Loka 21 Severjeve nagrade podeljene 22 Raznolika decembrska ponudba dogodkov in prireditev 22 Prvi koncert v življenju 24 Guadeloupe, karibsko doživetje 26 Saksofon…ist…ka 28 »Ko bom velika, bom pevka« 29 Male klekljane umetnine 30 Bivši srednješolci ponovno zaplesali 30 Obisk zmagovalke šova TOP4 32 Otroci navdušili starše 33 Prireditve v januarju 041/233-350 [email protected] 5 Januar 2015 Novoletna poslanica župana Izteklo se je leto, ki je bilo zelo težko in neugodno, a vseeno zelo uspešno, saj toliko novih investicij v Loki še nismo imeli. Narava je kar trikrat pokazala svojo moč. Februarski žled se je dotaknil v glavnem le Hrastnice, Bodoveljske grape in Sopotnice, avgustovske poplave so prizadele Hrastnico, oktobrske katastrofalne poplave pa so povzročile uničujoče razdejanje na vseh desnih pritokih Poljanske Sore in Sore, uničile ceste in objekte v Karničnikovi grapi, Sovpatu, Bodoveljski grapi, najbolj pa ponovno v Hrastnici ter poplavile Puštal, Studenec ter Sorško in Demšarjevo cesto. Dobri organiziranosti, pozitivni naravnanosti in dobri koordinaciji intervencije se imamo zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev in ne prevelike materialne škode. Ob tej priliki se moram posebno zahvaliti štabu civilne zaščite z Nikolajem Kržišnikom na čelu in vsem požrtvovalnim gasilcem pod vodstvo občinskega poveljnika Andreja Štremflja. V vsaki slabi izkušnji skušamo najti nekaj pozitivnega in dobra stvar naših letošnjih nesreč je ta, da se je državna oblast zganila in po več desetletjih opuščanja urejanja vodotokov začela s protipoplavnimi preventivnimi ukrepi na naših hudourniških potokih. Hidrološke študije so v glavnem narejene, v Hrastnici so stekla prva dela, na ostalih potokih bodo v naslednjem letu. V občinski upravi nismo čakali na poplave in smo v letu 2013 že izdelali poplavne študije celotne občine. V letošnjem letu so bile predstavljene izvedbene rešitve protipoplavne zaščite najbolj ogroženih območij. V pripravi je izdelava gradbenega projekta zaščite Puštala, naslednje leto pa sledi izdelava izvedbene rešitve zaščite objektov med Hudičevim mostom in sotočjem na Poljanski Sori in Stare Loke ter izgradnja prve faze zaščite Puštala. Kljub praktično celoletnemu deževju je skoraj nemoteno potekala gradnja na naših največjih investicijah. Največja državna investicija na državnih cestah, izgradnja južne loške obvoznice v Poljansko dolino, je ponovno stekla, prva etapa do Suhe je bila dana v promet, na tretji etapi med Puštalom in Zmincem je zgrajen nov viadukt in položen grobi asfalt, zabetoniran je obok do polovice predora. Do junija naslednjega leta pričakujemo končanje gradbenih del, v avgustu pa veliko slavje ob odprtju naše najpomembnejše razbremenilne ceste, ki bo dala razvojni zagon staremu mestnemu jedru. Izvajalci del so se izjemno izkazali tudi pri gradnji komunalne infrastrukture. Kanalizacijsko primarno omrežje z večinskim delom nepovratnih sredstev v okviru medobčinskega projekta Ureditev porečja Sor je praktično zgrajeno, obe čistilni napravi pa poskusno obratujeta. Z večinskim delom nepovratnih sredstev je zgrajen glavni vodovod med Trato, Godešičem in Retečami ter s tem omogočena novogradnja v teh dveh krajevnih skupnostih. Zgrajena je polovica osnovnega napajalnega vodovoda med Visokim in Škofjo Loko in večji del primarnih vodovodov v drugih delih Škofje Loke. Primarnim vodom je sledila še izgradnja sekundarnih napeljav, za katere smo deloma pridobili nepovratna sredstva iz strukturnih skladov. Med njimi je bil na podlagi lanskega natečaja za ureditev starega mestnega jedra dokončano samo območje Cankarjevega trga in Blaževe ulice. Proti koncu gredo dela v Stari Loki in bližnjih vaseh. Na območju Godešiča in Reteč smo z deli začeli letos jeseni in bodo dokončana do jeseni naslednjega leta. Prav tako v Puštalu, kjer bo glavna cesta skozi vas urejena naslednjo pomlad. Proti Hrastnici bodo stroji zabrneli poleti, med Puštalskim gradom in Hosto pa bo naslednje leto narejena komunalna infrastruktura, cesta pa dokončana v letu 2016. Gradnja je bila zelo zahtevna zlasti zaradi celoletnega deževja, vendar gre zahvala izvajalcem, da so uspeli slediti pogodbenim rokom. Na nekaterih območjih je bila organizacijsko zelo zahtevna, saj je bilo zaradi več virov nepovratnih sredstev za posamezno infrastrukturo treba izvesti za vsak del poseben javni razpis, tako da smo na primer v Stari Loki imeli kar štiri različne izvajalce občinske javne infrastrukture in dodatno še polagalca električne napeljave in optičnega kabla. Samo na Cankarjevem trgu smo imeli samo en razpis in je bil en sam izvajalec s podizvajalcem, ki je lahko istočasno polagal vse inštalacije. Ta investicija je bila lahko zato zgledno vodena in izvedena v dogovorjenih rokih in pod pogodbeno vrednostjo. Prebivalcem se ob tej priliki zahvaljujem za strpnost in potrpljenje. Moramo pa vedeti, da je infrastruktura dobro zgrajena in bo služila vsaj še trem generacijam naših zanamcev. V letošnjem letu smo imeli še nekaj zelo pomembnih gradbenih posegov. Poudariti je treba začetek gradnje južne dovozne ceste v industrijsko cono, ki bi morala biti zgrajena že leta 2009, in glavni del energetskih sanacij občinskih vrtcev in šol. Vrtec Najdihojca je bil prenovljen lani, letos mu je sledil vrtec Pedenjped ter podružnične šole v Retečah, pri Svetem Lenartu in v Bukovščici, naslednje leto pa bo izvedena še sanacija v OŠ Cvetka Golarja na Trati in dokončana na OŠ Ivana Groharja v Podlubniku. Vseskozi izpopolnjujemo tudi javni prevoz, ki ima vse več zadovoljnih potnikov. Dobili smo prve nagrajence za uspešno zmanjševanje porabe energije v javnih objektih, ki imajo večinoma narejene tudi energetske preglede. Predvsem pa ne moremo mimo dogajanj na športnem, kulturnem in turističnem področju. Loka je vse bolj prepoznaven cilj rekreativcev, ljubiteljev kulture in urejenega starega mesta. Vse več je turistov, zato pa skeli dejstvo, da kljub številnim povabilom še nismo našli investitorja v hotel. To nas čaka v naslednjem letu in razbremenjeno staro mestno jedro nam bo pri tem pomagalo. Škofja Loka je mesto prostovoljcev. Imamo več kot sto sedemdeset društev in organizacij, ki vsako na svojem področju skrbijo za dobro svojih članov in skupnosti. Vsem se zahvaljujem za požrtvovalnost, še posebej pa tistim, ki skrbijo predvsem za druge: vsem sedmim gasilskim društvom, Rdečemu križu in organizacijam Karitas. Pred nami pa je najpomembnejša prireditev, ki končno združuje pozitivno energijo vseh udeležencev in občanov. Priprave na Škofjeloški pasijon 2015 so v polnem teku. Pokažimo sebi in svetu, kaj zmoremo narediti s skupnimi močmi, prebivalci naše in sosednjih občin. Naj nam pozitivni duh pasijona da moči, da bomo tudi v gospodarsko težkih časih dali našim občanom največ kar lahko. Ob tem se moramo zavedati, da javna poraba sloni na gospodarstvu, na dodani vrednosti, ki zagotavlja stabilne plače prebivalcem in socialno varnost. Gospodarskim subjektom moramo zagotoviti še boljše pogoje poslovanja in jim omogočiti razvoj. Ponosen sem, da sem župan Škofje Loke. Vsem hvala za ponovno zaupanje. S podžupanoma in občinsko upravo se bom potrudili, da bo po novih štirih letih Loka še bolj prijazna, bolj prepoznavna in se bomo v njej še bolje počutili. Sodelujmo v okviru naše občine in s sosednjimi občinami. Vsak naj prispeva po svojih močeh in sposobnostih in bomo vsi bolj zadovoljni. Vsem želim zdravo, srečno, zadovoljno novo leto 2015, polno sodelovanja in dobronamernega vzdušja. Župan občine Škofja Loka, mag. Miha Ješe Zbiramo humanitarno pomoč za oškodovancev silvestrskem požaru na Mestnem trgu! Na silvestrovo je v mansardnem stanovanju na Mestnem trgu št. 35 izbruhnil požar, ki so ga uspešno pogasili gasilci. V požaru sta bili popolnoma uničeni dve stanovanji, dve stanovanji pa močno poškodovani. V teku je že sanacija povzročene škode. Občina Škofja Loka se je aktivno vključila v izvajanje ukrepov omilitve posledic požara in skupaj z vsemi dobrodelnimi organizacijami v občini začela zbirati prostovoljna humanitarna sredstva za stanovalce Mestnega trga, ki so utrpeli škodo v silvestrskem požaru. Vse občane občine Škofja Loka in vse ljudi dobre volje tako pozivamo na pomoč. Humanitarna sredstva lahko nakažete na poseben transakcijski račun, ki je odprt pri Rdečem križu Slovenije, Območno združenje Škofja Loka: Naslov: RKS - OBMOČNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA, Kidričeva cesta 1, 4220 Škofja Loka. Račun je odprt pri Gorenjski banki: TRR: SI56 0700 0000 0187 397 SKLIC: 00 235 NAMEN: POŽAR NA MESTNEM TRGU ŠK. LOKA 6 Januar 2015 Druga redna seja občinskega sveta škofjeloške občine Kadrovska imenovanja Druga seja občinskega sveta je minila predvsem v luči kadrovanja oz. imenovanja članov odborov in komisij. Uvodoma so svetniki potrdili mandat Roku Primožiču (Miha Ješe in prijatelji Loke), ki je zaradi nezdružljivosti funkcij svetnika in župana nadomestil mag. Miha Ješeta v svetniških vrstah. Sledila je sprememba sklepa o ustanovitvi, pristojnosti in sestavi odborov in komisij, s katerim so spremenili število članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z enajst na trinajst. Svetniki SLS, NSi, Komunalna lista in SMC so glasovali proti (IDS se je glasovanja vzdržal) z argumentacijo, da enajstčlanska sestava odraža sorazmerno zastopanost vseh strank oz. list ter da je povišanje na trinajst članov nepotrebno. Predlog je bil v nadaljevanju (povišanje na trinajst članov) sprejet s šestnajstimi glasovi za in desetimi proti. Sledilo je imenovanje članov odborov in komisij, pri čemer velja povedati, da statutarno pravna komisija ni bila imenovana, ker niso prejeli dovolj predlogov. Prav tako niso potrdili nadzornega odbora, saj za vse kandidate svetniki niso vedeli, ali izpolnjujejo zahtevane pogoje za izobrazbo in izkušnje po statutu. Župan mag. Miha Ješe se je strinjal, da se predlog dopolni z manjkajočimi podatki in šele nato glasuje o njem. V nadaljevanju so svetniki ime- novali člane odbora za družbene dejavnosti, odbora za gospodarske javne službe, odbora za cestno infrastrukturo in prometno varnost, odbora za gospodarske dejavnosti, obrt, turizem in kmetijstvo, odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in prenovo ter odbora za opremljanje stavbnih zemljišč, gospodarjenje z nepremičninami in stanovanjsko gospodarstvo. V pobudah in vprašanjih so svetniki med drugim omenili dotrajanost vodovoda v Podlubniku in posledično izgube pitne vode; dali pobudo, da bi med uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona kot obvoz uporabili traso poljanske obvoznice; opozorili, da manjkajo strešniki na obzidju Loškega gradu itd. Na koncu so soglasno sprejeli sklep, ki ga je predlagal Tomaž Paulus (SLS), in sicer da občinska uprava redno obvešča svetnike o projektu izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, gradnji poljanske obvoznice, južne dovozne ceste v industrijsko cono Trata ter o obnovi mostu v Mednem oziroma gradnji štiripasovnice Jeprca–Stanežiče. Klavdija Škrbo Karabegović Tretja redna seja občinskega sveta škofjeloške občine V prvem branju sprejet proračun za leto 2015 Povečanje kapitalske naložbe v Kino Sora – Poročilo o izvajanju projekta Škofjeloški pasijon 2015 – Urbanistična delavnica za Livado Žovšče Na začetku so se svetniki posvetili kadrovskim zadevam. Tako so v nadzorni odbor imenovali Anico Frelih, Dejana Meterca, Mino Triplat, mag. Aleksandra Igličarja, Simona Zupanca, mag. Matjaža Čepina in Stanislava Praprotnika. V nadaljevanju so imenovali še člane statutarno pravne komisije ter dva dodatna člana v komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Čeprav so svetniki sicer dali soglasje k razrešitvi direktorja Zavoda za šport Škofja Loka Aleša Murna, ki je sam dal pismeno odpoved, so izrazili bojazen, da je to storil »zaradi pritiskov in da bi bilo prav, da svoje stališče predstavi tudi njim«. Med pobudami in vprašanji svetnikov je slednje med drugim zanimalo, ali odpadke res vozijo v Puconce, kako imajo urejene sanitarije brezdomci, kaj je novega glede premestitve bazne postaje v Retečah itd. Prav tako so sprejeli sklep, da se problematika Zavoda za šport uvrsti na dnevni red naslednje občinske seje. ter razširili območje za pešce na skrajno zahodnem delu Blaževe ulice do konca otroškega igrišča ter na skrajnem vzhodu oziroma zaključku Cankarjevega trga proti Spodnjemu trgu. Vodja projekta Škofjeloški pasijon 2015 Matej Mohorič Peternelj in režiser Milan Golob sta podrobneje poročala o pripravah na pasijon. Računajo, da bodo do konca februarja prodali tri četrtine vstopnic. Nekaj več časa so se svetniki zadržali pri stališčih do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in obravnave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Livada Žovšče. Omenjeni OPPN je bil sicer junija lani v prvem branju sprejet. Kot je pojasnila vodja oddelka za okolje in prostor na občini Škofja Loka Tatjana Bernik, so v času javne razgrnitve in obravnave prejeli petinšestdeset pripomb, pri čemer se je pokazalo, da so interesi zelo različni (eni bi takoj gradili, drugi kasneje, Sledila je prva obravnava proračuna za leto 2015. Direktorica občinske uprave Špela Justin je poudarila, da je predlog proračuna nastal v času zelo zaostrenih razmer. »Stanje je resno. Likvidnost je slaba. Naše glavno vodilo je bilo, da se vsi odhodki, ki res niso nujni, znižajo na minimum,« je še dejala Justinova. Predvideni prihodki občine so 39,1 milijona evrov, odhodki pa 38 milijonov evrov, od česar 13,6 milijona evrov predstavljajo tekoči odhodki, 24,4 milijona evrov pa investicijski odhodki. Odplačali bodo približno milijon kredita, novo zadolževanje pa ni predvideno. Občina bo na koncu leta 2015 zadolžena 12,3 milijona evrov oziroma 540 evrov na prebivalca. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli sklep, s katerim bodo dokapitalizirali podjetje Kino Sora s 60 tisoč evri. Delež občine v Kinu Sora se bo tako povečal z 31,7 odstotka na dobrih 45 odstotkov. Nato so se seznanili še z oceno škode po oktobrskih poplavah 7 spet tretji nikoli oz. bi želeli, da je to kmetijsko zemljišče …). Tako se je izoblikoval predlog, da bi organizirali urbanistično delavnico. »Pred nadaljevanjem postopka priprave OPPN je treba uskladiti različna mnenja in interese v prostoru. Do tega bomo najlažje prišli s pomočjo urbanistične delavnice, s katero bomo pridobili več različnih rešitev urejanja tega območja. Cilj izvedbe delavnice je pridobiti vsaj tri urbanistične rešitve, ki jih bo možno medsebojno primerjati in med njimi izbrati tisto, ki bo podlaga za nadaljnjo izdelavo OPPN. Delavnico bo organizirala in financirala občina,« je še povedala Bernikova. Svetniki so imeli pomislek, da se na omenjenem območju še dolgo ne bo gradilo in bo 'tam še dolgo rasla trava'. Bernikova je odgovorila, naj bi že junija javnost seznanili z rezultati urbanistične delavnice, nato pa lahko postopek hitro steče naprej. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2015 Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom Leto priprave projektov V letu 2015 zaključek velikih projektov in čas za projektiranje novih – Nova finančna perspektiva usmerjena v ljudi – Tudi izgradnja malih kanalizacijskih sistemov bo sofinancirana – Nadgradnja mestnega potniškega prometa odvisna od števila potnikov Ob koncu leta ponavadi delamo rezime preteklega dela. Kako ste zadovoljni z letom 2014? Zaključujemo leto, ki je bilo v občini Škofja Loka prelomno iz dveh razlogov. Imeli smo res izredno veliko investicij in nekateri predvideni viri še niso bili zanesljivi, tako da je bilo treba veliko koordinacije, usklajevanj, dogovorov znotraj občinske uprave in s številnimi izvajalci. Ravno zato lahko upravičeno rečemo, da je bilo leto 2014 izjemno uspešno. Dejansko so bile investicijske naloge tako obsežne, da smo jih obvladovali res z velikim prizadevanjem pri organizaciji, izvedbi in še posebej glede finančnega vidika. Leto smo zaključili in za sabo imamo skoraj v celoti urejeno primarno kanalizacijo, večji del primarne vodooskrbe, zaključena je večina sekundarnih vodov na področju starega mestnega jedra, Trate, Stare Loke in okoliških vasi. Polovično je zaključena tudi sekundarna ureditev Godešiča in Reteč ter približno polovica tudi v Puštalu. Poleg tega je v sklepni fazi največja državna investicija na cestah, to se pravi južna loška obvoznica, pri kateri je prva etapa dokončana, v drugi etapi pospešeno betonirajo obok predora, na tretji etapi pa je že položena spodnja groba plast asfalta. Poleg tega je nekje do polovice izkopana južna dovozna cesta v industrijsko cono na Trati, v celoti pa je zaključen Cankarjev trg. To je že dokončana investicija, ki nas je pospremila tudi v novoletno rajanje in res lahko rečemo, da smo dobili urejeno in lepo območje starega mestnega jedra. Vemo, da je zaradi velikih projektov, ki tečejo, občinski proračun kaj hitro prazen, pa vendarle, izvedbe katerih projektov se lahko nadejamo v letu 2015? V letošnjem letu pričakujemo dokončanje vseh velikih projektov, ki smo jih izvajali zadnjih nekaj let, in sicer konec prvega polletja zaključek ureditve porečja Sor, se pravi kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav; konec avgusta odprtje južne obvoznice s predorom pod Stenom; v jeseni zaključek ureditve porečja Sor na področju vodooskrbe (dokončanje izgradnje in pridobitev uporabnega dovoljenja za vse nove primarne vodovode); dokončanje vseh manjkajočih kanalizacij v Retečah, Godešiču in na Puštalu; in seveda jeseni dograditev južne dovozne ceste v industrijsko cono, ki bi morala biti dokončana že v letu 2009 in jo bomo s šestletno zamudo v letu 2015 umestili in s tem razbremenili železniški prehod na Trati. Ne smemo pozabiti na še eno veliko delo, ki je v polnem teku, to je izvedba Škofjeloškega pasijona, na katerem pričakujemo čez trideset tisoč obiskovalcev, med njimi tudi pomembne častne goste. Glede na to, da bomo namenjali sredstva zlasti za največje projekte, bo letos predvsem čas za projektiranje novih projektov za naslednja leta. Med temi je vsekakor najpomembnejša izdelava projektov za poplavno varnost območij v Škofji Loki – pričakujemo, da bo prva faza ureditve protipoplavne zaščite v Puštalu že končana. V sklepni fazi so projekti za severno obvoznico, se pravi od Podlubnika do Starega dvora. Poleg tega bodo v pripravi tudi študije izvedljivosti meddruštvenega centra ter projekt in pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev Loškega gradu (fasade, podstrešja). Pospešena dela na Poljanski obvoznici Za katere projekte pa upate na evropska sredstva? Kot smo že omenili, v letu 2015 finančno ne bomo zmogli nobenega novega večjega projekta. Začela pa se je nova finančna perspektiva in začeli bomo iskati partnerje za nove projekte, ki jih bomo realizirali v prihodnjih letih na področju ureditve starega mestnega jedra, na področju varčne rabe energije, ureditve vaških jeder in priprave na izgradnjo 8 malih kanalizacijskih sistemov. Nova finančna perspektiva je usmerjena predvsem v ljudi, se pravi v človeške vire, tako da računamo, da bomo dobili investitorja v hotelske zmogljivosti, ki bo lahko iz tega naslova pridobil tudi dodatna nepovratna sredstva, pri čemer velja ponovno poudariti, da bo občina samo aktivno sodelovala, ne bo pa neposredno investitor. Predvidevamo tudi določeno pomoč pri gospodarstvu, to se pravi predvsem zaposlovanje mladih (coworking center, inkubator – se pravi razne oblike sodelovanja zlasti s težje zaposljivimi ali nezaposlenimi osebami), boljše sodelovanje z gospodarstvom in izobraževalnim sistemom (predvsem imam v mislih medpodjetniški izobraževalni center, ki je že dobro vpet v loško gospodarstvo); tukaj bomo aktivno sodelovali tudi na mednarodnem področju z državami, s katerimi bi naša podjetja povečala obseg poslovanja itd. glede pridobitve služnosti. Takoj ko bodo slednje pridobljene, bomo šli v projektiranje kanalizacijskih sistemov. Za to imamo časa približno dve leti, tako da bomo v letu 2017, ko bo občina spet investicijsko sposobna, šli v izgradnjo, ker bo treba del te infrastrukture sofinancirati. Skušali bomo dobiti nepovratna evropska oziroma državna sredstva. V primeru, da nam to ne bi uspelo, bomo poskrbeli, da bodo tudi ti občani deloma sofinancirani iz občinskega proračuna. Po obronkih občine ste predstavili možnosti izgradnje manjših kanalizacijskih omrežij. Kaj sledi zdaj? V letu 2014 smo predstavili predlog projektov v vseh petnajstih zaselkih, kjer predvidevamo izgradnjo malih kanalizacijskih omrežij. Občani zdaj morajo preveriti, ali so trase, ki so bile predstavljene, tudi primerne, in se dogovoriti Vsak večji gradbeni projekt mora imeti svojega nadzornika. Občane zanima, ali je kdo zaradi slabo opravljenega dela (in kje) že nosil posledice. Prav tako jih zanima, kako poteka izbor nadzornikov. Vlogo in naloge nadzora gradnje določa zakon o graditvi objektov. Pri izbiri nadzornika je poleg določil tega zakona treba upoštevati tudi pravila javnega naročanja. V Podlubniku prihaja do okvar na javnem vodovodu in posledično do izgube pitne vode. Kdaj bo saniran tudi ta del? Ta težava ni prisotna samo v Podlubniku, so še nekateri deli starega vodovodnega omrežja, ki so potrebni zamenjave. Žal smo dobili nepovratna sredstva samo za primarne vode, to so pa sekundarni in zaenkrat bomo samo odpravili napake. Predvidoma bo ta del saniran leta 2016. Januar 2015 V postopku razpisa se določijo reference, ki jih mora nadzornik izpolnjevati, konkretne obveznosti so nato določene s pogodbo. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, občina do zdaj ni uveljavljala kakršnekoli odgovornosti strokovnega nadzora. Zahtevali pa bomo odškodnino pri pripravljalcu programa za obnovo vrtca, ker pri pripravi investicijskega elaborata ni upošteval celotne površine. Nadzor iščemo podobno kot izvajalce z javnim razpisom in izbran je tisti, ki je najugodnejši in predvsem, ki ima dobre reference, saj je najbolj važna kvaliteta. Glavni projekti, ki jih imamo, imajo dobre nadzornike in smo z njimi zadovoljni. Poleg tega smo pri večini projektov uvedli tudi posebni t. i. supernadzor, ki nadzira še nadzornike. Zakon tega sicer ne predvideva, ampak pri nas to uporabljamo. Referenčni projekt je obnova Cankarjevega trga. Te investicije smo se res lahko lotili strateško, ker je bila v celoti izvedena v okviru iste vodstvene skupine, tako da so bili zadovoljni prebivalci, izvajalci in investitor. Računamo, da bomo na tak način delali tudi ostale investicije. Drugačen primer so investicije ureditve porečja Sor, ki so bile izvedene na podlagi predhodno pripravljenih projektov. Projektiranje pa je bilo v glavnem že predhodno določeno z OPPN. Bistvo je, da bomo do vseh novih investicij pristopali strateško; to pomeni, da bomo pred razpisom že dali točne razpisne pogoje, kaj pravzaprav rabimo. To pomeni, da ko bomo pridobili gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega bomo potem razpisali izvedbo, se pravi poiskali izvajalca, tega projekta ne bomo več menjali. Tak, kot je bil zastavljen, mora biti izveden. Po drugi strani moramo poskrbeti za kvalitetnega nadzornika in seveda tudi za supernadzor, ki poskrbi za to, da je nadzornik dejansko kakovostno in kvantitativno dobro opravil svoje delo. Poleg tega je pri investicijah (kot na primer pri Cankarjevem trgu) aktivna tudi posebna investicijska skupina, ki spremlja investicijo. Dejavnosti bodo vezane predvsem na osveščanje prebivalcev. Vzpostavili smo spletno stran Loško ekološko, na kateri želimo ažurno objavljati zanimive informacije s področja varstva okolja in vabila na dogodke. Računamo, da bomo obseg in kvaliteto javnega prevoza povečevali in nadgrajevali vsako leto. Seveda je to odvisno od tega, ali bodo ljudje nove linije uporabljali. Hvaležni smo za vsako pobudo. Ne bo problema urediti začasne vzorčne linije, vendar bo morala imeti potnike. Bistvo je, da s širitvijo javnega prevoza ne povečujemo sredstev za sofinanciranje – z večjim številom potnikov na obstoječih linijah moramo uvajati nove linije za ista proračunska sredstva. Pomemben projekt ali celo gibanje, kot ste se sami izrazili, je tudi Loško je ekološko. Katere aktivnosti v okviru le-tega nameravate izvesti? Program projekta Loško je ekološko bo v letu 2015 vezan na tematiko podnebnih sprememb v povezavi s prostorskimi politikami, energetska sanacija javnih stavb (OŠ Ivana Groharja, OŠ Cvetka Golarja in preureditev podružnične šole v Retečah, kjer bomo pridobili tudi nove prostore za vrtec), energetski pregledi in vzpostavitev energetskega knjigovodstva. Občane zanima, kdaj bo končno asfaltiran odsek ceste čez Gorajte (ob Groharjevem naselju). Pri pripravi ceste se je izkazalo, da je tam nujno treba narediti dodatni meteorni kanal, saj (še posebno v deževnem obdobju) obstoječa kanalizacija ne uspe počrpati vse vode. Narediti torej moramo nov meteorni vod v Starološki potok, za kar je dokumentacija že pripravljena, vendar so problem finance. Računamo, da bo projekt dokončan do konca leta. Šele ko je urejena kanalizacija, je tudi smiselna asfaltna preplastitev. Kakšno je vaše sporočilo občanom ob novem letu? Vsem občankam in občanom se najlepše zahvaljujem za sodelovanje v letu 2014. S skupnimi močmi smo res ogromno naredili. Ob tem se še posebej zahvaljujem vodstvu občinske uprave in obema podžupanoma. Leto 2014 je bilo v izvedbenem in organizacijskem smislu izjemno zahtevno, a smo dokazali, da se s skupnimi močmi da vse urediti. Tudi naprej si želimo takšnega sodelovanja. Občanke in občane pozivam, naj svoje želje, pripombe in vprašanja naslavljajo na občinsko upravo. Trudili se bomo odgovoriti v čim krajšem času, seveda pa moramo pri tem paziti, da bomo spoštovali javni interes in po drugi strani, da javni interes ne bo krnil pravic posameznika. V letu 2015 sem prepričan, da bomo naše sodelovanje še nadgradili, da bomo vsi občanke in občani ponosni, da živimo v Škofji Loki in da bomo lahko rekli, da je naše mesto, naša občina tudi s pomočjo vsakega posameznika boljša, da se kakovost življenja in s tem zadovoljstvo vseh naših prebivalcev povečujeta. Vsem želim srečno, zdravo, uspešno novo leto in sodelujmo še bolje. Klavdija Škrbo Karabegović Center RitmoLoko, sobota, 17. januar 2015, 15:30 – 19:30 Spodbudite življenjsko energijo, upočasnite staranje in vrnite telesu vitalnost in dobro počutje! Naučite se vaj, s katerimi boste ohranili prožnost telesa in duha. Tibetanski obredi so jogijski sistem petih različnih kombinacij telesnih položajev v gibanju, ki so ga razvili tibetanski menihi pred več kot 2000 leti. Obredi oz. vaje so znani po tem, da obrnejo proces staranja in prinašajo še mnogo drugih koristi. So preprosti, nauči se jih lahko vsak in poleg pomlajevanja tudi razstrupljajo, prinašajo boljši spomin, izgubo odvečne telesne teže ter mlajši videz in počutje. Navdušili so že milijone ljudi po vsem svetu. Vsebina delavnice • Predstavitev tibetanskih obredov, njihov pomen, prednost in način delovanja na telo. • Režim prehranjevanja, ki podpira učinke tibetancev. • Ogrevalne vaje. • Praktična predstavitev vsakega od petih obredov, dihanje, ključni elementi za pravilno in varno izvedbo • Prilagoditve omejenim fizičnim sposobnostim. • Samostojno praktično izvajanje tibetanskih obredov pod nadzorom voditeljice. Pristop voditeljice je individualen. Vsak od udeležencev osvoji znanje, ki je potrebno, da lahko takoj začne pravilno in varno izvajati tibetance samostojno. Naučite se pravilnega gibanja, poravnave telesa, kako zgraditi trdno osnovo telesa, kontrole gibov in kako varovati svojo hrbtenico in sklepe. Delavnica je primerna tako za tiste, ki se s tibetanskimi vajami še niste srečali, kot za tiste, ki želite poglobiti znanje in preveriti pravilnost izvajanja. Zaradi individualne narave dela na delavnici je število mest omejeno. Prijavite se zdaj in si zagotovite svoje mesto v skupini. Prijave sprejemamo na recepciji centra RitmoLoko, Kidričeva 75, Škofja Loka, 041 710 310 | [email protected] | www.ritmoloko.si 9 Januar 2015 Do osemdeset delavcev na poljanski obvoznici Kljub zimskim razmeram se določena dela na trasi poljanske obvoznice izvajajo nemoteno. Kot zagotavljajo na Direkciji RS za ceste, dela na obvoznici potekajo skladno s terminskim načrtom, kar pomeni, da bodo zaključena v predvidenem roku, torej letošnjega avgusta. Vremenske razmere sicer delno vplivajo na potek del na trasi ceste izven predora, to pomeni, da zaradi vlage in nizkih temperatur v tem obdobju ni mogoče izvajati nekaterih del, kot so npr. hidroizolacije, zaključne asfaltne plasti, talne označbe ipd. »Dela v samem predoru pa v tem trenutku potekajo nemoteno. Izkopna dela v predoru in reševalnem rovu so izvedena, v predoru se izvaja betoniranje oboka. Do zaključka del v predoru je treba izvesti še notranjo oblogo, voziščno konstrukcijo, južni portal ter električne in strojne inštalacije. Na trasi ceste je treba izvesti še zaključna gradbena dela na objektih (robni venci, hidroizolacija) ter položiti zaključno plast asfalta in namestiti prometno opremo ter signalizacijo. Na trasi dela izvaja skupno od sedemdeset do osemdeset delavcev, od tega je približno petdeset gradbenih delavcev, ostali pa so strojniki, šoferji, delovodje. Dela bodo zaključena v pogodbenem roku, to je avgusta 2015. Sredstva za izvedbo projekta so zagotovljena,« so sporočili z Direkcije RS za ceste. Klavdija Škrbo Karabegović Predor Sten – betoniranje notranjega oboka Kakšno je stanje na loškem nepremičninskem trgu? Geografska lega Škofje Loke, bližina večjih središč, povezava s sosednjimi kraji … so le nekateri izmed dejavnikov, ki privabijo ljudi v Škofjo Loko. Po podatkih nepremičninske agencije Loka nepremičnine je loški okoliš – kljub nekaterim infrastrukturnim problemom – še vedno zanimiva in iskana lokacija. Majhno število novogradenj V primerjavi z lanskim letom je povpraševanje po nepremičninah na škofjeloškem območju ostalo na enaki ravni. Še vedno je največ povpraševanja po manjših stanovanjih (eno- in dvosobnih) in zemljiščih, ki so komunalno urejena in zazidljiva. Zmanjšala se je prodaja starejših hiš, ki so doživele največji padec cen. Že več desetletij se škofjeloški nepremičninski trg srečuje s pomanjkanjem novih gradenj. Tudi v času množičnih novogradenj po Sloveniji je bilo le-teh na območju naše občine bistveno manj kot drugod. Večina novih gradenj je v tem času našla lastnika, v kolikor je bila cena primerna glede na lokacijo in funkcionalnost. Nedokončanih gradenj na območju Škofje Loke ni veliko, gre le za nekatere posamezne primere. V današnjih časih se investitorji zaradi negotovih razmer na trgu težje odločajo za izvedbo večjih projektov. Ugodna cena privlači kupce V primerjavi s sosednjimi občinami, predvsem Kranjem in Medvodami, so cene v Škofji Loki sorazmerno primerljive. Pri nekaterih vrstah nepremičnin je bil padec cen bistveno manjši kot v sosednjih občinah. Cene v Škofji Loki in okoliških okrajih so v povprečju bistveno višje od tistih v Selški in Poljanski dolini. Cene trenutno po besedah nepremičninske agencije še ne naraščajo, še več, glede na obdobje zadnjih desetih let so le-te nižje. Nižjo vrednost na trgu dosegajo predvsem starejše nepremičnine, ki so potrebne temeljite obnove in velikih finančnih vložkov. Poleg tega cene padajo z oddaljenostjo od upravnih in občinskih središč. Najpogostejši razlog za prodajo je selitev iz manjše v večjo nepremičnino, pa tudi nenaseljenost objekta, ki lastniku prinaša le stroške. V agenciji pa poudarjajo, da nepremičnine z ugodnimi cenami vedno najdejo kupce. Na žalost je ostalih alternativ za reševanje stanovanjskega problema mladih družin po mnenju nepremičninske agencije trenutno le za vzorec. Mlade družine, novo stanovanje Z gospodarsko rastjo se bo začela izboljševati situacija tudi na področju nepremičnin. Trg se bo le počasi odpiral, začelo se bo graditi in kupovati, vendar pa bo ta trend postopen. Prišlo bo tudi do večjih razlik med starejšimi nepremičninami, kjer se pričakuje poudarek na manjši porabi energije in namembnosti le-teh. Pri novejših nepremičninah bo poleg naštetih stvari treba prisluhniti novim generacijam, ki bodo s svojo življenjsko filozofijo potrebovale nepremičnine, skladne z njihovim načinom življenja v prihajajočih desetletjih. Nika Arsovski Po mnenju nepremičninske agencije je kvaliteta bivanja na sorazmerno visoki ravni v naseljih za Kamnitnikom, ob Partizanski cesti in v Groharjevem naselju. Izven centra pa so zanimive lokacije tudi v smeri proti Kranju – Sveti Duh, Virmaše ... in proti Ljubljani – Frankovo in Hafnerjevo naselje, Godešič, Reteče … Mlade družine so v današnjem času v precej neprijetnem položaju, saj se najprej srečujejo z reševanjem svojega ekonomskega položaja, nato pa še s stanovanjskim problemom. Posojila so za mnoge mlade družine težko dosegljiva, na pomoč jim lahko priskočijo le sorodniki. 10 Situacija v letu 2015 Januar 2015 Projekti, ki v okolju puščajo sledi Pred Razvojno agencijo Sora je leto, v katerem bodo zaključili stare in pridobivali nove projekte. V prvi polovici leta bodo dokončali projekt urejanja porečja Sore in začeli z izvajanjem turistične strategije za širše območje Škofje Loke. Ta mesec so odprli tudi podjetniški inkubator in coworking center Lokomotiva. Ureditev porečja Sore se zaključuje Največji projekt, ki ga vodijo na agenciji in ki združuje štiri občine, je urejanje porečja Sore. »Projekti so po moji grobi oceni devetdesetodstotno končani. Zaključevali se bodo v prvi polovici letošnjega leta,« pravi direktor Razvojne agencije Sora Rok Šimenc. Veliko dela so po njegovih besedah imeli zlasti pri drugem delu projekta, oskrbi s pitno vodo: »Ogromno smo se usklajevali z ministrstvom za okolje in prostor. Pridobivanje državnih sredstev je trajalo pet let, tako da smo šele lani začeli delati na tem delu projekta, ki je sicer potekal gladko.« Ta mesec se odpira Lokomotiva Lansko jesen je agencija skupaj z Občino Škofja Loka zasnovala podjetniški inkubator in coworking center Lokomotiva. Kot pravi Šimenc, je to eden od projektov, s katerim bo Škofja Loka postala podjetništvu bolj prijazno okolje: »Po drugi strani pa poskušamo spremeniti trend, ki se pojavlja v zadnjih letih – brezposelnost mladih.« Šimenc meni, da bo Lo- komotiva, v kateri so lani pripravili nekaj dobro obiskanih dogodkov in izpeljali malo šolo podjetništva, uspešno zaživela. v skupno zgodbo ustvarjalnosti,« razlaga Šimenc. Zgodbo Škofje Loke bodo povezali s Škofjeloškim pasijonom, občino Gorenja vas-Poljane s pripovedjo Cvetje v jeseni, Žiri s čevljarstvom in čipkami ter Železnike z železarstvom in čipkami. »Skozi te zgodbe želimo izdelati turistične produkte, da bodo ljudje, ki bodo prišli sem, to lahko tudi doživeli,« pravi direktor Razvojne agencije Sora. Podeljevanje ugodnih posojil Eno od področij, na katerem bodo na agenciji še naprej dejavni, je podeljevanje ugodnih posojil. »Kljub vsemu banke začetnikom in še neuveljavljenim podjetjem kreditov ne dajejo prav zlahka,« pojasnjuje Šimenc. Računa, da bomo nova posojila prek razpisa v višini 300.000 evrov začeli podeljevati marca. Pri ustvarjanju spodbudnega podjetniškega okolja v Škofji Loki po njegovem mnenju lahko veliko naredimo tudi na lokalni ravni: »Smiselno bi bilo razmisliti tudi o dajatvah, ki so vezane na občino, in razbremeniti vsaj začetnike ali investitorje.« Pasijon naj bo vedno v mestu Zgodbe oziroma legende skušajo pripovedovati tudi skozi Historial, vsakoletno kulturno-zgodovinsko prireditev v Škofji Loki. »Historial želimo razvijati tako, da bi se dogodki odvijali na različnih lokacijah po mestu in okolici,« vizijo prireditve opisuje Šimenc. Dodaja, da moramo turizem razvijati sistematično: »Ne moremo zgraditi ne vem koliko hotelov, če bi bili ti lahko prazni. Najprej moramo zgraditi turistično infrastrukturo in narediti določene turistične produkte, da bomo nekaj ponudili turistom.« Meni, da Škofjeloški pasijon ne bi smel biti prisoten v Škofji Loki le na vsakih šest let, ampak ves čas, Štiri občine, štiri zgodbe Za vse štiri občine širšega škofjeloškega območja so lani na agenciji pripravili turistično strategijo. »Turizem se zadnja leta vodi skozi pripovedovanje zgodb. Oblikovali bomo posamezno zgodbo za vse štiri občine in jih nekako povezali na primer v obliki stalne razstave. Projekt regionalne samooskrbe Že več let na agenciji razvijajo blagovno znamko Babica Jerca in dedek Jaka, s katero označujejo izdelke višje kakovosti s škofjeloškega podeželja. Ker je v Sloveniji stopnja samooskrbe po nekaterih podatkih le še tridesetodstotna, na agenciji razmišljajo o tem, kako jo dvigniti. »Na območju celotne Gorenjske želimo pripraviti regijski projekt samooskrbe ter lokalno pridelano hrano in jedi najprej pripeljati v javne ustanove,« pripoveduje Šimenc. Dodaja še, da bo proračun Lokalne akcijske skupine (LAS) Loškega pogorja, ki izvaja projekte za razvoj podeželja, v novi finančni perspektivi trikrat večji. Lani je LAS končal s projektom Moj eko vrt, ki je bil namenjen temu, da bi bili vrtovi in na njih pridelana hrana čim bolj ekološki. Pred mesecem dni je uspešno zaključil tudi projekt Bogastvo babičine skrinje, katerega rezultat je devetindvajset kostumov za dve folklorni skupini. Luka Mlakar Zaposlimo PRODUKTNEGA VODJO na področju založništva. Pogoji: najmanj srednješolska izobrazba, komunikativnost, sposobnost vodenja projekta, ki vključuje najbolj prestižne blagovne znamke, sposobnost koordinacije in vodenje prireditev ter sposobnost dela s ključnimi kupci. Poleg tega pričakujemo osebno urejenost in poznavanje področja mode. Prednost bodo imeli kandidati, ki obvladajo področje družbenih omrežij. Pisne prijave pošljite do 17. 1. 2015 na naslov: Freising d.o.o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka ali na elektronski naslov: [email protected]. 11 Januar 2015 Gospodarski objekti na Trati čakajo na nove lastnike Trata je včasih veljala za gospodarsko bolj razvit predel Škofje Loke, danes pa nekateri industrijski in poslovni objekti ob Kidričevi cesti samevajo, čakajo na nove lastnike ali pa se oddajajo v najem. Razlogi za takšno stanje so različni: od optimizacije poslovanja do propadanja določenih gospodarskih panog in stečajev nekdaj uspešnih podjetij. Propad Viator & Vektor Logistike in Loških tovarn hladilnikov (LTH) je zagotovo vplival na gospodarsko podobo tega območja. Nekdanji objekti Viator & Vektor Logistike v zadnjem času dobivajo nove lastnike. »Zelo uspešno smo prodali dve največji nepremičnini, in sicer staro in novo skladišče ter servisne delavnice in poslovne prostore na Kidričevi cesti,« je zadovoljen stečajni upravitelj Anton Jagodic. Dodaja, da so se objekti prodali po razmeroma dobrih cenah, izpostavlja pa predvsem prodajo 2888 kvadratnih metrov velikega servisnega centra: »Servisne delavnice so se prodale po precej višji ceni od izklicne, ki je bila 1,95 milijona evrov.« Za 3,4 milijona evrov z DDV je servisni center kupil Avto Krka. To podjetje je že pred dvema letoma na javni dražbi za 367.000 evrov kupilo Viator & Vektorjevo asfaltirano parkirišče za tovorna vozila. Schenker kupil obe skladišči Antonu Jagodicu je na javni dražbi kot celoto uspelo prodati tudi starejše regalno in novo visokoregalno skladišče. Za 4,5 milijona evrov ju je kupilo logistično podjetje Schenker. V začetku decembra se je iztekel tudi rok za zbiranje zavezujočih ponudb za parkiri- šče za osebna vozila na Kidričevi 56. Stečajni upravitelj je že izbral najboljšo ponudbo: »Pri tej prodaji čakamo le še na potrditev sodišča, ostale nepremičnine, med drugim travnik in manjša poslovna stavba z vratarnico, pa se bodo prodajale po novem letu,« pojasnjuje Jagodic. Postopek zbiranja zavezujočih ponudb za 380 kvadratnih metrov velik travnik se izteče 24. januarja, izhodiščna cena pa bo 140.000 evrov. 507 kvadratnih metrov velika poslovna stavba s skladiščem in opremo se bo prodajala po izhodiščni ceni 241.000 evrov, vendar mora sodišče prodajo v obliki postopka zbiranja zavezujočih ponudb še potrditi. Skladišče na Kidričevi cesti bo Mercator skušal prodati. (Foto: Luka Mlakar) obliki postopka nezavezujočega zbiranja ponudb. Sodišče je obe ponovitvi v tej obliki tudi odobrilo,« pojasnjuje Taljat. Na vprašanje, ali kupci čakajo, da bodo cene objektov padle, Taljat odgovarja, da to nedvomno pričakujejo: »Nekaj kandidatov se pojavlja, precej pa je tu razmišljanja, v katerem trenutku vstopiti v nakup. Vsakdo želi kupiti nepremičnine čim bolj poceni, mi pa se trudimo, da jih prodamo čim dražje.« Dodaja, da lahko objekte v primeru nezadovoljivih ponudb prevzame upnik. Slednji se lahko odloči, ali jih bo prodal ali jih bo oddajal v najem. Sodišče odobrilo ponovitev prodaje Od nepremičnin propadlega LTH je bila na zadnji javni dražbi prodana le kuhinja z menzo. Postopek te prodaje je po besedah stečajnega upravitelja Dušana Taljata v zaključni fazi, medtem ko je prodaja nadstreška oziroma manjšega dela tovarniške hale v začetni fazi. Nova upravna zgradba z opremo in dvoriščem (izklicna cena je bila 273.600 evrov) in glavna tovarniška hala novega lastnika nista dobili. »Sodišču smo predlagali ponovitev obeh prodaj, in sicer v Neuspešna prodaja Šeširjeve stavbe Upravno zgradbo in proizvodno halo na Trati že dve leti neuspešno prodaja Šešir. »Pojavljajo se trije zainteresirani kupci, ki bi kupili celotno stavbo. Mogoče čakajo na to, da bodo cene še padle ali pa trenutno ni pravi čas za prodajo,« pravi direktor Šeširja Miroslav Pinterič. Da ne bi bila celotna stavba prazna, proizvodne prostore oddajajo, medtem ko pisarne samevajo. Ker 95 odstotkov Šeširjeve proizvodnje poteka na Spodnjem trgu v Škofji Loki, so v primeru resnega kupca objekt pripravljeni izprazniti v treh tednih. »Ko enkrat zapustiš stavbo, je katastrofa. Eno Servisni center propadle Viator & Vektor Logistike bo prevzela Avto Krka. (Foto: Luka Mlakar) 12 nadstropje smo že izpraznili in zdaj moramo vsakih štirinajst dni zračiti ter vzdrževati stavbo, da se ne bi delala škoda,« razlaga Pinterič. Najem kot (začasna) rešitev Del praznih prostorov oddajajo tudi v Gorenjski predilnici. »Veliko teh prostorov se je že prodalo, ostale pa oddajamo v najem, večinoma skladiščnikom,« je povedal vodja energetike in vzdrževanja v Gorenjski predilnici Janez Berčič. Točnega števila teh objektov ne pozna, prostorov pa po njegovih besedah ne bodo več prodajali, ampak oddajali v najem. V poslovni enoti Alpetour Bandag najemnikom prostore oddaja tudi podjetje za zastopanje in prodajo pnevmatik Lango Plus. »Za enkrat prostore v skupni velikosti 620 kvadratnih metrov oddajamo v najem. O prodaji ne razmišljamo, ker načrtujemo, da bomo v prihodnosti še povečali lastne kapacitete,« pravi direktor Aleš Langerholc. Na vprašanje, zakaj podjetja propadajo in odhajajo iz Trate, odgovarja, da ne gre za lokalni, ampak za nacionalni problem: »Delavec je premalo plačan, država in sindikati pa preveč. Delo je preprosto preveč obdavčeno.« Eno od podjetij, ki je že pred desetimi leti zaprlo skladišče na Januar 2015 Trati, je Mercator. V objektu zraven Peksa ne deluje več nobena Mercatorjeva dejavnost ali služba. »Nekaj prostorov se oddaja v najem, celoten kompleks pa je namenjen prodaji,« pravi Tanja Durin iz Mercatorja. O umiku s Trate in prodaji zgradbe v Frankovem naselju so razmišljali tudi v Telekomu Slovenije, a se za to niso odločili. »Del objekta oddajamo, o njegovi prodaji pa trenutno ne razmišljamo,« pojasnjuje Nataša Osolnik iz Telekoma Slovenije. Jelovica še ostaja na Trati Upravno stavbo s proizvodno halo Šešir neuspešno prodaja že dve leti. (Foto: Luka Mlakar) Na Trati še vedno ostaja Jelovica. Po besedah predsednika uprav- nega odbora Gregorja Benčine je podjetje na tem območju zasnovalo Poslovno cono Jelovica, kjer v petih uspešnih podjetjih dela več kot sto zaposlenih. Benčina sicer priznava, da so proizvodnjo skoncentrirali na dveh lokacijah: »To nam zagotavlja optimalno poslovanje. S širitvijo proizvodnje v Gorenji vasi in Preddvoru smo pridobili dovolj novega prostora, da lahko v prenovljenih tovarnah uspešno proizvajamo naše izdelke.« Dodaja, da so s selitvijo prodaje in režijskih služb v Šenčur zaposlenim zagotovili boljše delovne pogoje, kot so jih ti imeli v Škofji Loki. Luka Mlakar NOVO LETO, NOVE PRILOŽNOSTI, NOV ZAGON PRIDRUŽITE SE NAM! VIDEO CYCLING PILATES ZA NOSEČNICE vsak četrtek ob 19.30 vsak torek ob 17.30 Vadba pilates je najboljša telesna podpora v celotni nosečnosti in pri porodu, saj krepi temeljne mišične skupine trebuha, hrbta in mišic medeničnega dna. Kombo – Vadba z utežmi – TRX – Step – Zumba Pilates – Joga – Zdrava hrbtenica Plesno-športni center RitmoLoko, Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka 041 710 310, [email protected], www.ritmoloko.si 13 Januar 2015 Brezposelnost je iz leta v leto nižja Škofjeloško območje ima po besedah Dubravke Furar, namestnice direktorja Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Kranj, najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti na Gorenjskem in sicer le 6,7 odstotka (Gorenjska 8,6 odstotka, Slovenija 12,3 odstotka). Po podatkih Urada za delo Škofja Loka s konca novembra 2014 je od skupaj 1217 brezposelnih 51,2 odstotka predstavljal nežnejši spol. Na omenjenem zavodu napovedujejo izboljšanje, saj je bilo v septembru 2014 na območju Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Kranj kar za 1,6 odstotka več delovno aktivnega prebivalstva kot septembra 2013. Ste tovornjakar, prodajalka ali natakar? V obdobju od januarja do novembra 2014 so delodajalci Območni službi Kranj sporočili 5388 prostih delovnih mest. Največ povpraševanja je po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcih za Najbolj pomembne so veščine iskanja zaposlitve preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcih, natakarjih, čistilcih, gospodinjskih pomočnikih oz. strežnikih, kuharjih … Brezposelnost je najvišja v predelovalnih dejavnostih, sledijo pa dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ter gradbeništvo. V javnem sektorju novih zaposlovanj ni bilo. Na Uradu za delo (v nadaljevanju UD) Škofja Loka je bilo po podatkih s konca novembra največ oseb s srednjo tehniško, strokovno ali splošno izobrazbo (31,1 odstotka). Sledijo tisti s nižjo poklicno oz. srednjo poklicno izobrazbo (25,9 odstotka) in nedokončano oz. dokončano osnovnošolsko izobrazbo (23,7 odstotka). Nekoliko manj je oseb z visokošolsko prvo stopnjo izobrazbe (9,6 odstotka) in drugo stopnjo izobrazbe (9,1 odstotka). Najmanjše število brezposelnih na UD Škofja Loka predstavljajo tisti z visokošolsko izobrazbo – magistri in doktorji znanosti (0,6 odstotka), in sicer zaradi redkosti visoke ravni izobrazbe. Dubravka Furar, namestnica direktorja Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Kranj Kako pa je z zaposlovanjem mladih? Kot pravi Dubravka Furar, mlade do trideset let obravnavajo po shemi Jamstvo za mlade. Zavod RS za zaposlovanje jim mora v štirih mesecih od prijave v evidenco zagotoviti vsaj eno ponudbo – zaposlitev, napotitev na ustrezno delovno mesto, soočenje oz. razgovor z delodajalcem ali vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja. Od januarja do konca novembra letos se je na območju UD Škofja Loka iz evidence brezposelnih odjavilo 623 mladih, od teh 63,9 odstotka zaradi zaposlitve. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je na UD Škofja Loka odstotek mladih do 24 let kar 12,2 odstotka, od 25 do 29 leta pa kar 19 odstotkov. Ta dva odstotna deleža sta najvišja v primerjavi z drugimi uradi na Gorenjskem. 14 Tako mladi, ki šele vstopajo na trg dela, kot tudi starejši, ki so se prvič znašli na njem, imajo možnost vključitve v različne oblike učenja veščin iskanja dela. Največkrat so to krajše in daljše delavnice, na katerih spoznajo delovanje trga dela ter kje in kako iskati delo. Na kranjski območni službi so brezposelne osebe vključevali tudi v tečaje štirih medpodjetniških izobraževalnih centrov, ki so razvili programe za znanja in veščine za na trgu dela najbolj iskane poklice. Pomembno je tudi izobraževanje v programih aktivne politike zaposlovanja Delovni preizkus in Usposabljanje na delovnem mestu, v katerih brezposelne osebe dobijo potrebne veščine za opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu. Omeniti je treba še delavnice s podjetniškimi vsebinami, v katere so na zavodu vključili osebe, ki imajo interes oz. idejo za ustanovitev lastnega podjetja. Delodajalci v letu 2015 napovedujejo nova zaposlovanja Cilj zavoda je krepitev sodelovanja z delodajalci tudi v prihodnjem letu. Upajo, da bo gospodarstvo ostalo vsaj na tej ravni kot letos, ko se je zaposlovalo več kot v preteklem letu in so sklenili sodelovanje z velikim številom novih delodajalcev. Nekateri delodajalci pa so v sodelovanju s pisarno za delodajalce že napovedali novo zaposlovanje v letu 2015. Nika Arsovski Januar 2015 Ogromna materialna škoda Občinska komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah je na podlagi prejetih vlog oškodovancev končala z ocenjevanjem škode na stvareh (kmetijskih zemljiščih, objektih in infrastrukturi), ki je nastala zaradi posledic jesenskih poplav 22. oktobra preteklo leto v škofjeloški občini. Skupna škoda, ki jo je skladno z metodologijo Uprave RS za zaščito in reševanje ocenila pristojna občinska komisija, znaša dobrih 1,5 milijona evrov; in sicer na kmetijskih zemljiščih 75 tisoč evrov, na uničenih objektih slabih 22 tisoč evrov, delno poškodovanih stanovanjskih in kmetijskih objektih slabih 179 tisoč evrov, škode na občinski cestni infrastrukturi in vodovodu pa je bilo za približno 1,3 milijona evrov. »Dejanska škoda, ki jo je utrpela škofjeloška občina in vključuje tudi stroške ustreznih sanacij, pa bo predvidoma znašala pet milijonov evrov,« je poudaril poveljnik civilne zaščite na škofjeloški občini Nikolaj Kržišnik. Pri tem je še poudaril, da bodo interventne stroške poravnavali iz proračunske postavke občinske rezerve, obenem pa se bo Občina Škofja Loka prijavila tudi na vse razpise, ki jih bodo za sanacijo nastale škode objavile pristojne državne službe. Naj spomnimo, v sredo ponoči, 22. oktobra 2014, je v zelo kratkem času padla ogromna količina padavin na območju občin Žiri, Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka. Vodotoki so hitro narasli in poplavni valovi na Poljanski Sori in njenih desnih pritokih so za sabo pustili pravo opustošenje. Največ škode je bilo na občinski cestni infrastrukturi, vodotokih, stanovanjskih in drugih objektih, na kmetijskih zemljiščih, sprožilo pa se je tudi veliko zemeljskih plazov in usadov. Kot smo omenili, je bilo največ škode na občinski infrastrukturi, predvsem na cestah. Tako je na lokalni cesti Visoko–Pasja Ravan ocenjena škoda 428 tisoč evrov, preko 200 tisoč evrov je škode na cesti Bodovlje–Frane–Hribovc– Kopač, na javni poti Hrastniška grapa–Drajner–Podbreznik 76 tisoč evrov itd. Poleg ocenjenih stroškov v višini dobrih 1,5 milijona evrov pa so nastali tudi interventni stroški v višini slabih 384 tisoč evrov. Klavdija Škrbo Karabegović Naj rekreativec in naj rekreativka 2014 Zavod za šport Škofja Loka je objavil še zadnje skupne rezultate 34. športno rekreacijskih iger. V kategoriji naj rekreativec – naj rekreativka je pri moških zmagal Mitja Oter, pri ženskah pa je slavila Mojca Rešek. medtem ko je drugouvrščeni Anže Žakelj za njim zaostal le za šest točk. Tretji je bil Lado Žakelj s 70 zbranimi točkami. Naj rekreativka Pri točkovanju so se upoštevali rezultati različnih individualnih športnih panog. Zmagovalec Mitja Oter je zbral 111 točk, 15 Mojca Rešek je zbrala 32 točk. Druga je bila Mojca Pečelin (20 točk), tretja pa Ana Tušek (19 točk). L. M. Januar 2015 Postanite pasijonec! Škofjo Loko bo marca vnovič napolnila procesija Škofjeloški pasijon, ki se po šestih letih vrača na ulice srednjeveškega mesta. Letošnji pasijon bo režiral Milan Golob, ki se z ekipo intenzivno pripravlja na začetek uprizoritve. Skupaj z vodjo projekta Matejem Mohoričem Peterneljem sta razkrila, kako potekajo priprave na veliko uprizoritev. Priprave na letošnji pasijon so v polnem teku. V kateri fazi se trenutno nahajate? Matej: Ker je do uprizoritve še zelo malo časa, delo poteka intenzivno tudi na promocijskem in organizacijskem področju. Vzpostavili smo dogovore z mediji, turističnimi agencijami, pobratenimi ter drugimi partnerskimi mesti in drugimi organizacijami, s pomočjo katerih bomo v Škofjo Loko povabili goste iz Slovenije in tujine. Organizacijske ekipe intenzivno polnijo svoje vrste, pa tudi romarji iz Prosvetnega društva Sotočje se že pripravljajo na drugi del Romualdove poti iz Celja do Škofje Loke. Koliko nastopajočih bo sodelovalo pri letošnjem pasijonu in kakšno bo število prostovoljcev? Milan: V posamezni uprizoritvi bo predvidoma nastopalo okoli osemsto nastopajočih. Dejansko število nastopajočih v vseh terminih pa je še nekaj višje zaradi rezerv in zamenjav. Matej: Nastopajočim je treba prišteti še prostovoljce, ki pomagajo pri izvajanju posameznih organizacijskih služb, tako da bo vseh sodelujočih okoli tisoč sto. Ob tej priložnosti se seveda zahvaljujemo vsem sodelujočim in ostalim, ki kakorkoli prispevajo k uspešni izvedbi naslednje uprizoritve. Kako pride do izbora nastopajočih? Milan: Že v začetku sem zaradi ljubiteljske in prostovoljne nravi Škofjeloškega pasijona privzel načelo, da vsi nastopajoči iz uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2009 lahko zasedejo svoje vloge tudi v letu 2015. Popolnitve svojih vrst so predlagali vodje igralskih skupin, nekaj pa sem jih predlagal tudi sam. Kako je z izposojo kostumov, opreme? Milan: V pasijonskem taboru veljajo posebna etika dela in nekatera nepisana pravila, ki se jih v duhu spoštovanja pasijonskega duha poskušamo držati vsi sodelavci. Tako načeloma ne izposojamo kostumov in opreme za namene in priložnosti v medpasijonskem Sodelavci v pasijonski pisarni od leve proti desni: Matej Mohorič Peternelj, Kitka Koprivnikar, Alenka Golob, Nada Triller in režiser Milan Golob uprizarjanju t. i. Kokaljevega Škofjeloškega pasijona, ki pomeni sodobno vsebinsko in scenografsko ter kostumsko upodobitev Romualdovega teksta. Znotraj tega sodobnega uprizoritvenega okvirja so možne določene spremembe, vendar sam nimam namena dodajati novih podob v Škofjeloški pasijon. Izhajal bom iz izvirnega Romualdovega besedila in Kokaljeve členitve na prizore. Uprizoritev bo temeljila na delu z igralci in njihovem poglobljenem razumevanju in vživljanju v vloge, poudarek bomo posvetili sami montaži med posameznimi prizori. Začetek letošnjega leta bo torej raznolik. Vse, ki bi želeli sodelovati pri pasijonu, tako pri sami uprizoritvi kot pri organizaciji, sogovornika vabita v pasijonsko pisarno na Mestnem trgu 16. Sodelovanje pri pasijonu je namreč zanimiva izkušnja, tudi zaradi stika z mnogimi prijaznimi ljudmi, ki jih druži dobra volja. Vstopnice za Škofjeloški pasijon je mogoče kupiti v pasijonski pisarni, na pošti, v Turistično-informacijskem centru pri bivšem Petrolu ter v poslovalnici Alpetourja in Kompasa, sicer pa so v prodaji prek mreže Eventim. Nika Arsovski V pasijonu bo sodelovalo preko tisoč sto ljudi fjeloškega pasijona razlikovala od tiste iz leta 2009? Milan: Na začetku je treba povedati, da sva s prejšnjim režiserjem Borutom Gartnerjem zavezana k obdobju, ki niso vsebinsko povezani s Škofjeloškim pasijonom. Biti pasijonec je čast in odgovornost. Ne gre za navaden kostum, zato si ga mora pasijonec zaslužiti. Kolikšen obisk pričakujete na letošnji uprizoritvi? Matej: Zadali smo si cilj 32.000 obiskovalcev, kar je kar ambiciozno povečanje glede na zadnjo uprizoritev, ko si je Škofjeloški pasijon ogledalo 24.000 ljudi. Računamo predvsem na večjo mednarodno udeležbo, saj postaja Škofjeloški pasijon vedno bolj prepoznaven tudi izven naših meja. Tudi kolegi iz združenja Europassion nam priznavajo, da je naš pasijon res izredno zanimiv in med najlepšimi v Evropi. Kako se bo letošnja izvedba Ško16 Iščemo raznašalce Loškega utripa. Info: 041/233-350 Januar 2015 Mir, ljubezen, razumevanje V Sokolskem domu se je v torek, 9. decembra, v okviru natečaja Plakat miru odprla razstava Mir, ljubezen in razumevanje, ki ga organizira Lions klub Škofja Loka. Mladi likovni ustvarjalci so letos pripravili umetnine, ki prikazujejo mir, ljubezen in razumevanje. Te vrednote so po mnenju predsednice Lions kluba Polonce Oblak tri najpomembnejše stvari v življenju. Odprtje razstave se je začelo z nastopom mladinskega pevskega zbora iz OŠ Železniki, sledil pa je nagovor predsednice Polonce Oblak, ki je povedala, da je Plakat miru natečaj, ki se ga udeleži več kot 350.000 otrok, starih od enajst do trinajst let po vsem svetu. »Za razliko od starejših mladi bolj razumejo te pojme in jih znajo tudi precej bolje prikazati. Vsi sodelujoči so zmagovalci!« V Sloveniji izmed vseh šolarjev zberejo štiriindvajset finalistov, katerih slike bodo razstavljene v Izoli, na koncu pa izberejo še glavnega zmagovalca, ki se bo udeležil izbora na svetovni ravni. Letos bo potekal na Havajih. Na škofjeloškem območju so letos sodelovale OŠ Železniki, OŠ Ivana Groharja in OŠ Jela Janeži- Beti Poljanšek Koman in Polonca Oblak (od desne) Marcel Pogačnik ča, med najboljših štiriindvajset Slovencev pa se je uvrstil Marcel Pogačnik z OŠ Ivana Groharja, ki je povedal, da njegova slika prikazuje dva zaljubljenca, ki stojita pod drevesom na hribu. »Profesorica je sicer predlagala, da bi narisali človeka na hribu, ki ima roke v obliki ipsilona, vendar sem se odločil za malce drugačen pristop in nastala je slika z zaljubljencema.« Beti Poljanšek Koman, glavna organizatorka tega projekta, pa je povedala: » Natečaj organiziramo že četrto leto, letos ponovno s šolami s škofjeloškega območja. Zdi se mi zelo primeren za otroke, 17 saj so nepopisan list papirja in vir navdiha, zato so dela vedno prisrčna.« Klavdija Rupar Januar 2015 Kaj pa vam pomeni Škofjeloški pasijon? Leto 2015 bo potekalo v znamenju Škofjeloškega pasijona, ki bo po šestih letih na ulice srednjeveške Škofje Loke spet privabil tako domače kot tuje goste. V ta namen je 16. decembra potekala duhovna okrogla miza z naslovom Škofjeloški pasijon: Večno povabilo od Romualda do danes. Škofjeloški pasijon je najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki nosi močno sporočilo o smislu človeškega bivanja, vrednotah. Ob začetku prireditve je obiskovalce nagovoril župan mag. Miha Ješe, ki je poudaril izjemen pomen Škofjeloškega pasijona in ohranjanje pasijonskega duha, vsem zbranim pa zaželel prijeten večer in lepe decembrske praznike. Vodja projekta Matej Mohorič Peternelj je v nagovoru povedal, da priprave na Škofjeloški pasijon 2015 potekajo nemoteno, ob tem pa poudaril, da je omenjeni pasijon več kot le predstava. Vrednote Škofjeloškega pasijona ter pogled v zakulisje preteklih uprizoritev Zbrane je navdušil video kolaž, ki prikazuje dogajanje v ozadju preteklih izvedb Škofjeloškega pasijona, veselo vzdušje in vloženi trud. Po končani video predstavitvi je sle- dila duhovna okrogla miza, katere gostje so bili dr. Metod Benedik, dramatik Gregor Čušin, režiser zadnjega Škofjeloškega pasijona Borut Gartner in Milan Golob, ki prevzel taktirko prihajajoče uprizoritve Romualdove mojstrovine. Dr. Benedik je v uvodnem vprašanju poudaril, da je pasijon večno povabilo ljudem, ki v sebi nosi bogato sporočilo in predstavi človeka tako v njegovi veličini kot v nebogljenosti. Pasijon po mnenju dramatika Čušina doseže največji uspeh pri tistih, ki uprizoritev doživijo kot obred in ne zgolj predstavo. Aktualni režiser Milan Golob pa je opozoril predvsem na prostovoljce, ki oživijo pasijon. Po njegovih besedah želijo sodelovati pripadniki različnih generacij, število sodelujočih pa je iz dneva v dan višje, trenutno devetsto enajst. Ob duhovni okrogli mizi se je razvila zanimiva debata. »Moj cilj je bil med drugim tudi povezati Slovence med sabo,« je povedal Borut Gartner. Spregovoril je tudi o začetniških težavah pri režiji Škofjeloškega pasijona 2009, končni izdelek pa je plod dolgoletnega dela. Pasijon je namreč proces, ki traja. Ob tej priložnosti je spomnil na vse, ki so v preteklosti pripomogli k uprizoritvi Škofjeloškega pasijona, med drugimi na režiserja Marjana Kokalja in vodje igralskih skupin. Kako k sodelovanju pri uprizoritvi največje gledališke predstave v Sloveniji pritegniti mlajšo generacijo? Dejavna udeležba otrok je skoraj nemogoča, namenimo jim lahko le nekatere manjše vloge. Pred leti Kako k sodelovanju pri uprizoritvi pritegniti mlajšo generacijo? 18 je režiser Gartner z obiskom in promocijo Škofjeloškega pasijona po šolah otroke privabil na avdicijo; kot je dejal, je s tem pripomogel k druženju in sodelovanju med starši in otroki, saj so le-ti aktivno pomagali svojim najmlajšim pri pripravah. Prireditev je povezovala Monika Tavčar, Mestni pihalni orkester Škofja Loka pa je poskrbel za raznolik spremljevalni glasbeni program. Po prireditvi je sledilo odprtje razstave z utrinki s preteklih uprizoritev pasijona 'Škofjeloški pasijon – Processio Locopolitana' in razstave na temo 'Kaj mi pomeni Škofjeloški pasijon?'. Nika Arsovski Januar 2015 Športnik leta občine Železniki tudi letos Peter Prevc V ponedeljek, 22. decembra 2014, so v Železnikih že osemnajstič zapored podelili občinska priznanja športnikom, športnim delavcem, športnim društvom in najboljšima športnikoma domače šole. Slovesna prireditev pod okriljem Javnega zavoda Ratitovec in Občine Železniki je potekala v mali dvorani športne dvorane Železniki. Športnike in druge obiskovalce prireditve je najprej pozdravil Boris Kavčič, predsednik strokovnega sveta za šport Javnega zavoda Ratitovec. Po njegovih besedah naj bi priznanja s področja športa spodbudila mlade, da postanejo aktivni, saj se jih vedno več giblje zgolj na relaciji televizija–hladilnik–računalnik. To drastično poslabšanje gibalnih sposobnosti otrok in mladine je možno reševati s športom, zato društva, klube in druge organizacije spodbujajo, da ponujajo čim več raznovrstnih programov, v katere se mladostniki lahko vključijo. Pohvalil je še odlično organizirana društva in zagnane športne delavce ter športnike, saj so dosegali velike uspehe doma in v mednarodni konkurenci. Nagrajence je pozdravil in jim čestital tudi župan občine Železniki Anton Luznar, ki je poudaril, kako pomemben je šport in njegov razvoj v Železnikih ter da je naloga občine, da poskrbi za primerno športno infrastrukturo in prebivalce spodbuja k čim številnejšemu udejstvovanju v športnih aktivnostih. Povedal je še, da so v letošnjem letu energetsko obnovili plavalni bazen, leta 2015 pa jih čaka izgradnja športnega igrišča v Dolenji vasi, nato pa segel Prejemniki plaket za leto 2014 (Foto: Andrej Tarfila) v roke najboljšima športnikoma OŠ Železniki, Alenki Benedik in Irisu Jensterletu. Bronasto plaketo je prejemnikoma Lejli Habjan (alpsko smučanje) in Domnu Prevc (smučarski skoki) podelil direktor Javnega zavoda Ratitovec Gregor Habjan. Srebrni plaketi je podelil predsednik SS za šport Boris Kavčič. Prejemnika sta Petra Dobravec (strelstvo) in Cene Prevc (smučarski skoki). Zlato plaketo je v imenu Smučarskega kluba Domel iz rok župana prevzel predsednik Franci Lukančič, zlato plaketo za športnega delavca pa je prejel Branko Košir. Številno občinstvo je navdušeno pozdravilo smučarskega skakalca Petra Prevca, prejemnika zlate, najžlahtnejše plakete za športnika občine Železniki v letu Po stezah partizanske Jelovice Osrednja slovesnost 58. prireditve Po stezah partizanske Jelovice ob 73-letnici dražgoške bitke bo pri spomeniku v Dražgošah v nedeljo, 11. januarja 2015, ob 12. uri. Slavnostni govor bo imel akademik dr. Anton Vratuša. SMERI POHODOV V DRAŽGOŠE 10. in 11. JANUARJA 2015 Sobota, 10. januarja, in nedelja, 11. januarja 2015 36. pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše Pohod se prične v soboto, 10. januarja 2015, med 22.00 in 24.00 (kmetija Košir pod Pasjo ravnjo). Organizator: Planinsko društvo Škofja Loka. 16. pohod Železniki–Ratitovec–Jelovica–Dražgoše Pohod se prične v soboto, 10. januarja 2015, ob 24.00 (Češnjica – plavalni bazen). Organizator: Planinsko društvo Železniki. Nedelja, 11. januarja 2015 4. pohod Tuškov grič–Jemec–Zali Log–Železniki– Dražgoše Odhod ob 5.00 s Tuškovega griča pod Črnim vrhom nad Cerknim. Organizator: Krajevna organizacija ZB Davča. Pohod Škofja Loka–Križna Gora–Čepulje–Sveti Mohor–Dražgoše Odhod ob 6.00 z avtobusne postaje v Škofji Loki. Organizator: PD Škofja Loka. 19 2014. Peter, ki je bil tudi letos z naslovom športnika leta nagrajen v vseslovenskem prostoru, je prevzel še plaketi za oba brata, Domna in Ceneta, saj se zaradi treninga v Ramsau prireditve nista mogla udeležiti. Ob tej priložnosti je zlati nagrajenec povedal, da je zelo vesel podpore v domačem kraju ter tega, da se na prireditvi sreča z ostalimi športniki, s katerimi lahko poklepeta in jim čestita za uspehe. Veliko mu pomeni tudi to, da bi čim več otrok pritegnili v kakršno koli športno dejavnost. Prireditev sta povezovali Brina Habjan in Meta Rejec, za še prijet-nejše in bolj svečano športno vzdušje pa sta s prekrasnim izborom pesmi poskrbela glasbenika Maja in Janez Triler. Nina Drol Januar 2015 Odlični violinistki Na tekmovanju v Trstu, ki se ga je udeležilo preko dvesto glasbenikov iz devetih držav, sta se več kot odlično odrezali mladi Škofjeločanki, violinistki Kaja in Ana Sešek. Slednja je bila tudi zmagovalka celotnega tekmovanja. Na tekmovanju v Trstu (10. Ars Nova International Music Cometition – Premio Paolo Spincich) se je pomerilo preko dvesto tekmovalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Češke, Avstrije, Belorusije in ZDA, in sicer na osmih različnih glasbilih. Omenjeno tekmovanje, ki je bilo letošnjega decembra organizirano že desetič po vrsti, slovi po kakovostnem nivoju in je zelo uveljavljeno. Štirinajstletni Ana in Kaja Sešek, sicer devetošolki OŠ Škofja Loka-Mesto in hkrati dijakinji drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, sta več kot navdušili s svojim igranjem na violino. Obe sta osvojili sto od stotih možnih točk, kar pomeni, da sta dobili prvo absolutno nagrado, Ana pa za nameček tudi nagrado za najboljšo etudo. V nadaljevanju sta na gala koncertu zmagovalcev posameznih kategorij znova dokazali, da je violina njuna velika ljubezen. Kaja je priigrala pokal in nagrado Alfredo Marcosig, ki pomeni pravzaprav nagrado za najbolj muzikalnega tekmovalca. Ana pa je tako navdu- Mladi uspešni violinistki Ana in Kaja Sešek z mamo Jasno Jan Sešek šila strokovno žirijo, da je osvojila Premio Paolo Spinich, kar pomeni, da je bila zmagovalka (laureat) celotnega tekmovanja med vsemi glasbili in kategorijami. Na svoje uspehe sta ponosni, prav tako njun oče Armin Sešek, ki je hkrati tudi njun profesor. »Seveda sem ponosen na njiju, kot sem ponosen na vsakega svojega učenca, pri njima pa je primešana še očetovska ljubezen,« je povedal Sešek. Na vprašanje, kakšen je oče kot profesor in ali je to prednost ali slabost, dvojčici Kaja in Ana odgovarjata: »Imeti očeta za profesorja je gotovo prednost, saj naju kot violinistki zelo dobro pozna ter hitro odkrije rešitev za najine napake. Na urah se zelo dobro razumemo in sodelujemo. Kot profesor zna biti strog, a le za najino dobro.« Sicer sta se Kaja in Ana začeli učiti violine že pri petih letih. Ljubezen do glasbe je pri njih doma način življenja, oče Armin je profesor violine, mama Jasna Jan Sešek profesorica klavirja, brat Luka pa se je odločil za postdiplomski študij violine v tujini. In zakaj ravno violina? Oče Armin v šali odgovori, da je kriv virus, Kaja in Ana pa dodata: »Verjetno zato, ker nama je violina preprosto blizu. Ko sva si želeli igrati violino, verjetno še nisva točno vedeli, kaj to pomeni in kako veliko lepih trenutkov bova doživeli.« Kaja in Ana se podpirata tako v šoli, glasbi in življenju na splošno. Veseli sta uspehov druga druge in se spodbujata. Da sta tako uspešni, je potrebna tudi velika mera discipliniranosti in delovnih navad. Kot kaže, bosta že pri šestnajstih letih zaključili šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Že zdaj vesta, da se želita vpisati na Akademijo za glasbo in da bo glasba pomenila tudi njuno poklicno pot. Klavdija Škrbo Karabegović Dobrodelni koncert Rotary cluba Škofja Loka Škofjeloški rotarijci so v začetku decembra organizirali dobrodelni božično-novoletni koncert, na katerem je občinstvo navdušil harmonikar Marko Hatlak. Sredstva, ki so jih zbrali na koncertu, so rotarijci namenili družinam, ki so jih prizadele zadnje poplave. Večer v Sokolskem domu se je začel z glasbo in končal z dobrodelnostjo. Marko Hatlak je občinstvu predstavil različne glasbene stile. Začel je z ritmi tanga. »To je zame rokerska glasba. V Idriji ni narodno-zabavne glasbe, zato sem začel igrati tango,« se je na začetku pošalil Idrijčan, ki je kot solist nastopal tudi z Moskovsko in Jensko filharmonijo. Glasbenik svoj vokal uspešno združuje z akordi, ki jih izvabi iz koncertne harmonike. »Nemci harmoniki ne pravijo brez razloga Akkordeon. Ko namreč pritisneš katerikoli bas, izzvenijo celi akordi,« je svoj inštrument opisal Hatlak, ki je posnel številne plošče z repertoarjem sodobne, baročne, klasične in etno glasbe ter seveda tanga. Obiskovalce mu je celo uspelo prepričati, da so z zaprtimi očmi in ponavljanjem istega glasu nekaj časa meditirali. Po zadnji skladbi je bilo občinstvo navdušeno in je glasbenika večkrat nagradilo z bučnimi aplavzi. Zbiranje sredstev za prizadete v poplavah Sledila je pogostitev, za katero so poskrbele žene rotarijcev, in zbiranje sredstev za prizadete v zadnjih poplavah. Predsednik Rotary cluba Škofja Loka Franc Jelenc je povedal, da so s pomočjo Karitasa in Rdečega križa izbrali pet družin, ki so jim pomagali. »Sedem tisoč evrov smo jim že nakazali, dobili Predsednik Rotary cluba Škofja Loka Franc Jelenc (Foto: Luka Mlakar) bodo tudi izkupiček današnjega koncerta in preostanek sredstev, ki so jih donatorji namenili za Miklavža,« je pojasnil Jelenc. Dejal je, da je 20 sredstev za pomoč ljudem v stiski vedno manj: »Ekonomska situacija je težka, podjetja so bila včasih bolj darežljiva. Sredstva, ki jih zberemo, zato poskušamo razdeliti tistim, ki jih zares potrebujejo.« Po številu članov se škofjeloški rotarijci uvrščajo med manjše rotarijske klube v Sloveniji. »Trenutno nas je devetnajst, vendar pri pripravi večjih dogodkov vedno sodeluje večina članstva,« je dejal Jelenc in dodal, da bodo naslednje leto praznovali deseto obletnico delovanja. V času Škofjeloškega pasijona bodo pripravili prireditev, na katero bodo povabili tudi prijatelje iz Nemčije, iz Rotary cluba München-Flughafen. Luka Mlakar Januar 2015 Severjeve nagrade podeljene V spomin na legendarnega slovenskega gledališkega in filmskega igralca Staneta Severja, ki bi bil letos star sto let, so na Loškem odru predstavniki Sklada Staneta Severja že štiriinštiridesetič podelili Severjeve nagrade za dosežke v slovenskem poklicem ter ljubiteljskem gledališču in za študenta dramske igre. Strokovna žirija z Diano Koloini v predsedniški vlogi na čelu in člani Alenom Jelenom, Jašo Jamnikom, Domnom Valičem ter Brankom Šturbejem je letos nagradila igralko Prešernovega gledališča Kranj Vesno Slapar, ki se je po njihovem mnenju razvila v prodorno in vsestransko profilirano igralko, v tej sezoni pa še posebej blesti v vlogi Beppi iz predstave Pri Hlevarjevih. Nagrajen je bil tudi igralec Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Kristijan Guček, ki po mnenju žirije prav tako izstopa kot zanimiv in talentiran igralec. Široko paleto svojega igralskega izraza je še podčrtal s tremi vlogami v predstavah iz lanske sezone. Guček je bil sicer za časa študija že nagrajen s Severjevo nagrado. Letos pa je nagrada za študenta dramske igre pripadla Mirandi Trnjanin, ki je bila v študijski produkciji Racinovega Britanika ljubiteljskega igralca Boruta Verovška, letošnjega Severjevega nagrajenca za bogato življenjsko delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču: »Član igralske skupine pri Gledališču Toneta Čufarja Jesenice je tenkočuten in natančen oblikovalec številnih nepozabnih likov tako dramatičnih kot komičnih razsežnosti.« Nagrajenec pa je dodal, da je nagrada hkrati potrditev dela v preteklosti, veselje in spodbuda za delo v naprej. »Nagrada je tudi dokaz, da aplavz občinstva, ki igralcu po predstavi največ pomeni, ni samo vljudnostni aplavz.« Katja Štucin Letošnji Severjevi nagrajenci so (od leve proti desni) Borut Verovšek, Miranda Trnjanin, Kristijan Guček in Vesna Slapar. z vlogo Agripine pred izjemno zahtevno igralsko nalogo: »Suvereno se je soočila s klasičnim besedilom v aleksandrinskem verzu, ki terja veliko obvladovanje lastne ustvarjalne energije, in se s presenetljivo zrelostjo spustila v globine in v blodnjak psihe dramskega lika,« so poudarili žiranti, ki niso bili skromni niti pri hvali 21 Iščemo raznašalce Loškega utripa. Info: 041/233-350 Januar 2015 Raznolika decembrska ponudba dogodkov in prireditev Na različnih lokacijah po Škofji Loki se je decembra odvilo veliko prireditev in kulturnih dogodkov. Silvestrovanje na Mestnem trgu, ki je zadnja leta dobro obiskano, so morali organizatorji prekiniti zaradi požara v bližnjem stanovanjskem objektu. Prekinjeno silvestrovanje Na silvestrski večer se je na Mestnem trgu zbrala velika množica, ki je spremljala nastop Iztoka Orešnika – Gina. Ob pol enajsti uri je v večstanovanjskem objektu na Mestnem trgu zagorelo in na kraj dogodka so prišli gasilci. Požar je zahteval eno smrtno žrtev. »Žal nismo mogli narediti nič, morali smo prekiniti prireditev. V glavnem šotoru smo nato celo noč gasilce oskrbovali s čajem,« je povedal Marko Pleško iz Turističnega društva Škofja Loka. Dodal je, da se jih vedno več odloči za silvestrovanje na Mestnem trgu: »Zadnja leta opažam vedno več obiskovalcev na silvestrski večer, verjetno so vzroki recesija, pomanjkanje denarja in to, da lahko ljudje nekaj spijejo, ne da bi jih skrbelo, kako se bodo vrnili domov.« Boljša ponudba kot pred leti V razmeroma kratkem času se je v Škofji Loki zvrstilo veliko različnih prireditev, od popularnih koncertov do kulturnih dogodkov, kot je na primer večer šansonov. Marko Pleško je pojasnil, da je bila decembrska ponudba v primerjavi s preteklimi leti boljša: »Mogoče je dogodkov malo preveč in bi bilo treba razmišljati v tej smeri, da bi jih izpeljali manj in bi bili ti lahko bolj odmevni oziroma popularni.« Število dogodkov je sicer določeno v pogojih javnega razpisa, prek katerega društvo dobi polovico sredstev za izvedbo programa. »Ne moremo si privoščiti samo znanih, uveljavljenih skupin, saj so drage. Pripeljemo skupine, ki so kvalitetne, a še nimajo medijskega preboja, kar posledično pomeni, da je obisk nekoliko manjši,« je razložil Pleško. Najmlajše je na Cankarjevem trgu razveselil Božiček. (Foto: Luka Mlakar) čljivi, medtem ko so bili koncerti na Mestnem trgu brezplačni. Marko Pleško je bil še posebej zadovoljen z obiskom dogodkov, ki so potekali zadnji decembrski vikend. »Petkov irski večer v Loškem pubu je zelo Dobro obiskani dogodki Nekateri dogodki, ki jih je organiziralo turistično društvo, so bili pla- dobro uspel, gostov je bilo zelo veliko. Uspešno je bilo tudi sobotno nadaljevanje na Mestnem trgu s koncertom Over Fourty in predskupino Prevara.« Kljub mrazu in snegu se je takrat v mestu zbralo od tristo do štiristo ljudi, ki so uživali ob glasbi. Uspešen je bil tudi koncert Nine Pušlar v Sokolskem domu. »Dvorana je bila polna, obiskovalci so bili nad koncertom navdušeni,« je dejal Marko Pleško. Dodal je še, da sta bila dobro obiskana tudi božična tržnica in božični LUFt, ki sta 20. decembra potekala na Cankarjevem trgu. Tako kot vsako leto sta Društvo prijateljev mladine in DUO center pripravila program za najmlajše. Otroci so lahko sodelovali na otroških delavnicah in si brezplačno ogledali otroški film v Kinu Sora. Obiskala sta jih tudi Božiček in dedek Mraz. Luka Mlakar Prvi koncert v življenju V kapeli Puštalskega gradu je bil v sredini decembra za marsikoga prav poseben dan, saj sta se godila dogodka z naslovom Naš prvi nastop. Na prvem koncertu so učenke in učenci s svojimi mentorji pripravili štiriindvajset točk, na drugem pa šestnajst. Otroci so nastopili z različnimi glasbili, solo, v duetu in triu. V Glasbeni šoli Škofja Loka se prizadevajo poučevati glasbo s primernimi, otrokom prijaznimi sodobnimi metodami in s tem širijo njihovo obzorje in bogatijo zavest o vrednotah glasbene umetnosti, pomembni sopotnici v življenju vsakega kulturno osveščenega človeka. To so po besedah vodstva cilji in vizije šole, ki se jih trudijo udejanjati vedno znova. Cilji, ki jih med drugim zasledujejo, so kakovostno izvajanje rednega individualnega pouka z naukom o glasbi, usmerjanje otrok in učencev v oddelke predšolske glasbene vzgoje in v glasbene pripravnice, delovanje učencev v komornih inštrumentalnih ter vokalnih skupinah in v orkestrih, udeležba učencev na Prvi, vendar nič manj pomembni glasbeni koraki učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka rednih šolskih nastopih, sodelovanje na glasbenih revijah ter tekmovanjih in povezovanje z okoljem. Ker že mnogo let uspešno delujejo, je vsako leto znova tudi zelo velik interes staršev, ki želijo v šolo vpisati svoje otroke. Letos prvi razred obiskuje triinšestdeset učencev in 22 deset pevcev. Glede na prijave za sprejemni preizkus največ zanimanja otroci kažejo za učenje kitare, flavte in klavirja, sicer pa letošnji mali glasbeniki igrajo še orgle, violino, violo, violončelo, klarinet, saksofon, trobento, rog, pozavno, harmoniko in tolkala. V decembru so se prvič predstavili javnosti na uradnem koncertu v kapeli Puštalskega gradu. Zaigrali so zelo različne pesmi – od Kuža pazi, Metuljčka cekinčka, Šmentane muhe, Jinglebellsa do Mozartove Abecede. Starši, stari starši in ostali sorodniki so z navdušenjem spremljali prvi nastop malčkov, ki so šele stopili na svojo glasbeno pot, tako da je bila kapela polna do zadnjega kotička. Katja Štucin Januar 2015 23 Januar 2015 Guadeloupe, karibsko doživetje Družina Dolenc Brdnik iz Železnikov se je maja letos odpravila na tedenski oddih. S štiriletnim Tibejem in dveletnim Jašem so jo mahnili malo dlje, obiskali so skupino otokov Guadeloupe v vzhodnem Karibskem morju. Dva nadobudna malčka, karibsko turkizno morje in peščene plaže so sestavine za raznolik dopust. Živa, za oddih ste si izbrali čudovito destinacijo. Kako naporno je tako potovanje z dvema malčkoma? S Tibejem sva že potovala in ni bilo nikoli nobenih težav. Tudi Jaš se je na potovanju odlično obnesel (smeh). Predvsem se mi zdi, da se večina staršev boji, kako se bo otrok obnašal na dolgih poletih z letalom. Res vidiš vse mogoče, vendar imava s Klemenom taktiko, da vzameva s seboj nekaj zanimivih igrač, ki jih potem počasi 'dozirava' otrokoma. Ko izgubita zanimanje za eno, je že pripravljena druga, ki ju spet zaposli. Ali pa se igramo kake igrice ali kaj podobnega. Na samem potovanju sta pa videla toliko zanimivih stvari, da se nista imela časa dolgočasiti. Predvsem so ju navdušile peščene plaže in ne vem, če sem že kdaj v življenju z lopatko izkopala toliko lukenj v pesek (smeh). Guadeloupe je sicer skupno ime skupini otokov. Ste si ogledali vse? Ne, vseh ne … Guadeloupe sestavljajo dva glavna otoka – Basse Terre na zahodu in Grande Terre na vzhodu, ki sta naravno ločena le z ozkim kanalom, ter manjši otoki Marie-Galante, La Désirade in Îles des Saintes. Skupna površina otokov je 1628 kvadratnih metrov. Glavno mesto je Basse-Terre, ki pa hkrati ni največje mesto na otoku. Kot gospodarsko središče ga prekaša Pointe-à-Pitre, ki ima letališče in pristanišče ter je tako glavna dostopna točka otoka. Podrobneje smo si Iguana na sprehodu (Foto: osebni arhiv) ogledali glavna dva otoka, na Basse Terre, goratem nacionalnem parku, smo bili tudi nastanjeni. Ni tako zelo turističen kot Grande Terre, kar nam je bilo zelo všeč, ker smo lahko po svoje v miru raziskovali okolico. Nastanjeni smo bili v apartmaju z ogromno teraso, praktično sredi džungle, kar je bilo sploh za otroka strašansko zanimivo. Čudila sta se neverjetno velikemu rastlinju in žuželkam vseh vrst in velikosti. Ogromno je kuščarjev in videti iguano, kako postopa sredi ceste, ni prav nič neobičajnega. Ogledali smo si živalski vrt, kjer se lahko sprehajaš od drevesa do drevesa po visečih mostovih in tudi to je bilo zanimivo doživetje. Sicer pa smo si najprej ogledali nekaj znamenitosti in lepot v bližnji okolici. Kot sem že omenila, je otok precej gorat in v narodnem parku se lahko po tristo kilometrih urejenih sprehajalnih poteh podaš na raziskovanje džungle, kjer poleg čudovitih slapov najdeš kar tri tisoč vrst rastlin, od tega sto vrst orhidej. Seveda pa nismo samo iskali raznih rožic, hroščkov in kuščarjev, čeravno bi otroka brez težav počela samo to (smeh). Ob Karibih nam pridejo na misel pirati in rum. Je še čutiti pridih barvite preteklosti? Mislim, da se na takem kraju v mislih zlahka vrneš nekaj stoletij nazaj. Če drugače ne, ko obiščeš muzej ruma, v katerem se seznaniš s postopkom pridelave in res raznoliko ponudbo te piratske pijače. Seveda sta Tibej in Jaš spet prišla na svoj račun, ker v muzeju hranijo tudi zbirko žuželk iz celega sveta. Posebnost te zbirke je, da so razstavljene žuželke ekstremnih velikosti in da sem bila ob koncu ogleda presrečna, da v naših krajih poleg nekaj malo večjih vešč glede na to, kar smo videli, prebivajo praktično miniaturne živalce. Ogledali smo si tudi tradicionalna oblačila in lesene makete ladij, ki so dajale občutek, da je v teh vodah včasih prav zares moralo biti pestro. Na otoku Basse Terre smo si ogledali tudi muzej kave in Slikovite karibske hiše (Foto: osebni arhiv) 24 čeprav je ne pijem, so me vonjave kar poživile. Najbolj nas je navdušila hiša kakava, v kateri je predstavljen postopek pridelovanja od rastline do recimo – čokolade. In to zelo dobre (smeh). Vedno zavijemo tudi na lokalne tržnice, kjer je zelo raznoliko in zanimivo. Ni boljšega kot poizkusiti sveže sadje ter se izgubiti med raznorazno ponudbo domačih izdelkov in spominkov. Na našem 'domačem' otoku smo uživali tudi v številnih plažah. Mivka je bolj rumenkaste barve kot na sosednjem otoku Grande Terre, kjer je popolnoma bela. Njeno nasprotje je plaža Malendere, ki je vulkanskega izvora in je črne barve. Vendar je bila tudi ta za kopanje neštetih lukenj prav odlična. Ubrali smo taktiko, da smo jutra in večere preživeli na plaži, čez dan pa smo se z najetim avtomobilom potepali naokoli. Plaže so povečini prav samotne, nikjer ni nikogar, samo včasih smo naleteli na kak sveže poročen par, ki so ga fotografirali za spomin na poseben dogodek. Januar 2015 Z domačini na tržnici (Foto: osebni arhiv) Prav zato smo izbrali ta malo manj obljuden otok, ker resnično lahko doživiš vso lepoto kraja, brez najrazličnejših civilizacijskih motenj. Kaj lepšega si lahko želi družina, kot da najde miren kotiček na tako lepem koncu sveta? Obiskali ste tudi sosednji otok, Grande Terre. Seveda smo se odpravili tudi na ta turistično bolj obljuden otok. Najprej smo si ogledali mesto Le Gosier. Nahaja se na južnem delu otoka, ki hkrati slovi po najlepših plažah. Tam res lahko doživite eksotiko z razglednic: bela mivka, palme in čista, turkizna voda. Tudi plaža de Caravelle je zelo slikovita in zaradi močnejšega vetra priljubljena med kajtarji. Tu sta tudi najbolj turistični mesti Guadeloupa, Sainte Anne in St. Francois. Mestni plaži sta obkroženi s palmami, tako da smo se lahko brezskrbno predajali užitku in se po potrebi zatekli v senco. Nasploh so mesta in njihova arhitektura tipično karibska. Nizke, barvite hiše v že tako lepe prizore vnašajo še občutek veselja in sproščenosti. Cesta nas je vodila še do rta Point de Chateaux, kjer se odpre pogled na Atlantski ocean in velike skalne gmote, ob Sprehod skozi deževni gozd (Foto: osebni arhiv) katere pljuskajo valovi. Na vrhu rta je postavljen križ, obiskovalcev je bilo bolj malo, kljub podatku, da rt letno obišče petsto tisoč turistov. Kasneje smo si ogledali še predelavo sladkornega trsa, ki ga še vedno gojijo na ogromnih plantažah v ravninskih predelih. Nikoli si ne bi mislila, da ob predelavi nastaja precej smrdljiv, kiselkast vonj. Otrok vonj ni motil, saj sta se veselila vožnje z ozkotirnim vlakom, s katerim so včasih na plantaže vozili delavce, sedaj pa jih uporabljajo za prevoz turistov po plantažah banan, ananasa in sladkornega trsa. Ogledali smo si prelep akvarij, kjer smo bili navdušeni nad ogromnim številom morskih bitij. Tudi vojaška utrdba Fort Louis Delgres nam je ostala v prelepem spominu. Zadnji dan smo si ogledali še Jeardin botanico blizu kraja nastanitve. Ponovno smo se znašli med množico rož, dreves in kaktusov. Hranili smo požrešne rdeče oranžne japonske krape in ščebetave papige, ki so v splošno veselja Tibeja in Jaša sedale na roke in glavo. Jaš in Tibej med igro na mestni plaži Sainte Anne (Foto: osebni arhiv) Vreme je toplo skozi vse leto, glavno deževno obdobje pa je med junijem in oktobrom, tako da se je turistična sezona med našim obiskom počasi zaključevala. Plohe in nevihte se pojavljajo skozi vse leto, ampak gre za krajša obdobja. Najbolj zanimivo se nam je zdelo, ko smo se odpravili proti notranjosti otoka, kjer je še delujoči vulkan La Soufrière. Bliže vulkanu smo bili, hujši so bili nalivi, kot da se je utrgal oblak. Nato smo se obrnili, vozili nekaj časa nazaj in kot bi odrezal, se je nad nami spet razprostrlo modro nebo brez oblačka ... Vedno več govorimo o vremenu. Kakšno pa je vreme na Karibih? Vsako potovanje je tudi potovanje k ljudem. Kakšne so vaše izkušnje? Guadeloupe spada pod Francijo in je njena čezmorska upravna enota ter hkrati regija. Kot del Francije spada tudi v Evropsko unijo, posledično je denarna valuta evro, uradni jezik francoščina in antilska kreolščina. Na cestah je kljub bližini ameriške celine večina avtomobilov francoske izdelave. Vse to je bilo včasih prav zanimivo, kot da si hkrati daleč in ne daleč od doma. Sporazumevali smo se tudi z rokami, ker angleško ne znajo, mi pa ne francosko (smeh). Sicer pa so zelo prijazni in ustrežljivi in otroka sta se najedla majhnih sladkih banan, ki so jima jih ponujali na vsakem koraku. Predvsem upam, da bosta tudi zaradi naših popotovanj postala človeka, ki bosta znala ceniti drugačnost in se zavedati, da je svet poln prijaznih ljudi, ne le strahov, ki nam jih dandanes skušajo vcepiti na najrazličnejše načine. Že načrtujete novo pot oziroma 'oddih'? Kar naprej (smeh). Kako hitro ga bomo lahko uresničili, pa bo pokazal čas. Nina Drol K sodelovanju vabimo dopisnike iz Poljanske doline. [email protected] 25 Januar 2015 Saksofon…ist…ka Pomočnica ravnatelja v Glasbeni šoli Škofja Loka Irena Šmid že vrsto let igra saksofon in je pri tem več kot uspešna. Glasba je njena velika strast, vendar si kljub vsemu vzame čas za številne športne dejavnosti. Ob vsem tem nikoli ne pozabi na prijatelje. Kdaj ste se začeli ukvarjati z glasbo in kako je potekala vaša pot med notami? Pri desetih letih sem se začela učiti flavto pri prof. Dragi Ažman v Glasbeni šoli Škofja Loka. Po končanih štirih letih nižje glasbene šole sem se na predlog učiteljice vključila v Mestni pihalni orkester Škofja Loka, kjer sem eno leto igrala piccolo, hkrati pa sem se navdušila nad igranjem saksofona. Tako sem se že po enem letu, ko sem bila sicer že dijakinja prvega letnika Gimnazije Škofja Loka, vrnila v glasbeno šolo. Kasneje, v četrtem letniku gimnazije, sem se odločila za opravljanje sprejemnih izpitov na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, jih uspešno opravila in z veseljem štiri nadaljnja leta obiskovala pouk na smeri klasični saksofon. Vzporedno sem obiskovala pedagogiko na Filozofski fakulteti. Slednje nisem popolnoma dokončala, za razliko od Akademije za glasbo. Imate ogromno znanja, ki ga vedno znova želite dopolnjevati. Ste ena tistih, ki meni, da se lahko vedno še česa naučimo, kajne? Že v času študija sem obiskovala številne seminarje, na katerih so bili prisotni svetovno priznani glasbeniki saksofonisti. V šolskih letih 2010/2011 in 2011/2012 sem obiskovala pouk na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, na oddelku za jazz in zabavno glasbo. Imate doma – glede na vašo zelo uspešno pot – polno polico priznanj? Na kateri dosežek ste najbolj ponosni? Zelo uspešni smo bili s kvartetom Saksofobija. Na 32. državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov leta 2003 smo v tretji Ireno so spremljali različni učitelji saksofona: v nižji glasbeni šoli sicer klarinetist prof. Aljoša Deferri, v srednji glasbeni prvi dve leti prof. Miha Hawlina, v tretjem ter četrtem letniku prof. Dejan Prešiček, na Akademiji za glasbo pa prof. Matjaž Drevenšek. »Vsak je dodal košček v moj mozaik, za kar sem jim hvaležna.« (Foto: Gašper Jager) Seven Heaven Jazz Band oz. (od leve proti desni) Denis Kokalj, Jaka Strajnar, Tilen Draksler, Irena Šmid, Saška Kolarič, Alojz Kompan in Luka Vehar bodo januarja nastopili v Sokolskem domu. (Foto: Jure Matoz) so bila to lepa doživetja, po drugi strani pa sem ravno v tistem času preživljala težke trenutke v svojem življenju, saj sem izgubila sestro, ki je odšla po hudi bolezni. Ob tem lahko rečem, da mi je bila glasba pravzaprav pravo zatočišče in ravno skozi glasbo ostajava na nek način povezani še naprej. kategoriji komornih zasedb s pihali prejeli prvo nagrado. Naš mentor je bil prof. Božidar Tumpej, človek z veliko znanja in ogromnim spoštovanjem do nas študentov. Za nagrado smo od Glasbene mladine Slovenije dobili obisk seminarja komorne glasbe v Weikersheimu v Nemčiji, kjer smo se srečali z glasbeniki z vsega sveta. Z drugo zasedbo Saksofobije, ki smo jo sestavljali dve dekleti in dva fanta (Nina Rogina, Rok Volk, Mladen Jakšić in jaz), smo veliko nastopali po vsej Sloveniji, bili tudi na drugem tekmovanju Vladimir Lovec – Ivan Šček 2004, kjer smo v drugi kategoriji do trideset let komornih zasedb od dua do kvinteta v hudi konkurenci prejeli drugo nagrado. Na eni strani Velja splošno prepričanje, da je saksofon inštrument, ki ga največkrat igrajo moški. Je to dejansko res? To so stari miti. V tem šolskem letu poučujem devet učencev, od tega pet deklet. Kakšen je občutek, ko mlajšim generacijam podajate glasbeno znanje? Delo z otroki me neizmerno veseli. Poučevati sem začela že v prvem letniku akademije, in sicer v Glasbeni šoli Vrhnika, leta 2005 pa sem prišla v Škofjo Loko. Od svojih učencev pričakujem resno delo, kar pa ne pomeni, da se ob SOS – Saksofonski orkester Sequoia (Foto: Gašper Jager) 26 tem ne zabavamo. Bistvo vsakega napredka so redne vaje, pri čemer otrok razvija tudi delovne navade, ki mu lahko koristijo na vseh ostalih področjih življenja. Poleti smo vas lahko videli na odru Mestnega trga in pod Homanovo lipo, ko ste skupaj s Seven Heaven Jazz Bandom, ki ga sestavljate učitelji glasbene šole, navdušili občinstvo. Konec januarja pripravljate koncert v Sokolskem domu. Kakšen program boste pripravili? Program bo zelo raznovrsten. V okviru jazza imamo različne podzvrsti, od bluesa, swinga, funka, soula, bosse nove itd. Lahko rečem, da bo program poslušalcu prijeten in poslušljiv. Na odru smo vas videli tudi s skupino OF. Ali nastopate v okviru še kakšnega sestava? Sem članica SOS (Saksofonski orkester Sequoia), igram še v Joe Cocker tribute bandu, v letih od 2004 do 2006 pa sem igrala tudi v Orkestru slovenske policije. Za konec povejva, kakšne so vaše ambicije na glasbenem področju. Kaj bi si še želeli v tem okviru doseči? Še naprej si želim uživati v glasbi, igranju, poslušanju in predvsem učenju, spoznavanju in nadgrajevanju novih znanj. Katja Štucin Januar 2015 27 Januar 2015 »Ko bom velika, bom pevka« Kdorkoli je imel priložnost videti in slišati Tino Veselinovič na odru, je začutil val energije. Njeno izvajanje pesmi, najsi gre za francoske šansone ali hard rock, je eksplozija čustev in čutnosti. Tina nikogar ne pusti ravnodušnega … je ne samo za zunanjo podobo S T K zgoščenke, temveč je slikovno M N opremila tudi vse moje pesmi, ki Č M K so priložene. Vsi se strinjajo, da je L T naša zgoščenka res estetska, za kar D S gre največja zahvala prav Tini, ki je delala s srcem. Rada bi omenila še domačinko Jasmino Gregurič, ki je naša marljiva in zares izvirna stilistka, seveda pa se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je naš album takšen, da smo nanj upravičeno ponosni. se zahvaljujemo Petru Penku, 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Tomažu Kržanu, Tini Dobrajc, Sonji Urh in Urbanu Babniku,ki so neposredno sodelovali pri nastanku te plošče. Za usluge in dobro voljo smo hvaležni tudi Alešu Erženu, Alešu Avguštinu in Andreju Podrekarju. ~ Zahvaljujem se svoji družini, prijateljem (Ani, Uli, Katji E., Katji R., Saši, Tanji, Borisu, Primožu, Blažu, Stojcu, Marjanu, Robiju, Simonu, Urošu, Juretu, Jerneju …) in sodelavcem. Vem, da ste se vsi z menoj veselili te plošče. Posebna zahvala gre tudi vsem opevanim za mokrocveteče rožce poezije. Nostalgično se nasmiham še gimnazijskima Mojcama, ker obljuba dela dolg. družini ~ Zahvaljujem se Špeli, ker mi vedno stoji ob strani in me podpira v vsem, kar ačja hoja ličem duhove abirint voja mala on Juan amota Tina Veselinovič: vokal počnem. Hvala tudi mojima staršema, ki sta me vpeljala v svet glasbe in me na moji Andi Smole: bobni Davor Tavčar: bas kitara ~ Zahvaljujem se svoji čudoviti Peter Penko: sinti in sempli Zoran Šubic: el. klavir (razen na 1.in 8.) ženi Špeli, ki ima edina zasluge za to, da kitare nisem postavil v kot. Želim si, da bi bil ta plošček tudi jasen namig našim naslednikom, da se z dovolj močne volje in trdega dela da doseči čisto vse! Hvala tudi podjetjema, ki sta finančno Spet sva naga Gregor Prosen: kitara poti vselej spremljala. w w w . c h a t t e n o i r e . s i Glasbena zgoščenka je vsekakor velika prelomnica za vašo skupino. Projekta ste se lotili zelo profesionalno. Kdo vse so sodelovali? Naša prva plošča res ni polovičarski projekt, saj smo se ga lotili izredno profesionalno. Naš tonski mojster je bil Tomaž Kržan, ki nas je posnel v svojem studiu Guerrilla v Retečah. Peter Penko, ki je zelo znano ime slovenske glasbene produkcije (med drugim je produciral plošče skupin Laibach in Siddharta), je na naše veliko veselje produciral tudi naš album, saj mu je bila že prva pesem, ki jo je slišal, všeč in je v nas videl perspektivo, kar si lahko štejemo v veliko čast. Z veseljem nas je fotografiral Škofjeločan Urban Babnik, ki je prav tako odlično opravil svoje delo. Svojo nekdanjo gimnazijsko sošolko Tino Dobrajc sem prosila, da bi sodelovala pri našem projektu in tudi ona je prostovoljno naredila čudovit izdelek, ki se ga z besedami ne da opisati. Poskrbela podprli ta projekt. Naslovna pesem vašega prvenca nosi naslov Spet sva naga. Iz vaših pesmi veje ščepec drznosti, podkrepljen s čutno erotiko. Koga pesmi naslavljajo? Od kod črpate inspiracijo? Že pri desetih letih sem napisala svojo pesem in moram priznati, da sem že takrat pisala provokativna besedila (smeh). Napisala sem že okoli trideset besedil za glasbo in mnogo več tistih, ki niso uglasbena. Besedila niso bila narejena 'industrijsko' in upam, da se to na plošči opazi. Nekoč želim izdati svojo pesniško zbirko. Sem novodobna pesnica, vendar ni težko ugotoviti, da gre za čutno ljubezensko liriko. Kar zadeva navdih, sem vedno imela moške muze (smeh) oz. kot sem napisala v zahvali na zgoščenki, bi se rada zahvalila vsem chatteNoire koncna 23.8..indd 1 28 Spet sva naga, album skupine Chatte Noire vokal Davor isto preprosto opevanim za mokrocveteče rož'ce poezije. Brez njih te poezije ne bi bilo. Pesem Spet sva naga je odkrita, iskrena, direktna, a hkrati ni vulgarna. To je ljubezenska, življenjska tematika, nekaj popolnoma vsakdanjega … CHATTE NOIRE smo: Andi ajdeš me bobni in esečnik kitara ~ Hvala moji Ani za ljubezen za podporo. rvavi trn Tina Veselinovič: Grega rubadur Gregor Prosen: Tina Lauri, Lenki, Jani, Petri, Niki, Mojci, Mateji, pet sva naga Andi Smole: Chatte Noire CHATTE NOIRE Črna mačka. V treh letih skupnega dela smo intenzivno delali, da bi izdali ploščo, ki je luč sveta zagledala letos septembra. Težko bi nas uvrstila v eno samo zvrst, saj se ne držimo ene in iste viže, tako da pesmi lahko uvrstimo vse od popa do hard rocka s primesmi metala. GLASBA: Gregor Prosen BESEDILA IN VOKALNE LINIJE: Tina Veselinovič ARANŽMAJI: Gregor Prosen in Chatte Noire POSNETO V: Guerrilla studio, Reteče TONSKI MOJSTER: Tomaž Kržan PRODUKCIJA: Peter Penko MASTERING: 808 Mastering SLIKOVNA PODOBA IN OBLIKOVANJE: Tina Dobrajc GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: Piksel art, grafično oblikovanje za splet in multimedijo, Sonja Urh s.p. FOTO: Urban Babnik Številni vas poznajo kot pevko skupine Chatte Noire. Kdaj je bila ustanovljena in od kod ime, ki je seveda francosko? V kakšno zvrst bi se uvrstili? Z Gregorjem Prosenom sva začela sodelovati že pred desetimi leti, skupina v sedanji postavi pa deluje približno tri leta. Gregor piše glasbo in igra kitaro, jaz pišem besedila in pojem, Andi Smole igra na bobne in Davor Tavčar na basovsko kitaro. Ime skupine je res francosko in v prevodu pomeni Skupina Chatte Noire v polni sestavi: spodaj Gregor Prosen, zgoraj od leve proti desni Davor Tavčar, Tina Veselinovič in Andi Smole (Foto: Urban Babnik) bas kitara Kdorkoli vas je slišal peti pesmi Edith Piaf, je bil presunjen ne glede na to, ali pozna besedilo ali ne. Zakaj ravno Edith Piaf, ki je nekoč dejala: »S svojim petjem bi rada ljudi pripravila do joka, pa četudi ne razumejo ene besede?« Začelo se je v škofjeloški gimnaziji, predvsem zaradi profesoric Nade Triller in Meri Bratuša Bogataj, ki sta mi predlagali, naj na Frankofonskem festivalu v Celju zapojem pesem Edith Piaf. Ugotovila sem, da mi to leži. Dobila sem nagrado za najboljšo interpretacijo francoske pesmi in takrat sem za štirinajst dni odpotovala v francoski Avignon. V šansone sem se zaljubila, nato sem prebrala še knjigo o Edithinem življenju. Kot zanimivost naj povem, da je to knjigo moj oče podaril mami leta 1972, ko sta bila še par. Zgodba o Edith vsakega človeka na nek način presune. Tina Veselinovič na odru – z nekaj besedami: energija, emocije in čutnost v sozvočju z odličnim 'stylingom'. (Foto: Urška Potrebuješ – Uli) Davor Tavčar: Tina je od majhnega velika ljubiteljica glasbe in se še spomni svojih besed iz otroških dni: »Ko bom velika, bom pevka.« Do štirinajstega leta je prepevala bolj zase in prijatelje, nato pa je svoje glasbene talente kalila v različnih skupinah in na številnih odrih. Poleg glasbe pa je vseskozi imela rada tudi jezike, še posebno slovenskega, francoskega in španskega. V tej smeri jo je peljala tudi karierna pot. Ti dve ljubezni je Tina znala združiti: odlično namreč izvaja francoske šansone, po drugi strani pa piše besedila za skupino Chatte Noire, v kateri tudi prepeva. Sama svoje pesmi uvršča v čutno ljubezensko liriko in temu je definitivno moč pritrditi. Pogovor s Tino je minil s svetlobno hitrostjo. 23.8.2014 7:41:41 Kakšen je odziv na vaš album? Kje vas lahko v kratkem vidimo in kakšni so nadaljnji načrti skupine Chatte Noire? Odziv na album je res pozitiven. Ugotovili smo, da je naklada prenizka, kar nas zelo veseli. Naj povem, da glasbe nismo zadržali zase, ampak smo jo dali tudi na splet in jo lahko vsakdo posluša. S prvencem smo dobili nov zagon in eno pesem z naslovom Čarovnica imamo že pripravljeno ter pomeni seme za drugi album. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2015 Male klekljane umetnine Irena Čufar, po rodu Kranjčanka, se je v Železnike priselila pred dvainštiridesetimi leti. Takoj jo je navdušilo klekljanje, ki je v kraju še kako živo. Odtlej so pod njenimi prsti nastale prelepe klasične klekljane mojstrovine. S prijateljico Greto pa sta čipko uporabili še na malce drugačen način – uživata namreč ob izdelavi klekljanega nakita. Ste se s klekljanjem prvič srečali, ko ste prišli v Železnike? Ne, že mamo sem doma opazovala pri klekljanju. Doma je bila s Cerkljanskega, tako da je obvladala nekaj preprostih tehnik, ki sem se jih naučila tudi jaz. Ko sem prišla v Železnike, sem opazovala taščo pri zahtevnejšem klekljanju in si sama pri sebi mislila, da se tega moram naučiti. In res sem se poglobila v klekljanje, kolikor sta mi dopuščali služba in družina. Zdaj, ko sem upokojena, pa je drugače. Klekljala sem ob vnukinji Teji, ki je obiskovala čipkarsko šolo in bila sem zadovoljna, ker sem hitro osvojila različne tehnike. Obiskujem tudi srečanja 'Ob punklu se dobimo', ki potekajo vsak teden ob zimskem času. Izkušene klekljarice Mici Koblar, Marjana Trpin, Helena Kramar in Vita Dolenc so vedno pripravljene svetovati in pokazati, če kaj ne gre tako, kot bi moralo. Poleg tega na srečanjih vlada sproščeno vzdušje, tako da se lahko ženske ob klekljanju še naklepetamo in izmenjamo pomembne informacije (smeh). Vsako leto se udeležim tečaja pri Jani Rihtaršič in Ireni Benedičič, ki sicer vodi čipkarsko šolo na OŠ Železniki. Tam osvojim še katero izmed številnih tehnik klekljanja. Klekljan nakit vas je tako navdušil, da ste se ga odločili izdelati tudi sami. Ob punklju (Foto: France Čufar) Čudoviti uhani, zapestnice, ogrlice in broške Irene Čufar (Foto: France Čufar) Na stojnici (Foto: France Čufar) S prijateljico Greto sva ga prvič videli v neki trgovini in takoj nama je bila ideja strašansko všeč. Čipka kot nakit, ki ozaljša žensko – in spet sem si rekla, da moram to poskusiti naklekljati tudi sama. Seveda je tradicionalno klekljanje osnova vsakemu takemu podvigu, mi je pa všeč nova vloga čipke, ki zaživi še na drugačen način, in ko tradicija, res da z malenkost spremenjeno namembnostjo, najde pot do uporabnikov oziroma predvsem do uporabnic. Najprej sva z Greto naredili nekaj zapestnic, uhanov in ogrlic zase, da sva se preizkusili v izdelavi, nato sva jih podarjali domačim, prijateljem … Ko se je nabralo večje število izdelkov, sva registrirali dopolnilno delo. Vsak izdelek spravim v lično škatlico za nakit in v darilno vrečico, da je privlačna celotna podoba. Na začetku sva škatlice izdelovali sami in zdaj se tega spominjam z nasmeškom, saj sva bili dejansko zasuti v poplavi lepenke. Ker se človek navadi marsičesa, je zdaj poskrbljeno tudi za ta del procesa, škatlice namreč naročim in tako se ni več bati, da bo v stanovanju zmanjkalo prostora (smeh). čipka. Marsikje sem videla, kako zraven vpletajo plastiko in sploh vse mogoče materiale, tako da na koncu čipka služi le kot podlaga za najrazličnejšo šaro. Sama na željo naročnika zraven dodam kvečjemu kakšen biserček ali kristalček Swarovski, pa še to zgolj kot poudarek. Najraje pa imam nakit, kjer se vsa žlahtnost pokaže skozi najrazličnejše tehnike klekljanja. Najpogosteje klekljam platno, ribce, pajke, sukan ris ... Vzorce lahko kupiš že v vsaki za to specializirani trgovini, večinoma jih riše Irma Pervanja. Ker pa sama rada naredim tudi kaj posebnega, kar še ni na tržišču, občasno poprosim mlado, a odlično klekljarico Nežo Rejec, da mi zriše kak vzorček. Kdo vse rad poseže po vašem nakitu? Marsikatera ženska si vse pogosteje klekljan nakit omisli kot modni dodatek, tako da so odjemalke vseh starostnih skupin, tudi mlajša dekleta. Pri porokah in posebnih priložnostih pa je sploh vedno bolj zaželen in vesela sem tega, saj tako tradicija živi in se razvija naprej. Veliko povpraševanje je tudi po broškah, saj so lep dodatek obleki. Je izdelava zahtevna? Kot pri tradicionalnem klekljanju je treba paziti na korektno in natančno izdelavo. Predvsem je treba biti pozoren na to, da čipka, čeprav jo izdelamo kot nakit, ostane Sodelujete tudi s Turističnim društvom Železniki. Kadar me poprosijo, grem klekljat na njihovo stojnico na katerega izmed turističnih sejmov. Povabili 29 so me tudi, da sem sodelovala na razstavi Čipke in nakit v hrvaškem mestu Lepoglava. Sama se udeležujem Prešernovega sejma v Kranju in Andrejevega sejma v Železnikih, moje izdelke pa lahko najdete tudi v Muzeju Železniki. Upam, da kmalu najdejo mesto tudi v izložbi Turističnega društva. Ste na katero od svojih stvaritev še posebej ponosni? Na vsako posebej, bi rekla (smeh). Vsak kos nakita je zame nekaj posebnega in mi prirase k srcu, saj vsakega naklekljam z veseljem in ljubeznijo do tega dela. Ravno sem končala z izdelavo uhanov za starejše mažoretke Mažoretnega društva Železniki, ki so jih nosile na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu Pihalnega orkestra Alples Železniki. Res se ne bi mogla odločiti samo za en izdelek. Upam samo, da bom v prihodnosti osvojila še več tehnik, ki jih bom lahko uporabila pri klekljanju nakita in tako še nadgradila svoje znanje in videz teh malih klekljanih umetnij. Nina Drol Iščemo raznašalce Loškega utripa. Info: 041/233-350 Januar 2015 Bivši srednješolci ponovno zaplesali V Sokolskem domu je v soboto, 6. decembra, potekal drugi večer obujanja srednješolskih plesov v starem Partizanu, ki so ga popestrili člani ansambla OF. V starem Partizanu so dijaki tretjih letnikov vsako leto organizirali šolske plese, s katerimi so zbirali denar za maturantsko ekskurzijo po Jugoslaviji. Dijaki so morali poskrbeti za varnost, sami pa so tudi pripravili in naslednji dan pospravili dvorano. Poiskali so ansamble, najlažje je bilo, če je kdo koga poznal, saj so s tem prihranili nekaj denarja. Plesi so se odvijali ob koncu tedna, po navadi ob petkih, namenjeni pa niso bili le gimnazijcem, temveč vsem srednješolcem. Namen obuditve pa ni prirejanje ekstravagantnih plesov, ampak preprostih, prav takšnih, kot so bili v njihovih letih, pravi Marko Primožič, ki je skupaj z ženo Dušo ter Igorjem Martinškom in njegovo ženo Tanjo Barašin že drugič organiziral dogodek Loka pleše. »Namen plesa ni samo druženje z bivšimi sošolci in prijatelji, ampak tudi dobrodelnost, saj smo zbrane prostovoljne prispevke darovali gimnazijskemu društvu Gaudeamus, ki dijakom omogoča plačevanje ekskurzij, vedno pogosteje pa tudi učbenikov in malice,« je dejal Marko Primožič in dodal, kako si želi, da bi se plesi ohranili tudi v prihodnje, morda v kakem drugem terminu. Glavni organizator dogodka je bil Radio Sora, za glasbo pa so poskrbeli člani ansambla OF, ki so igrali pesmi njihovih gimnazijskih let. »V gimnazijskih letih smo ansamble morali plačati, danes pa imamo srečo, da nam glasbo donirajo člani OF, za kar se jim najlepše zahvaljujem,« je dodal Marko Primožič. »Na osnovi večernega druženja s skupino OF ter družin Primožič in Martinšek je prišlo do ideje, da bi ponovno obudili plese v starem Partizanu,« je povedala Tanja Barašin, urednica Radia Sora. Dodala je še: »Če že obujamo stare plese, morajo biti ti v Sokolskem domu, dodali pa smo še dobrodelno noto. Lansko leto smo sicer imeli vstopnino, letos pa smo se odločili za prostovoljne prispevke, s katerimi smo zbrali več denarja kot lani.« Saška Tomat, ena izmed obi- Skupina OF Ples in zabava skovalk, pa je povedala, da se je na plesu znašla drugič in da je to nekaj najboljšega in najlepšega. »Ta dogodek nam vsem daje malo nostalgije, čeprav je povsem drugačen kot v naših letih. Super glasba ter čudovita priložnost za druženje in obujanje spominov.« Klavdija Rupar Druženje nekdanjih srednješolcev Obisk zmagovalke šova TOP4 V našem prodajnem salonu v Trzinu nas je obiskala zmagovalka šova TOP4 s Tjašo Kokalj, gospodična Lejla Bratič, ki je s ponosom prevzela ključe novega Suzuki Swifta. Ključe Suzuki Swifta je zmagovalki predala direktorica podjetja Avto Aktiv gospa Beata Niewada. Lejla se bo v letu 2015 vozila s Suzuki Swiftom naše avtohiše Avto Aktiv iz Trzina ter nas bo obveščala, katere kotičke sta odkrivala s Swiftom. Zmagovalki Lejli Bratič želimo veliko srečno prevoženih kilometrov. Sedaj je postala tudi del naše avtohiše Avto Aktiv, v kateri »Ljudje naredimo razliko« in verjamemo, da se bo tudi naša zmagovalka na cesti razlikovala od ostalih s svojim Suzuki Swiftom. Direktorica podjetja Avto Aktiv Beata Niewada je zmagovalki šova TOP4 s Tjašo Kokalj Lejli Bratič predala ključe Suzuki Swifta. www.avto-aktiv.si 30 Januar 2015 31 Januar 2015 Otroci navdušili starše V sredini decembra so se otroci, ki obiskujejo različne programe v Plesno-športnem centru RitmoLoko, predstavili svojim staršem. Predstavile so se mlade balerine z baletnim nastopom, hiphopovci s svojo koreografijo ter najmlajši Ana Kristan, so se otroci veselili nastopa, saj so želeli pokazati, kaj vse so se naučili. Povedala nam je še, da zanimanje za balet in hip-hop v Škofji Loki raste in da se pri nekaterih balerinah vidi izjemen napredek. Poudarila je, da z najmlajšimi delajo kickfunovci, ki so predstavili borilno veščino. Starši so z zanimanjem opazovali, kaj so se njihovi otroci naučili. Nekateri so bili zelo presenečeni nad suverenostjo pri nastopih najmlajših. Kot nam je povedala koordinatorka programa mentorji, ki imajo večletne izkušnje na tekmovalnih odrih. V programu so sodelovali tudi brejkerji, ki spadajo v sam evropski vrh. Za konec je otroke obiskal Božiček, ki jih je tudi obdaril. U. O. Mlajša skupina hiphopovcev je zaplesala na pesem Every little step. Starejša skupina hiphoperk je zaplesala miks koreografij, ki so se jih naučile v jesenskih mesecih. Starejše balerine so zaplesale ples o prijateljstvu. Mlajše balerine so zaplesale pravljico o Zvezdici Zaspanki. Vragolije brejkerjev so navdušile nastopajoče in občinstvo. Naši mali mojstri kick funa so prikazali nekaj udarcev in blokov. Vsi otroci, ki bi se radi preizkusili v hip-hopu, baletu ali kick funu, lepo vabljeni, da se nam pridružite! 04/51 55 880, [email protected], www.ritmoloko.si 32 Januar 2015 Prireditve v januarju četrtek, 8. 1. petek, 9. 1. sobota, 10. 1. 18.00 Odprtje razstave: Glina v različnih oblikah Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 18.00 Ročne spretnosti: tečaj pletenja in kvačkanja Knjižnica Železniki 17.00 Razstava Škofjeloški pasijon – Processio Locopolitana Muzej Železniki in galerija 9.30–11.00 Ustvarjalna delavnica za otroke: zimske miniaturne kapice Sokolski dom 10.00 Balinanje v podzemni utrdbi: drugi polfinalni turnir za četrti pokal Rupnikove linije Utrdba na Golem vrhu Kulturni dom Reteče nedelja, 12.00 Spominska slovesnost ob 73-letnici dražgoške bitke Dražgoše, pri spomeniku NOB torek, 18.00 Peti šolski nastop učencev Glasbene šole Škofja Loka Kapela Puštalskega gradu sreda, 17.00 Delavnica za spretne prste: Zima je prišla (delavnica za najmlajše) Knjižnica Žiri 18.00 Delavnica za spretne prste: Čipka v glini (delavnica za mladino in starejše, prijave obvezne) Knjižnica Žiri 13. 1. 14. 1. 18.00–20.00 Ob punklu se dobimo četrtek, 15. 1. petek, 23. 1. sobota, 24. 1. sreda, 28. 1. 19.00 Večer s knjižnico – strokovno predavanje: Zbogom, Kranjska dežela, nikoli več te ne bom videl Knjižnica Železniki 19.30 Dušan Jovanović: Boris, Milena, Radko – gostuje SNG Drama (MODRI abonma in IZVEN) Loški oder Škofja Loka 17.00–18.30 LAS-ova družinska rekreacija Mala telovadnica OŠ Cvetka Golarja 19.30 Dušan Jovanović: Boris, Milena, Radko – gostuje SNG Drama (RDEČI abonma in IZVEN) Loški oder Škofja Loka 17.00 Ročne spretnosti za najmlajše: Ustvarjajmo skupaj Knjižnica Žiri 18.00 Ročne spretnosti: Tečaj pletenja in kvačkanja Knjižnica Železniki 18.00 Cipercoper – premiera kratkega animiranega filma Kino Sora 10.00 Rok Vilčnik: Babica Marmelada (za IZVEN) Loški oder 15.30 Tibetanske vaje pomlajevanja – praktična delavnica Plesno-športni center RitmoLoko 17.00–18.30 LAS-ova družinska rekreacija Vorkšop na Moljera 21. 1. Krajevna knjižnica Sovodenj Večnamenski prostor enote Najdihojca, Podlubnik 1d Utrdba na Golem vrhu sreda, 17.00 Delavnica za spretne prste – Snežak v knjižnici (otroci od četrtega do desetega leta) 17.00 Pod mavričnim dežnikom – lutkovna predstava: Dobri snežak 10.00 Balinanje v podzemni utrdbi: finalni turnir za četrti pokal Rupnikove linije 20. 1. Plesno-športni center RitmoLoko 18.00 Ročne spretnosti za mladino in starejše: kvačkanje in pletenje sobota, torek, 19.00 TAEKWONDO – demonstracijska ura Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka Dvorana na Češnjici 19. 1. Knjižnica Železniki 17.00 Film meseca za osnovnošolce – iz knjige na film: Legenda o jezdecu kitov 20.00 Mulc … vas gleda (družinska komedija) ponedeljek, 18.00 Ročne spretnosti: tečaj pletenja in kvačkanja 17.00 Delavnica z lutko: Radovedna sova Knjižnica Železniki petek, 17. 1. Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka Kulturni dom Železniki 18.00–20.00 Ob punklu se dobimo Kulturni dom Železniki četrtek, 29. 1. Šolsko državno prvenstvo v smučarskih skokih Nordijski center Žiri 17.00–18.00 Delavnica za spretne prste: Mladinski Izdelajmo ptičjo hišico (delavnica oddelek knjižnice za otroke od četrtega do desetega Škofja Loka leta) petek, 30. 1. 18.00 Šesti šolski nastop učencev Glasbene šole Škofja Loka Kapela Puštalskega gradu 17.00 Škofjeloški pasijon: Štandrež se predstavi Galerija DPD Svoboda Žiri Mala telovadnica OŠ Cvetka Golarja 19.00 Puštusk vičer v Lok: koncert Sokolski dom učiteljev Glasbene šole Škofja Loka in odprtje razstave puštalskih likovnih ustvarjalcev (razstava na ogled do 4. 3. 2015) Kulturni dom Sv. Duh 19.00 Odprtje razstave Franca Temelja: Onkraj (na ogled do 4. 3. 2015) Sokolski dom 10.30–14.00 Smučanje po starem: parada z udeleženci tekmovanja, Mestnim pihalnim orkestrom in folklorno skupino Mestni trg in Cankarjev trg, Škofja Loka 17.00 Delavnica za spretne prste: Zima je prišla (delavnica za otroke od četrtega do desetega leta) Knjižnica Gorenja vas 19.00 Torkov večer s knjižnico – potopisno predavanje: Skrivnostna Španija Kašča na Spodnjem trgu 19.30 Georges Feydeau: Maček v žaklju (za IZVEN) Loški oder Škofja Loka 18.00–20.00 Ob punklu se dobimo Knjižnica Žiri 19.30 Koncertni Kristalni abonma: Seven Sokolski dom Heaven Jazz Band 19.00 Predavanje Jožeta Štukla: Ognjeno Miheličeva orožje v času prve svetovne vojne galerija, Kašča 16. 1. 17.00 Delavnica za spretne prste: Krajevna Izdelajmo ptičjo hišico (delavnica knjižnica Trata za otroke od četrtega do desetega leta) 17.00–18.00 Razgibajmo možgančke: Strašni zmajski kviz (za osnovnošolce) Mala telovadnica OŠ Cvetka Golarja 19.00 Koncert KUD Janko Krmelj in tamburaška skupina Bisernica 11. 1. 22. 1. Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka 10.00 Otroški glasbeni abonma: Pantomima (lutkovni koncert) 17.00–18.30 LAS-ova družinska rekreacija četrtek, sobota, 31. 1. 10.00 Gledališka predstava: Ostržek (gostuje Lutkovno gledališče Nebo) 17.00–18.30 LAS-ova družinska rekreacija Kulturni dom Železniki 33 Loški oder Škofja Loka Mala telovadnica OŠ Cvetka Golarja Januar 2015 34 Januar 2015 SPOZNAJTE NOVI BMW X6. OBIŠČITE AVTO AKTIV. BMW Avto Aktiv bmw-avto-aktiv.si Užitek v vožnji Kombinirana poraba goriva vozila BMW serije 2 Active Tourer: od 6,0 do 9,7 l/100 km. Emisije CO2: 157 g/km do 227 g/km. Emisijska stopnja: Euro6. 0,0436-0,0579 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Nagrade za januarsko križanko: 1. Vikend vožnja z vozilom BMW 2. Majica + obesek za ključe 3. Obesek za ključe Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do 25. januarja 2015 na naslov: Avto Aktiv Kranj, Ulica Mirka Vadnova 2a, 4000 Kranj – s pripisom “Nagradna križanka” . Ime in priimek: Naslov: Podpis: Izžrebani nagrajenci decembrske križanke so: 1. nagrada, vikend vožnja z vozilom BMW – Anica Čemažar, Gorenja vas, 2. nagrada, Majica + vizitkovnik Avto Aktiv – Urška Kunstelj, Kranj, 3. nagrada, Majica Avto Aktiv – Janez Demšar, Škofja Loka. Vsem nagrajencem čestitamo. O nagradah bodo obveščeni po pošti. Nagrade podeljuje Avto Aktiv Kranj. 35 Januar 2015 36 Januar 2015 37 Januar 2015 LJUDJE NAREDIMO RAZLIKO. AVTO AKTIV. BMW Avto Aktiv bmw-avto-aktiv.si Užitek v vožnji Obiščite nas na ulici Mirka Vadnova 2a v Kranju, pokličite na številko 04 28 11 400 ali pišite na [email protected]. Celotno ponudbo vozil BMW si lahko ogledate na naši spletni strani. BMW-AVTO-AKTIV.SI BMW 116d 5-vrat za 14.990,00 € BMW 116d 5-vrat (M-paket) 25.490,00 € BMW 318d Touring za 12.990,00 € BMW 318d Touring za 13.790,00 € BMW 318d Touring za 13.490,00 € BMW 318d Touring za 13.490,00 € BMW 320d xDrive Touring za 14.370,00 € BMW 520d Touring za 14.490,00 € BMW 520d Limuzina za 21.990,00 € BMW X1 xDrive18d za 19.730,00 € BMW X1 xDrive18d za 20.500,00 € BMW X3 xDrive20d za 18.490,00 € letnik 2011, 145.692 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 167.751 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2009, 167.227 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 117.028 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2014, 5.100 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2010, 151.419 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2010, 191.038 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2012, 141.760 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 140.157 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2010, 172.766 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2010, 150.721 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2009,138.822 km, 6 mesečno jamstvo Kombinirana poraba goriva: 4,3 - 8,8 l/100 km. Emisije CO2 : 114 - 146 g/km. Emisijska stopnja: Euro4, Euro5 ali Euro6 (odvisno od motorja). Emisije NOx: 0,0075 – 0,1697 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 38 Januar 2015 39
© Copyright 2024